C. C. Post ale. Esc* o$ni mtrcolsdt « vmtrdi — 8 agosto l9'-8. Posamtzna itevilka 25 ttotiftfr Izhaja vsako «redo ir. pettk zjutraj. Sittne za celo leto 15 L a * pol leta S» :n » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. "Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Ši 60 V Gorici, v sredo 8. avgusta 1928 h to XI. Nefrankirana pismti u nu sprejemajo. Ogl»r se računajo pc doLQ' VOTU in xe plačajo » naprej. — List izJ*;~ konsorcl) »Gor. Stte* iec — Tiak KatoliikL lixkarno v Gorici. Ri. va Piazzutta it. IS. Uprava in uredniitvv: ulica Alameli i/#v. $ St.poSt.tek.rac. 1111147. Teles, int. Itev. 36 k Viri za obnovo) Kaj se godi po svetu? Pred desetimi leti je Nemčija bila ¦ poražena in ponižana. Izgubila je ; lepe, bogate dežele z nad devet mi- \ lijoni prebivalcev. Sijajna nemska j armada je bila uničena in razpušče* ! na. Nemčiji je ostala lc pravica, da ! si ustunovi mnjhen zbor vojaških \ najemnikov. Nemško vojno brodov j je so zmagovalci zaplenili, nemško \ industrijo so skoro uničili. Leta i 1918. je Nemčija hgla v grob ponU \ žanja, iz katerega, se je zdelo, bo le \ črez dolgo vrsto let mogla polago- I ma vstati. : Pa glej, po desetih letih je na \ smri obsojena Nemčija ze spet na j nogah, zdrava, krepka, in v njej kU \ pijo celo nove moči! Nemško go- \ spodarstvo se je vkljub velikam ¦ skim vojnim odškodninam, ki jih ' mora nemška dvzava odrajtova* j ti zmagovalcem, lepo ruzcvetelo ; Nemšku veda koruka v prvi vrsti, če ni bržda celo prva na svetu. De? lovni stanovi Nemčije so našli v povojni državi priliko, da so si prU \ borili več socialnih pravic in zašči* te. V kratkem času je nemsko dn žavno telo spet prišlo k moči in si zacelilo največje rane. Nemčija stoji ze v zboru narodov. kjer ima važno in spoštovano besedo. '< Kako se je moglo zgoditi to skoro cudev.no ozdravljenje; saj eno de* , setletje v življenju velikega naroda je kakor en dan v posamnikovem življenju. Moralo se je v notrini nemZkega ljudstva nekaj spreme- niti. Res se je, in kaj? Prva vf.'Hka sprememba je bila ta, da so zdrave moči v nemškem narodu, ki so bile preje pod vilje: minskim samodrštvom tlačene in preganjane, vzele drzavno vodstvo v roke. Na krmilo so prišli kato- Wiki demokrati. Ti so Nemčijo v najhujših povojnih letih vodili. Nh koli ne bo pozabljeno, da se je Nemčija obnovila v dobi, ko sta načelovala nemkki republiki kato: liška voditelja Wirth in Marks. 1z poštenja, delavnosti, socialnega mišljenja centruma (krščanskih de^ mokratov) je Nemčija črpalu glav* ne mod za svoje ozdravljenje. Poleg krščanskih demokralov so stopile h graditeljnemu dclu tudi socialistične mnozice. V skupnem delu s kutoličuni so sc socialni du-- mokrati v dobi ognjene preizkušnj\r naučili vpoštevati vevo in mogočne preroditeljne sile, ki bivajo v njej. Vrgli so svoj nekdanji protiverski program med staro šaro; še je med njimi precej »antiklerikalnih« ostan? kov iz predvojne dobe, a ti ginejo obenem s starim rodom. Zakaj novi rod, nemška miadina, nosi v sebi novega duha. Kakor veter, ki prinaša pomladno prebu* jenje, je šlo skozi vrste nemške mladine novo idejno gibanje, ki mu pravijo »mladinsko gibanje«. Nnjholj i/.nv/.ito in globoko je ka^ tolisko mladinsko gibanje, ki ozna- nja novo duhovno življenje. Tisoči mladih ljudi. fantov in mladenk ra~~ stejo \> harmonične kaloliške oseb- nosti ob katoliški Uturgiji, v duhu preprosčine, naravnosti, otroške iskrenosti, v globlji Ijubezni do Cer; kve in v odpvtem odpovu proti ma= terijalizmu sodobja. V Nemčiji se ie dvignil \'isok val novega duhovs n'ü-d pa ranjena. V Belgradu je nastalo veliko raz* burjenje. List »Jcdinstvo« je bil ra* di prehudega pi-sanja zaplenjen. Herriot v Kolinu. Francoski naucni minister Her* riot je obisikal veliko nemško raz* stavo v Kolinu. Ob tej priliki je imei govor v važnosti nemške kul* ture in o ponienu Ncmcev sploh. V svoj cm govoru se je ob r nil na tisk, naj pomaga graditi veliko po* slopje priiateljstva med narodi. Jugoslovanski zakon o državljanstvu. Narodna sikupščina je v soboto4. avgusta sprejela zakon o državljan* stvu. Novi zakon je zelo moderen in upoTaben. Socialistični kongres v Bruslju. V nedeJjo 5. avgusta se je v Bru* slju otvorij kongres socialistične ali druge internaeionale. To je tretji kongres te vrste po vojni. Prvi se je vršil 1. 1923. v Hamburgu, drugi lui 1. 1925. v MaescHlu*u. Trocki poklican iz prognanstva? Vodja sovjetske opozieijc Trocki je bil baje na željo Kalinina in Ry* kova poklican iz prognanstva. Te dni da bo dospel v Moskvo. Pravi* jo, da hoeeta Kalinin in Rykov zru* šiti Stalinovo diktaturo. Trocki bo ricveda moral podpisati prošnjo za zopeten sprejem v komunistieno stranko in sc — saj navidezno odpoveJati svojim naeelom. Stran 2. »GORISKA STKAŽAe Med čehoslovaškimi strankami Ceški listi poročajo, da se bosta češka ljudska stranka, ki ji načelu* ie mssir. Šramek, in slovaška ljud* ska stranka, katero vodi ^ Hlinka, združili v enotno stranko. Ta zdru* žitcv sc bo najbrž izvršilo ob pri* liki velikega orlovskega tabora v Bratislavi, ki se bo v kratkcm vršil. Z ročnimi granatami in revolverji. Pretekli četrtek zvečer sta dva človeka, oborožena z