SLOVENSKA SGELA. ?3vif
Leposloven te ti n i k. Cislo 15. V četvertek 8. aprila 1852. III. tečaj.
P r i j a z
Sim iskal veselja Po hribih, planinah, Po belih beržinah, Po milih ravninah, Po zlatih dolinah,
Pa tamkaj ga ni! Sim iskal veselja V gojzdu zelenim, Za radost stvarjenim, Med rožcam' rumenim', Za nas le rojenim',
Tud tamkaj ga ni!
il e oc i.
Sim iskal veselja Pod zvezdam' blišecim', Pod lipam' cvetečim, Pod lertarn' dišečim', Nad licam rudecim,
Se tamkaj ga ni! Le tam sim ga najdil, Kjer zveste blisčijo, Ljubezen rodijo, Z menoj se solzijo, Z menoj veselijo Prijazne oči!
Miroslav.
Zadnja vojna cara Zolimana.
(Dalje)
Tako je govoril Zrini i kmalo pokaže, da ga je volja, svoje naročila tudi vresničiti. Pripelje se k njemu vojak, ki je zatožen, da je svojega stotnika zapadel. Na mestu ga Zrini v kosce razseka. Mehemeta Bega, ki je bil v neki praski v boju vjet i v Siget peljan, veli enako na umoriš če peljali, ker je pred grozovito s kristjani ravnal i se mnoge nezvestobe krivega storil. Vidilo se je, da Zrinitu ni mar, sovražnike loviti. Njegovi vojšaki, ko bi Turkom v roke prišli, nisi imeli upanja, pri življenju ostati. Toraj povrača vodja Sigeta enako z enakim, gotova smert čaka vraga, bodi si v bitvi, bodi si vjetega na umorišču v terdnjavi. —
Ze 3. avgusta popusti en del posadke po povelju Zrinita mesta i se proti sv. Lorencu zasuče, kjer ima paša Rumilie svoje armade. Začne se še ta dan kervav boj, ki terpi do noči. Vkljub silni množici nimajo Turki moči, keršansko trumo ali v Siget zagnati, ali oklenjeno vjeti. Sereni vojščaki se obernejo zdaj sem, zdaj tje, kjer kak nered v sovražnih rajdah, ali kako napako turških vodjev zagledajo. Drugi dan se neverniki bliže pomaknejo, tak da jih le tri četerti uri še od mestnega ozidja ločijo. Bitva se ponovi hujši, s strašno silo Turki trikrat na kristjane nalete, pa krepko jih sprejme združena posadka, trikrat napadli
sovražniki so trikrat zopet odbiti; že pokriva okoli 1000 mertvih polje okrog Sigeta.
5. avgusta se začne v lurškem stanišču pri sv. Lorencu nenavadno gibanje. Akanski paša i pasa Rumilie se vzdigneta s svojimi trumami, pustita ondotni tabor i se vsta\ita s 100.000 možmi eden na desni drugi na levi strani Sigeta. Drugi dan pride Zoliman sam i zasede prostor, ki sla ga ta vodja popustila, veci del vojske pa se tema dvema uverstili ukaže. 280.000 serdilih vojakov sloji zdajci krog Sigeta, ki ga ima stokrat manjši truma branili.
Zrini, prihod sullana zvedili, opne nasipe i zidove s suknom, kakor v veliki veseli god, ki ga bo vojskini bog praznoval i vslreli z nar večim i glasnejim topom, v slovesni pozdrav turškega cara. Cudovitno krasen i strašen pogled se pred očmi posadke sproslira. Kar seže oko, so sovražne rajde postavljene, čete iz Evrope, Azie i Afrike stoje naine-šane v en namen ena pri drugi. Tretjina med njimi je keršanskih Šlovenov, iz Bulgarie, Bosne i Serbie vzetih, kterim seje proli lastnim keršanskim i slovenskim bratom borili. Tudi jedro vojske, janičari imajo keršanske očete i dede, pa očetovske vere njih serce ne zna; izreja in vaja ste jih v nar silniše vrage keršanslva spremennle. Sem ter tje med rajdami pešcev, nar rajši na griču, sloje topi sultana, stoter pogin zidovom terdnjave i posadki žugaje. Prestrašni Ali-portug ima vodstvo čez nje, njegove naredbe so take, da se skoraj en streljaj zastonj ne stori. Zad za pešci i lopničarji pa turška konjiča svoje mesto ima, nje raba pri mestu ni velika, ludi je močirni kraji povsod ne pripuste, toraj se ob robu armade postavi, v bližnje kraje vihrava, požiga i ropa. Na jezer i jezer šotorov se vzdiguje po polju, na vse strani sveta, da si v njih v polnočnem času vojska kralkega pokoja poiše. Zad na gorici pa, ki so jo sicer veseli vinogradi krili, sloji nar krasniši med šotori okinčan s sviljo, srebrom i zlatom i s svetim, deržavnim banderom. -Tu je stan sultana samega, pa njegov duh mu ne dopù'sti se za dolgo tukaj muditi, ampak sluge ga neso med rajdami po celem, nezmernem tabru okrog. Tu on marnim hvalo, lenim grajo i kazen deli, vsakemu po njegovi zaslugi.