ročnimi gra* natami in revolverji napadla Lite? va, ki jc policijski načelnik v Sofiji. Litev pa sc je branil. Na pomoč so mu prihiteli stražniki. Napadalca sta ušla. V Sofiji prcvladuje mne« nje, da pripadata napadalca mace* donski revolucionarni organizaciji, ki je prcjšnji dan pozvala Liteva, naj izpusti tistega Macedonca, ki je ustrelü generala Protogerova. Litev zahtevi ni ugodil, temveč je dal za* preti še 12 drugih Macedoncev, ki j so zapicteni v tiste dogodke. O omejitvi oboroževanja na morju. Angleški zunanji minister Cham* berlain je v svojem zadnjem govo* ru v spodnji zbornici javil, da se je dosogel s Franoijo sporazum glede omejitvc pomorskega oboroževa* nja. Ta sporazum bosta Briand in Chamberlain predložila tudi drugim državam v odobritev. Čičerin in Kelloggova pogodba. Sovjetski koinisar za zunanje za* deve Čičerin je rekel o Kelloggovi protivojni pogodbi, da je nepopolna j in v glavncm naperjena proti Ru* j siji. Rusijani bila k pogajanju niti J povabljena. Vendar bi Rusija pod* pisala omen j en o pogodbo, ako bi jo druge države poyabile in ako bi sprejole nekatere spremembc. DNEVNE VESTI. Romanje na Barbano. Podpisano vodstvo javlja, naj vsakdo. ki se žoli udeležiti romanja na Barbano, nap re j pošlje do 24. avgusta t. 1. za vožnjo po suhem in po morju 20 lir. Odhod iz Gorice zjutraj ob 5Va od glavnega trga pri ccrkvi sv. Igna* cija. Iz Barbane se odpeljemo krog poldne po blagoslovu v Gradež, kjer si qglcdamo mesto, potem se odpdjcno v Oglej, kjer ostanemo eno uro, da si osiledamo starodav= no cerkev sv. Mohorja. Zvečer krog osme ure bomo zopet na Trav* niku v Gorici. Vodstvo Apostolstva molitve v Gorici Via Moli no 9. Romarski shod na Vitovljah. Na Vitovljah pri Materi božji bo na Velilki Šmaren romarski shod kot po navadi. Romarji bodo po* streženi v vsakem oziru. Novi kvestor dr. Anton Gorgoni je pretekli če* trtck dospel v Gorico, kjer je kma* lu nato prevzel svoje posle. Občinski stražnik ustreljen. V Naiklem pri Divači sta v četr* tek dva neznanca ustrelila občin* skega stražnika Josipa Cerkvenika. Zločinca sta nato ušla. Cerkvenik je umrl. Star je bil 28 let. Gblast je začela preiskavo. Cerkvenik je bil član kra.šk e fašistovske legije. Prod dvema mcsecema je v Škocja* nu aretiral nekaj tržaških sloven* skih visokošolcev. ki so bili potem obsojenii, ker so žalili kralja in str* gali zastavo. Sodijo, da je sedanji umor maščevanje za takratno are* tacijo. Dež. V ponedeljek zjutraj je skoro po vsej deželi padal dež. Tu ga je bilo več, tarn manj, dovolj pa najbrž ni* | koder. Vendar je v tej grozni suši \ vsaka kapljica dobrodošla. i Cena moke. Pokrajinska živilska komisija je j doloeila 171.— Lit kot ceno enega stota krušne moke. Poravnava. Goriška sodnija je sklenila dne 21. julija 1928 uvesti poravnavalno postopanje na predlog dolžnika Grion Evgenija z. Domenika, ko* tlarja v ulici Sv. Ivana St. 4 v Gorici. Za komisarja poravnalnega posto* panja je bil imenovan socinik vit. Molinari Alojzij; za upravitclja pa odv. kandidat dr. Michelin. Tozadevna razprava med dolžni? kom in upniki bo na goriški sodniji dnc 5.» septembra 1928 ob 9. uri do* poldne. Terjatve je treba prijaviti sodniji do 25. avgusta 1928. in sicer v dveh ' izvodih; oba izvoda prijave morata I biti pisana na kolkovanem papirju L 6. Listine, s katerimi hoče upnik do* kazati opravičenost terjatev. mo* rajo biti pravilno kolkovanc po re* gisterskem uradu; originalnim do* kumentom je treba priložiti prepise na nekolkovanem papirju. En izvod prošnje skupno z origi* 1 nalnimi dokumenti mora biti zve* I zan v snopek in na ovitku mora biti t označeno imc upnikovo. \ Dolžnik Grion predlaga 10 od* stotno poravnavo. 500.000 angleških delavcev na cesti. Med lastniki angleških predilnic in njihovimi delavci so se dolge me* sece vlekla pogajanja za povečanje delovncga easa in znižanje place. Pogajanja so se brez uspeha zaklju* čila. Lastniki predilnic so zato skle* nili na zborovanju v Lancastru, da bodo 11. avgusta zaprli vsc tovor- nice in odpustili 200.000 delavcev. S tern hooejo pritisniti na delav* stvo, da bo popustilo. Ker ne bodo delale predilnice, bo brez dela tudi kakih 300.000 delavcev v tkalnicah, barvarnah, itd. Ako se do 11. avgu* sta nc bodo mirno poravnali, bo AmUija zopct imela velik mezdni boj. Odvetniki stavkajo. Egiptovski odvetniki so sklenili, da bodo stavkali. Hoteli so prote* stirati proti razpustu zbornice. Stavkali so pa samo neikateri. Dru* gi so v nujnih zadevah svojih kli? ientov prišli na sodnije. Nesreča v rudniku. V rudniku'Hcerten na Nizozem* skem se je te dni zgodila huda ne* sreea. NastaJa je cksplozija, ki je ubila kakih 14 delavcev. Mnogo de* lavcev ie pa ranjenih. Proti nadaljnemu nižanju plač. Ministrski predsednik Mussolini je razposlal vscm prefektom okrož? nico. v kateri je odlocno prepove* dal vsaiko znižanje plae delavcem. Ferrarin in Del Prete sta dospela v Rio de Janeiro. Letalo urn je posodila neka braziljanska prometna družba. Prebivalstvo jima ie priredilo sijajen sprejem. »Krassin« v ladjedelnici. Sovjetski lomilee ledu »Krassin« je danes priplul v ladjedelnico v Stavangerju, kjor ga bodo popravi* li. Nato bo zopet odšel na sever iskat še ostale ponesirečence. Dva ponesrečena prekooceanska poleta. Pretekli teden jc letalec Court* ney poskusil preleteti Atlantski ocean. Sreča mu ni bila rnila. Sredi oceana se mu je letalo vnelo. Spu* stil sc je v morje in brzojavil po pomoč. Klic je vjel parnik »Minne* vvaska«, ki je odhitel na kraj ne* sreče in vzel Courtneya in tovariše na krov. — Kmalu za njim sta isto poskušala poljska letalca Itzihow* ski in Kubala. üdletela sta s pari* škega letališča. Na sredi poti sta pa* dla v morje. Rešil ju je nemški par? nik »Samos«. Poslanska kandidata ujeta. Na Grskem se vrši volilni boj, ki ima svoje posebnosti. Pretekli teden so n. pr. roparji v Janini ujeli dva kandidata. Sedaj zahtevajo za* nju pet milijonov drahem odkupni* ne. Ministrski predsednik Venize* los je izjavil, da bo odgodil volitve v Epiru, ako ne bosta ujeta kandi* data prosta v teku enega tedna. Nadalje je izjavil, da bo smatral za eno svojih glavnih nalog iztrebiti roparstvo v Epiru. Požar v Kalabriji. V Sinopoliju v Kalabriji je pre* tekli teden izbruhnil strašen požar^ ki je uničil 70 his. Gasilcem se je po dveh urah težkega dela posreči* lo zadušiti ogenj. Ranjeni so k sreči samo štirje ljudje. Eno žensko pa pogrešajo. Nad 200 družin je brez strehe. Skoda zna5a kake tri milijo* ne lir. Bogastvo Italije. »Banca Commerciale Italiana« je priobčila razpravo o bogastvu v Ita^= liii. Najprvo ugotavlja, da so do* hodki in imetje 1. 1928. večji kot 1. 1913. Državno imotje v Italiji je vredno nad 400 milijard lir, zaseb* no pa 430 millijard. Narodni do* hodki znašajo 85 milijard lir zaseb* ni pa 90 milijard lir. Davčna bre* mena znašajo 20 milijard lir. Po* vprečno bogastvo posameznika je dvakrat večje v Nemčiji, trikrat ve* čje v Franciji in Angliji in petkrat večje v Združcnih državah kot v Italiji. Poypreeni dohodki posa* meznika so dvaikrat večji v Nemčiji in Franciji triikrat večji v Angliji in sedemkrat večji v Združeniih drža* vah. Davčna bremena so pa v Italiji večja kot v vseh omenjenih drža* vah razen v Angliji. Srbski politik umrl. V petek 3. avgusta je v Rogaški Slatini umrl 87 letni srbski držav* nik Jovan Avakumovie. Avakumo* vie ie bil večkrat minister, od leta J892. do 1903. je bil pa tudi mini* strski predsednik. Pokopali ga bo* do na državne stroške. Podmornik potopljen. V ponedeljek zjutraj se je za* hodno od Brionskih otokov potopil | obrežni podmornik »F. 14«. Pri va* ! jah se je nenadoma dvignil na vod* no gladino in pri tern zadel ob sprednji del tqrnedovke »Missori«, Podmornik jc bil tako poškodovan, da se je takoj pogreznil. Sedaj leži ! v globini 40 m. Reševalna dela so se takoj zaeela. Upajo, da bodo rešili posadko. ki šteje nad 30 mož. Pod* • m or nik bodo napolnili z zrakom, nakar se bo sam dvignil. To so utegne zgoditi že danes. Preveč odvetnikov. List »Lavoro d'ltalia« pravi, da je v Italiji 25.000 odvetnikov preveč. C. Doyle — Milan: Plesoci mozicki. (Detcktivska dogodba.) »Pomanjkljivost teh madežev ne dokazujc nieesar, čeprav bi njih pričujočnost veliko pomenila,« je opomnil Hdlmes. »Če nimamo prav slabih patron, pri katcrih se dno prctrže in zleti smodnik navzad, zamoremn izprožiti množico str©* lov, ne da bi se nam poznala na ro<* kali sled po smodniku. Mislim, da lahko pustimo, naj truplo gospoda Cubitt*a odnesejo. Krogle, ki je gospo zadel a. tudi niste našli, kaj= ne, gospod doktor?« »Za to je potsebna težka operai* cija. Toda v samokresu tiče še štiri krogle. Dva strela sta padla in dve rani smo u.gotovili; morals je torej vsaka krogla zadeti.« »To bi bik> možno,« je rekel Hoi* mes. »Toda katera krogla je pre? bila okvir pri oknu?« Urno se je obrnil in pokazal s svojim dolgim, tenkim prstom luk* njo v spodnjem okenskem okviru, približno za ped nad police »Bog vedi!« je zaklical nadzor« nik. »Kako pa ste to zamogli vi* , deti?« j »Ker sem kaj takega iskal.« ; »Cud.no!« je rekel zdravnik. »Go* ' tovo imate prav. Potemtakem jc j moral poeiti tretji strel in biti na? vzoča še tret ja oseba. Ali kdo naj bi to bil in kaiko je mogel iz hiše?« I »Na to vprašanje moramo šele j najti odgovor,« je rekel Holmes. »Vi se še sp'ominjate, gospod Mar* tin, da sem vam okoliseino, da sta obe dekleti, ko sta zapustile svoji sobi, takoj občutile duh po smod* niku, oznacil kot posebno važno?« »Seveda; toda odkrito moram priznati, da vam nisem zamogel popolnoma slediti.« »V trenutku, ko so padli streli, so bila najbrže vrata kakor tudi okno odprta. Ako bi sapa ne vlekla, bi se smodnikov duh ne mogel ta« ko hitro razširiti po celi hisi. Toda vrata in okno so bila takoj zjpct zaprta.« »Iz eesa sklepato to?« »Iz tega. ker sveča ni ugasnila.« »Izvrstno, izvrsrno!« je vzkliknil nadzornik. »Bil sem trdno prepričan, da je bilo okno, medtem ko se je nesre* ea pripetila, odprto. Iz tega sem sklepal dalje, da je bila v to igro zapletena še tretja oseba. Ta je mo* rala zunaj stati in streljati. Strel z druge strani proti tej osebi je lahko zadel okvir pri oknu. Pogledal sem tja in tudi res našel luknjo.« »Toda kdo je zaprl okno in ga od znotraj zapahnil?« »To je gotovo pozneje storila go* spa. Toda, halö! kaj vidim tu?« Na pisailni mizi je ležala damska roena torbica, ljubka, majhna tor* bica iz krokodilovega usnja in s srebrom okovana. Holmes jo je odprl in izpraznil. Kaj je pri&lo na dan? — Dvajsct bankoveev po petdeset funtov angleške banke, ki so bili v snopič zvezani z rdečim trakeem — drugega nie. »To ie treba spraviti, kajti pri razpravi bo velike važnosti,« je re* kel Holmes in vročil torbico z vse* bino polieijskemu nadzorniku. »V prvi vrsti se moramo pobliže zani* mati za tretjo kroglo. Kolikor se da soditi po drobeih v lesu, je pri* letela iz sobe. Rad bi kuharico še nekaj vprašal. — Poprej stc rcikli, gospica King, da vas je močan pok zbudil. Ali ste hoteli reči s tem pridevnikom, da se vam je zdel pr* vi strel moenejši od drugega?« »Baš sem se zbudila iz spanja in ne morem prav gotovo soditi, go* spod; vsekakor se mi je zdel zelo močan.« »Ali ne mislite, da sta morda v istem hipu padla dva strela?« »Tega ne morem z gotovostjo trdiiti, gospod.« »Jaz sem o tem prepričan. V osta* lern, gospod Martin, menim, da ni* mamo v tej sobi nieesar več iskati. Pojdimo rajc okrog po vrtu in po* glejmo, ee najdemo tarn kaj novih dokazov.« Pod oknom Cubitt*ove delavnice je bila gredica. Ko smo prišli do nje, smo opazili v naše največje začudcnje, da so bile evetice po* teptane. Mehka zcmlja je še jasno kazala neštevilne slcdove velikih moških nog z oeividno dolgimi, špi* častimi čcvlji. Holmes je slcdil ko lovski pes, ki išče ranjeno divjači* no po travi in listju. Nenadoma je zadovoljno vzkliknil, se sklonil in pobral majhno kovinsko cevko. »To sem si takoj mislil,« je rekel, »s amok res je imel izmetac in tu je tedaj tretja patrona. Upam, gospod Martin, naša preiskava se že bliža koncu.« (Dalje.) »GORIŠKA STRAZA« Stran 3. UTRINKI. Smrt ruskega lzpreobrnjenca. V nedeljo 22. julija je preminul v Kalksburgu pri Dunaju p. Mihael Andrejev D. J. Delo za cerkveno edinost je s p. Andrejevim izgubilo goreeega in odličnega sotrudnika. Pokojni je bil rojen leta 1868. v ugledni ruski družini v Moskvi. Po dovršenih vseučiliskih študijah v Moskvi in Petrogradu, kjcr se je s poscbnim zanimanjem pečal z na* rodnim gospodarstvom in s finanč* nimi vedami, je stopil v diplomat* sko službo. Nekaj let je prebil v službi pri zunanjem ministrstvu v " Petrogradu, nato pa je služboval pri raznih poslaništvih v inozem* stvu (Tokio, Monakovo, Stock* holm, Rio di Janeiro). Ob prevratu so ga boljševiki zaprlj, a čez nokaj mesecev zopet izpustili, na kar je postal tajnik ameri>kega Rdečega križa na Dunaju. Andreicv je bil pristen Rus, ple* menit znacaj in iskrcn bogoiskatelj. Zgodaj je izgubil vero s_yoje mla* dosti, toda brczbožna filozofija ga trajno ni mogla zadovoljiti in brez Boga ni mogel najti zaželjenega mi* ru. »Naše srce je nemirno, doklcr ne počiva v Bogu!« Sam piše v svo* jih spominih, da je potrebova] do* bo celega življenja, da je končno to prcprosto rcsnico ucirikovito dou* mel. 2. februarja 1922. je prcstopil na Dunaju v katoliško cerkev in sei v Inomo'st študirat bogoslovje. Leta 1925. je bil istotam posvečen v duhovnika. Pa to mu še ni bilo dovolj! Kmalu zatem je stopil v red D. J., kjer se je zadnja leta svojega življenja z mladostnim na? vdušenjem posvetil delu za cerkve* no edinstvo. Zaščitnik francoskih pravnikov. »La vie catholique« (Katoliško življenje) piše, da so 26. maja 1928. francoski katoliški odvctniiki, sod* niki, notarji, slušatelji prava in sodni uradniki praznovali god svo* jega patrona in zaščitnilka. ki je sv. Ivo. V cerkvi Saint * Etienne du Mont je bila slovesna služba božja. 60*letnica katoliškega pisaielja. Znameniti francoski katoliški pi* satclj Paul Claudel (izg. Klodöl) je 6. avgusta 1928. praznoval šestde* sctletnico svojega rojstva. Zanimiv je tek njegovega življenja. Pod vplivom znanega brezverca Renana ie izgubil vsako vero. Njcgova nežna in občutljiva duša pa je kma* lu našla pravo pot. Pri tem je obil* no dclovala milost božja. Claudel je bil nekoč pri sv. maši in takrat je začel zopet verovati. Sam je pri* znal sledeče: »Veliike milosti sem prejel in resnice katoliške vere sem tisočkrat bolj gotov kot solnca, ki mi sveti.« Claudelove pcsmi in sploh vsa njegova dela so ena sama ve* lika ppjoča molitev. »Pesnik je du* hovnik stvarstva,« ie rekel. Ali: »Kdor ne veruje v Boga, ne veruje v življenje. — Češčen bodi, ki me nisi prepustil meni samemu, tem* vce si me sprejel kot stvar, ki služi in je vredna cilja, katerega si po* stavil.« — Paul Claudel je po po* klicu diplomat. Blizu 40 let je služ* boval v raznih krajih sveta v službi svoje domovine. Sedaj je franco* ski poslanik v Washingtonu v Združenih državah. Versko življenje v Rusiji. Veliki anglcšiki list »Times« je te dni objavü sledeče poročilo o ver? skem življenju v Rusiji: »Boljševi* ki so se zbali Boga, ki ga po njiho* vem mnenju ni, zbali cerkve, ki so jo že davno ločili od države, pre* strasili so se in izdali odlok, s ka* terim se prepoveduje ustanavljanje verskili društev in knjižnic, in s ka* terim se jšeitijo tovarne pred opas* nim prodiranjem vere na 5 km dalee. Vse protiversko gibanje in pa propaganda, usmerjena na bogotaj* stvo in omalovaževanje versküi syetini, ne zaznamuje v desetih Ie* tih prav nobenega uspeha. Dosegli so ravno nasprotno. Sovjetski tisk mrgöli dopisov in elankov, ki se na* našajo na versko gibanje ljudskih množic, razpeeavanie nabožne lite* raturc v ogromnili količinah in s tem, da so se tega gibanja oprijeli tudi delavci in najširše plasti kmet* skcga naroda cclo tarn, kjer so bili, dosihdob dokaj mlačni, ee ne brczbrižni nasproti verskemu gi* banju. Samo v Ukrajini izhaja danes 11 verskih easnikoy, ki imajo velik krog čitateljev, v nakladi do 35.000 izvo_dov. dočim izhaja ukrajinski «Brczbožnik« samo v 6.000 izvodih. Razen časnikov izdaja duhovništvo, kakor poroča »Pravda«, tudi molis tvenike, koledarje, verske brošure in letake v celotni nakladi 4,000.000 izvodov. Taki so uspehi protiver* ske propagande v sodobni Rusiji. Ta bolezen se je razširila tudi med delavskimi, proletarskimi sloji. De* iavci grade na lastne stroške cer* kve in celo v tovarni komunistične predstraže se je zgradila lepa cer* kev. Morali so izdati odlok, s katerim sc zabranjuje vsaka verska propo* ved v območju tovarne in pet kilo* metrov naokoli. V dopisu iz kijev* ske guberniie se razbirajo še zani* mivejši podatki. ki pričajo o so* dobnem razpoloženju ljudskih množic. lsti kmet je, ki se branijo placevati davke in rajši zakopujejo svoje žito v zemljo, mesto da bi ga dali državi, zberejo po 30, 50 in ce> lo 100.000 rubljev in grade nove cerkve. Organiziiranost kmetskih množic gre še celo dalje. Kmetje ustanavljajo bogoslovne sole in vzdržujejo na svoje stroške ne sa* mo diiake, ampak tudi prolesorje, porazdeljujeio štipcndiste na po* 1 samezne vasi, iim redno pošiljajo i dcnar. vzgajaioe na ta način ne sa* mo svečenike, ampak tudi učitelje za svoie sole.« Kai je noveqa na deželi? Vrtojba. i Dne 3. avgusta popoldne so naši f zvonovi naznanjali tužno vest, da poneisemo k zadnjemu počitku Ge* novefo Cejan, nečakinjo zlatomaš* nika east. P. Otokarja Cejana iz reda naših bivših čč. oo. kapucinov, in sestro pokojnega Lojzeta Ceja- na, ki je umrl pred petimi leti kot kaplan v Dornbergu. Preblaga po* kojnica je bila vzorna clanica gori* ške Marijine družbe in tretjega re* da, navdušcna peVka prejšnjega eerkvenega zbora in vzgled ne* utrudne požrtvovalnosti za cerkev in dorn. Prisreno veličasten pogreb, posmi žalostinke, nagrobni pozdrav so prieali, da je leglo v grob dekle, ki je vršilo v polnem obsegu svojo življensko nalogo. — Počastili so spomin blagopokojnice s svojo na* vzočnostjo č. g. Godnič, župnik iz Dornberga, č. g. C. Zamar, kurat iz i Bilj in številno zastopstvo goriške j Marijine druzbe in tretjega reda. Prisrčna jim hvala. Sivolasemu o* cetu in sorodnikom naše sožalje. Vrtojbi pa east nad takimi dekleti. Ozeljan. Suša še vedno pritiska in njene j zle posledice se poznajo povsod. Minulo nedeljo smo slisali, da je pritisnila tudi na mošnjičke nekih j fantov. Bilo pa je tako. Radi bi bili j šli plesat, toda pot je bila predolga, da bi sei elovek peš. Trcba je bilo najeti voz in ga seveda tudi plačati. l^oda ce prede pajelk v žepu! Konč* no se je pa vse srečno izteklo. Ne? katera deldeta so bila tako veliko<* dušna, da so nekaj prispevala in re^ sila krizo. Voz je vzdrdral in po dolgem času smo se zopet nekoliko ? zavrteli. Kljub suši smo bili vesedi, češ, kaj nam pa more. I Šempas, Preteklo nedeljo je šel Jožef Klajnšeek, št. 105, na Trnovo po opravkih. ükoli podneva se je vra* eal Hotel je obiskati svojo sorod* nico v Sv. Mihelu. Kakih 10 minut j nad vasjo ie zapustil stezo in kre* i j nil kar počez, da bi prišel prej. Ali ¦ nesreča nikdar ne ppeiva. Spodrs* | nilo se mu je, da je padel in ni mo* gel vee vstati. Bližnji ljudje so ga spravili domov. Želimo, da bi kma* lu okreval. Štjak. j Gospodarske razmere so pri nas j precej neugodne, po kakšni krivdi, je težko reči. Ko smo imeli še svoje ijudje, smo zvračali krivdo nan je, ko prihajajo k nam drugi, so spet vsega krivi. Ker je torcj v republiki nered, bo tudi krivda doma. Prvo, da si ne zaupamo. übnovite svojo hraniJnico! Denar bo doma, pota in sitnosti izostanejo, močni bomo sami in neodvisni. Če bo pravo vod* stvo, bo tudi varnost. Drugo, radi zabavljamo — po naše nürmo —, pa Ie tarn, kjer nas nobeden pravi ne sliši. Resnica bo, da dostikrat ugodni trenutek zamudimo. Mislim na davščinc, obeinsko upravo. Tre* tje, da dobre sovražimo. slabe pod* piramo. Ali je to kratkovidnost, ali nevednost, ee ne morda zlobnost. Četrto: Revščina siili k nam, suša kot drugod, zdi se, kot bi sc vse noreevalo iz nas, celo tisti, ki od naših žulje žive. Niso li to posledi* ce starih dni, starih grehov. Malo ponižnosti, malo pokore, pa tudi lK)guma! Podkraj. V občini Podlkraj je zemlja zelo plitva. Suša je tako pritisnila, da je vse uničeno. Sena malo, otave nie. Žito, krompir, repa, zelje, iizöl je glavni pridelek. Suša je vse ugonobi* la. Take suše nc pomnijo niti najsta* rejši možaki v obeini. — V Podkra* ju imamo javni vodovod, ki smo ga z državno in deželno podporo zgra* dilli že pred vojno. Ker so vsi stu* denci usahnili, moramo paziti, da nam tudi v vodovodu ne zmanjka vode. Tu na je neka nerodnost. Vo* da je napeljana po vseh hišah. Po* nekod pa so kljuke pokvarjene, ta* ko, da tečc vodji kar naprej. Prosi* mo g. komisarja, naj da vodovod popraviti. Sužid. Tudi jaz jemliem v svojo trdo, od truda in znoja prepoteno roko pero, da napisem par vrstic v »Stražo«. Svoii'h domislic pa ne born pisal z duhovito uenostjo, am? r>ak s, jpreprosto mislijo. Evo jih! — Tudi nas tare skrb, kaj bo. Pomanj* kanjc zaslužka, slabe letine, poseb* no letošnja. Soln.ce neusmilljeno pri* pdka na že ita'k izsuseno naravo, da je žalostno gledati pol ja in trav* nike, ki ne bodo dali niti polovicc navadnega pridelka. Treba bo var* čevati in omejiti izdatke, ako bomo hoteli iti naprej in rešiti naše do* move. Mladino bo treba naučiti um* nega gospodarstva. Dajmo ji v roke strokovnih knjig, ki obravnavajo gospodarska vprašanja. Potem se nam ne bo treba bati bodočnosti. Žabnice. (Še enkrat novi zvonovi.) — Žab* ničani so torej dobili nove zvono* ve. Nobena posebnost v sedanji dobi odškodninskih zvonov; po* sebnost, pohvalna posebnost pa je, da so slabo intonaeijo prejšnjih zvonov svoje volje zamenjali z mno'go boljšo. Prej pusti, nemškim protestantom priljubljeni trizvok d1 — f1 — a1, sedaj krasno »božič* no zvonilo« d1 — f1 — g1 in po^leg tega zancsljiva zvonarna De Poli. Skoda, Skoda, da niso bile sv. Vi* šarje na to stran tako srečne (Trst!). — Zvončiča za podružnico bi bila bü'lje uglašena v mali terci a1 — ca names tu v veliiki sekundi a1 — h1. Danasnja zvonska tchnika si je iz* brala za vzor mo*l*zvon, dobri zvo» novi imajo torej za prvi harmonij* ski nadkrüni glas malo terco. Do* bro je, da ta mala harmonij ska ter* ca okrepi glavni glas prvomanjšega zvona, ki naj bode torcj intoniran v mali tetrei. Ker je v dvoglasju to prav lahko mogoče, je mala tcrca za dvoglasno zvonilo najprimernej* ši interval. V večglasnih zvonilih ni to nadaljevanjc mogoče, ker bi na* stal zmanjšani akord, ki ga zvono^ L'. las je ne trpi. Srečni Žabničanje! Ko bo na sv. yccer v njih cerkvi zadonela pri* ljubljena pesmica: Sveta noč, 1d\s^ žena noč! bodo novi zvonovi spremljali zaeetne glasove te kra^= sne pesmice tcr dvigali peto molitev vernega ljudstva do prestola nebe* škega Očeta. I. M. Banjšice. Z našo pošto nismo nič kaj zadoc voljni. Veasih nam dostavlja »G. Stražo« pozno, pretekli teden je pa niti dobili nismo. Naj sc ta po* manjkljivost odpravi. Marijino Celje. Dne 2. avgusta jc v krogu svoje družine obhajal dvajsetlctnico maš* ništva naš preč. g. kurat Alojzij Makuc. Prcčastitemu g. dušnemu pastirju želimo obilo blagoslova božjega in mu kličemo: Na mnoga leta! — Črnivrh. (Letoviščarjem.) — Crnivrh je glavna vas istoimenske občine in župnije. Leži 683 m nad morjem. Proti jugu in vzhodu je zaprta z gorsko verigo Javornik (1243 m), eigar pobočja in vrhovi so pokriti z bukovim in mestoma s smreko* vim. gozdom. Gozdovi napravljajo vtiis, da je hribovje črno, odtod tit» di ime Črnivrh (Schwarzenberg, Montenero). Proti severu in zapa? du pa se ernovrška planota strmo spušča v bregovc Idrijce in njenih dotokov. Gorski obroč na vzhodu in jugu in strmine na severu in za* ! padu delajo Črnivrh težko dosto* pen. Vsi dohodi iz Idrije in Vipav* ske doline so zviti v mnogih in ostrih serpentinah. Kljub tej neu* godni legi — zaprt proti jugu in od vseh strani težko dostopen — je Črnivrh radi svojega čistega gor* skega zraka in radi lepih sprehodov po okolici postal priljubljeno leto*= višee Gorieanov in Tržačanov, ki ga zlasti v poletnih meseeih v obilnem, števiiu obiskujejo. K temu seveda pripomorejo dobre prometne zve* zc, ki jih ima Črnivrh z ostalim, svetom. j Svet, na katerem se razprostira občina Crnivrh, ima kraški značaj. Ni sicer najti o.nih ncobraslih skal* nih goličav, kakor jih je videti na pravem Krasu. vendar je podze* mdjski svet puln votlin in jam. Ta* ko sc nahaja ob poti v Godovič znana »Ciganska jama« s kapniki. V Koševniku pa je nedavno neka tržaška turistovska družba odkrila jamo, ki je več sto metrov globo* ka in je baje, kolikor je doslei zna* no, najgloblja naravna jama na I svetu. Kraški značaj ima zlasti vas < Zadlog, čigar rupe se ob jesenskem ; deževiu napolnijo do vrha, da se I voda razlije po ravnini, ki je ob ta* i kih prilikah podobna mogoenemu ; jezeru z majhnimi otočičL na ka* ' tcrih čepe hiše krog in krog obda* Stran 4 »GORISKA. STRA2A« nc z valovi. Vas Črnivrh je pre? skrbljcna z dobro pitno vodo, med* tern ko imajo po Zadlogu vodnjake s kapnico. Prebivalstvo sc vecino? ma peča s kmetijstvom, zlasti je razvita živinoreja. Vsak dan se lahko dobi v mldkarnah sveže čaj* no maslo. V manjši rncri je razvita tudi domača lesna obrt. Ni znano, odkdaj je selišče v Črnemvrhu. Domncva pa se, da so bili ti kraji obljudeni že v 13. sto letju. V letu 1635. je bila vaska cerJkev sv. Jošta opata že pozidana, ker s tem lctom je dobil Črnivrh stalne^a dušnega pastirja. V cer* kvenem in politienem oziru je spa* dal Črnivrh nod Vipavo. Crnovrski kurati so bili vipavski kaplani in vipavski j^rofje Lanthicri so bili cer? kven patroni in so izvrševali sod* no o blast. V začetku 19. s to let ja, za easa francoske okupacije, pa je Crnivrh že imel svoje^a lastnega mairem (župana). ki je bil do-ma* ein. — Leta 1896. je bil Črnivrh tudi v cerkvenem oziru povzdignjen v samostojno župnijo. Vas je dvakrat gorcla; lcta 1844. je pogorela spod* nja vas s cerkvijo; leta 1908. pa je pogorela ZL»ornja vas z 18 poslopji. Po dru^em požaru je bila vas nano* vo poz[dana, hiše so dobile moder* nejšc lice in slamnate strehe so bi* le zainenjane s trdimi. Vsled pre* novitve napravi Črnivrh vtis lepe in snažne vasi. Col in okolica. Letošnje leto homo lahko pripi* sovali k nesreenim. Poleg suše, ki nam je vn.ic.ila malone vse poljske pridelike. se nam vrstijo še nesreee, ki zahtcvajo čluveške žrtve. V pe* te'k 3. t. m. okroL* 11. ure se je vra* eal po cesti iz Črnega vrha. prati domu Anton Krapež. doma iz Ma- lcLja polja. Blizu Rupnikove ^Jostil* ne v Mrzlein lo^u ga je dohitel tež* ko naložcni kamijon, last g. l?a«*o* na iz Godoviea. Hotee si prikrajša* ti preeejšen kos poti, se je pognal na mimo hiteei avtomobil. Pri tem se mu je pa tako nesreeno zdrsnilo, da je paddl pod kolo, ki mu je šlo crcz'dcsno roko. Dobil je po&kodbc tudi na tflavo. Na mesto nesreee jc prihitel g. Poženel iz Črncgu vrha, ki je s svojim avtomobilom prepe* ljal ponesreeenca v idrijsko bolniš* nico. V soboto zjutraj je pa podle? Lel ranam. Zapušča vdovo s petimi neproskrbljenimi otroeiei, 'katere naj tolaži oh tej tcžki izs^ubi ljubi Bo,L|. Mi jim pa izrekamo naše od= kritosreno sožalje. To je že tretji slučaj podobnih nesreč letošnje^a leta v tukajšnji okolici. Ker je bil pisec dopisa v 57. številki »Goriškc Straže« tako raztresen, da je pozabil poro* eati o važnem dogodku, ki zasluži, da se objavi v našem listu, zato mo* ramo pa sedaj, dasi jc že nekoliko zakasnola, povedati. V torek 24. m. m. jc naš č. ,a. župnik Ivan Jane praznoval 30*letnico mašništva. Za nais je pa še posebne važnosti to, da že 25 let vodi naso duhovnijo. Čaistitemu jubilantu želirno. da nam *4a Bog ohrani še mnogo let zdrave>- jia in zadovoiljnega v Njegovi službi tu med nami. Farani. Idrijske novice. Telefon. Po'krajinski gospodarski svet je 19. julija zboroval v Gorici. Poleg drugih stvari se je bavil tudi z idrij* skim teicfonom. Dosedaj ima Idrija eno telefonsko progo, ki pa je last notranjega ministrstva. Oboinstvu ta pro'gii ni dostopna. Nova tele son* ska napeljava bi stala 350.000 lir. Zato je Gospodarski svet sklenil naprositi notranje ministrstvo, naj dovoili, da se bo na že obstoječi pro* gi napeljala nova žica, ki bo služila obeinstvLi. Idrija torej le utegne do* biti telefon. !?. sirohega sveta. Tostojeve znamke. Ruska vlada je za rJ\>lstojevo sto* letnico izdala dve vrsti spominskih znamk. Na znamkah za 10 kopejk je pesnikova slika, na znamkah za 28 pn je posnetek Rjepinove slike »Tclstcij za plugom«. Budimpešta — mesto samomorilcev Ogrsko glavno mesto Budimpe* šta je mesto samomorilcev. L. 1874. je prišlo na en milijon prebivalcev 335 samomorov, 1. 1929. pa že 573. V drugih velikih mestih je odsto* tck samomorov mnogo manjši. Državno posojilo kot kazen. Južnokitajska vlada je potrebo- vala denar. Ker so bile blagajne prazne, je na svojem ozemlju razpi* sala notranje državno posojilo. Pri ncstalnih kitajskih razmerah pa ni bilo nič čudnega, ako ni noben dr* /avljan, ki je imcl kuj pod palcem, dal državi niti t'icka. Vlada si je znala pomagati. Poslaia je vsem sodnijam ukaz, naj vse denarne kazni spremenijo v posojilo. Uei* nek je bil čudovit in nepričakovan. ^tevilo prcstopkov, ki se kaznujejo z denarnimi kaznimi, je znatno pa* dlo. Vlada pa ni prišla do zaželjene* ga denarja. Lastnik Atlantskega oceana. Pred nckaj dnevi se je v Ameriki kopala večja skupina ljudi. Zdajci stopi k njim neki možakar in zah* teva od vsakega odškodnino za ko* panje. Ker je kopanje v Ameriki povsod dovoljeno, so se kopalci u* prli in poklicali stražo. Nato so ugotovili slodeee. Mož, ki je zahte* val denar. je pred kratkim kupil ti* sti del Atlantskega oceana, kjer so se kopali. Pokazal je kupno pogod* bo, ki mu daja pravieo pobirati ca* rino od prekooceanskih letailcev in odškodnino za kopanje. Za tisto pravieo je plačal 400 dolarjcv. »Prodala« sta mu jo dva tujca. Po* licija je oddala moža zdravnikom, ki so dognalli, da je ncvzdravljivo neumen. Oba prekupčevavca z Atlantskim oceanom pa iščcjo. Kakšna so ameriške blagajne? Veliike blagajne amcriskih vele* bank so pravi čudeži moderne trd* njavske umetnosti. Po meter dcbela vrata se odprejo' le, če se pove ge* slo. Ključi imajo do 56 spremen. Vrata se odprejo samo ob doloce* nih urah. Kdor stika okoli blagajne v drugih urah, je v nevarnosti, da sproži aparat, ki oddaja strupene pjine, ali da ga zasuje peščeni dež, ako ni že prej stopil na stik moč* nega elektnčnega toka. Klijentom banke napravi jo odtise prstov. Ako ima kak tak klijent kaj opraviti pri blagajni, ga spremlja straža petih mož, ki so oboroženi z revolverji in bombami. Straža pozvoni pri najmanjši sumljivi kretnji in takoj se zaprejo vsa vrata v poslopju. Dvigala obstanejo. Pod zeinljo se je nemogoče prekopati do blagajne, ker posebni aparati javljajo vsak najmanjši sum. Proti takim var* nostnim pripravam so vlomilci sko* raj brez moči. 2000 let staro mesto. Južnofrancosko mestece Carca* conne je te dni obhajalo dvatisoc* letnico svojega obstanka. Ta dogo- dek so zelo slovcsno obhajali. Žepni dežnik. Nek a ameriška tvrdka je začela izdelovati dežnike, ki so tako maj* hni. da enega človek lahko vtakne v žep. Če je treba, se dežnik v dveh, treh minutah odpre in pripravi za porabo. Iz zaporov jih mečejo. : V Nemčiji so pomilostili mnogo | političnih kaznjencev. Jetnike so po ! veeini že izpustili iz zaporov. Kaz* | njenci so povsod radi zapustili je* j čo. Samo v kaznilnici v Sonnen* ! burgu so se branili iti ven in sicer zato, ker je v zaporih ostal neki Max Holz, komunist, o katerem niso bili še na jasnem ali velja am* nestija tudi zanj ali ne. Končno je ravnateljstvo kaznilnice ukazalo paznikom, naj trdovratne jetnike znosijo na cesto. To se je tudi zgo<* dilo. In še zunaj so kričali in ugo* varjali. Noša ameriških državnih poslancev. V državnem zboru v Pennsylva* niji v Združeniih državah je neki poslanec predlagal, naj se za po* slance z zakonom določi stalna no* ša, ki bo' obstajala iz fraka, cilin* dra, usnjenih gamaš in progastih hlač. Vsak poslanec naj bi bil pri* moran nositi tako o'bldko. Dobri mož, ki je ta predlog stavil, pa ni pomislil, da so v pennsylvanskem parlamentu tudi ženske. Po nedolžnem zaprt. Leta 1908. je bil na Angleškem neki Oskar Slater obsojend na smrt in potem pomiloščen na dosmrtno ječo, ker je bil obtožen, da je umo* ril n€'ko bogato staro ženo. Letos pa se je proces obnovil, ker se je zdelo, da so se takrat izvršile ne* katere napake. Sodišče v Edinburgu je obsodbo razveljavilo in Slaterja popolnoma oprostilo. Za nezaslu* ženo kazen bo vlada dala Slaterju precejšno odškodnino. Fozqp! Razprodoja! Fozor! Radi izselitve razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla* go po zelo znižani ceni. Cenjeno občinstvo ima sedaj v teh resnih in hudih časih najugodnejšo prills kc nabaviti si za mal denar najbolj* še blago. Pridite in preprieali se boste! Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. Zaloga vina. V Gorici, ul. Formica St. 1, tik Korna, prodaja pristna na* ravna vina, bela in črna, kakor tudi kraški teran, lastni pridelek. Zago* tavlja se poštena postrežba v vsa* kem oziru. Cene razmcroma zelo nizke. Priporoča se Pirec Josip. I Moderna zlatarna, Corso Verdi l štev, 13. — Birmski, poročni in j krstni darovi po zmernih cenah. \ Popravila ur in zlatarskih predme* tov izvršujem z jamstvom in hitro. j Kupujem krone, srebro, staro zlato : po najvišjih cenah. Valuta. Dne 7. avgusta si dobil: za 100 franc, frankov 74.65 do 74.95 Lir za 100 bclg. frankov 264 — do 268,— „ za 100 švic. frankov 3ß7.- do 369. - „ za 100 češ.-slov. kron 56.50 do 56.80 „ za 100 dinarjev 33.50 do 3380 „ za 100 ncmških mark 453.25 do 459 25 „ za 1 sterling 92.73 do 02.93 „ za 1 dolar 19.08 do 19.14 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 266 75 do 272.75 „ Benečijskc obveznice dne 7. avgusta 1928: 75.—. : Odlikovana krojacnica. Podpisa* | na se priporočava slav. občinstvu v J mestu in na deželi, posebej preč. i duhovščni za obila naročila, katera 1 izvršiva natancno. Irpczno in po • želji naročnika. (>ene zmerne. — | A. Krušič & sin, krojaška mojstra, I Gorica, Corso Vitt. Em. St. 37. I Velika zaloga mrtvaških potreb» ! ščin: kompletne pogrebne opreme j I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. I 200 lir, III. razr. 100 lir, otročji po* grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Darovi. Za Sirotusee: J. I., Anhovo 2 L: monsignor Dr. Jos. Ličen se nas je v svoji hudi bolezni spomnil in nam po'.slal 7 kg medu, za kar se nrcbla* Uemu monsignoru prav iskrenq za* hvaljujemo. Preplačila za Socialni zakonik 11 L. — Srena hvala! j Hranilnica in posojilnica v Štjaku | sklicLije ! obnovitveni občni zbor | za nedeljo 12. t. m. ob treh pop. pri j g. Pavliču v Stjaku. j Dnevni rod: 1. Ureditev zadruge. 2. Slueajnosti. V slueaju, da nista zastopani dve trctjini članov, se vrši tri tedne po* zneje drug občni zbor, ki bo skle* pal vcljavno neglede na število eh'nov. Stjak. 5. avgusta 1928. Načelstvo. Vipavsko vino. Kmetijs'ko dru* štvo y Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domačega, namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Po znižani ceni prodajam zlato in srebro JAKOB ŠULIGOJ urar in zlatar v Gorici — Via Carducci štev. 19. Ldravnik za zobe in usta i)r LOJZ KRAI6HEE sprejema V GORICI Piazza della Vittoria §iev. 20 in v svoji podružnici pri SV. E.UCIJI štev. 35 KURJA OCESA (KALI) lzginefo brezpo- gojno z uporabo iz založbe lekarne SPONZÄ, TrsUiaTorS. PieroNlO Varujte se pred ponaredbaml. V vseh iekarnah po znižani ceni L 3. PGBRUŽilCA Ljubljanshe ftreditne mk y Bond Corso Verd! nTrgovskl Dc»mM Telefon šievilka 50 Brzojavni naslov: Ljubljana*« bmoka Dim^mo^ Csntrols L]UBL39Nh d^,tomoos Podružnice In agenclje: Breiice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sa«J. Novoincsto, Ptuj, Ftakek, Sarajevo Slovenjgradcc, Split, Sibenik, Trst. ------------- Sezoii8ka ekspozitura: Rogaška Slatioa. Vloge na knjiiice po 4 % Vloge v tekočem raLunu lir ali dinarjev, (riäjugodne;^ obrestne mere). Nakup valui, čekov3 deyiz in obligar ij vojne oažkod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.