Vender neprestrašeno čaka Zrini dogodb, ki se mu groze približujejo, kakor le inalo junakom stare i nove zgodovine. On zažge verte, plode i germovje zun mesta, i pokonča vse, kar bi vragu v zakritje i zalezo pripomoglo. Polem zaklene vrata i terdo jame i špranje, ki se sem ter tje v zidovih i nasipih kažejo, zazida. Neizrečeno zaničevanje obide janičare, meslice vidili, ki si upa, se v tak nepomišljeni ošabnosti vstavljali. Komaj pričakujejo znainnja i ko se da, zagromé s strahovitim hrupom, i nezmerno, neprestano serditostjo proti staremu, trohlemu ozidju-Ob enem se glasi tudi bojno geslo Ali-porluga i sto i slo topov zabliskne i kroglice, krogle i bombe verše gosleji kot toča na zid i posadko. Zoliman sam prilliti i med vojsko napad, boj i zmago veleva. Ala! Ala! doni tam, kamor pride i Ala! Ala! se razlega od trume do trume, po okolici tamkej. Ta Turkom sveti g as jim postane bojno geslo tudi zdaj, kakor jih je nadušil že tolikrat v zmago čez nevernega gjavra. Ala! Ala ! kriči cela armada i pade zad, spred, zgora j i spodaj na nemočne, stare zidove, ki se strašne sile vsak čas prezibnuti morajo. Vmes med hrupom vojske se pa pokanje topov razlega, da se zemlja trese, zrak loparen postane i se dni daleč nadlega ve, kteri je Sisek i nje posadka
zapadla. V novem rneslu skoraj kraja ni, kamor bi ne bila krogla zadela i clo notranje mesto, prava terdnjava, je mnogo preljuknjano i kvarjeno.
Več bomb pade v zvonik, razbije jarme i bobné i gromé se zvonovi odtergajo i doli na stronje lelebijo. Prešibke so dile, težo zaderžati i tak se eno nadstropje za drugim prebije i z nezmernim šumom, ki se clo med razbijanjem tropov i bojnim hrupom glasno čuje, da prebivav-cem las po koncu uslaja, padnejo zvonovi na zemljo. I vender, iinajoči tak strah pred sabo i strah za sabo, sloje možaki posadke mirno i seréno, kakor skala na morju, na ktero zastonj sila valov neprenehoma bije. Pokanju turških lopnicarjev odgovarjajo enako glasno i strašno iz nakopov novega mesta, i nainest ala! kličejo ime Križanega i njegovo slavo pojó. Sveta pesem i svet namen za kterega se hi jejo jiin da moč, nemogočost samo premagati. Naval sledi za navalom, en napad se za drugim versti, trudle namestijo krepki i pade eden, dva nova njegov prostor zastopita. Tak gromi boj do večera i gromi še zvečer i po noči v temoli i zmoti. Mnogo junakov pade izmed posadke pa vsak s sladko zavestjo umre, da je naj rnenj dvanajst vragov njegova roka končala. Ostali se bijejo le še serditeji, i zdi se, da k svojemu poguinti tudi zraven še pogum padlih podedovajo. Okrog polnoči še le omolknejo lopi nevercev, i sablja obteženih njih armado od zidov daleč na prosto polje zažene. —
Zmaga je naša! zadonj po Sigeiu i vroče, zahvalne molitve se k vladarju bitev pošiljajo Pa kakova zmaga, kak po ceni sicer pa kak drago za majhno število posadke kupljena! Na slo pogumnih leži u kervi, na sto jih daje zadnji sloves svojim prijatlom i potem zraven unih zaspe. Novo mesto, že samo na sebi slabo storjeno, je bilo zdaj do malega gola razvalina, prah i posutje, umetnost Ali-portuga je strašne, neizbri-sane znainnja pustila. Se za pust prostor se je bilo toraj bojevali, ak je namen Zrinila bil, drugi dan na tistem mestu napada Turkov pričakovati. Pa kaka nevarnost, ga na tak širem prostoru, s tak pomanjšano trumo pričakovali! Preumen jje vodja posadke, tako prederznost serčnost ceniti i zastonj svoje vojake na „umoriše sta vi jati. Preti jutru da znamnje se dvignuti i proti staremu mestu napotiti. V Novo mesto, kolikor hiš še stoji, pa verže plamen, da zadnji ostanki poginejo. Mnogo janičarov, ki so se v lamoti skrivoma noter splazili, v ognju i dimu svoje življenje zgubé, pokore se za svojo prederznost.
Zoliman, sklep Zrinila vidili, se hoče naglo zapušenih prostorov polastili i tak saj majhno namestvnje za grozovito zgubo dobiti, ki jo je njegova zastonj nadušena vojska terpela. Ali-portug prestavi tope iz prejnib, gričastih krajev na pogorišče novega mesta, rajde pešcev se pomikajo bliže i če dalje ožeji Siget oklenejo; vsi vodji se spred podado, tak z lastno pričujočostjo i lastnim pogumom vojsko vneraaje. Cela planjava je nezmernemu mravlišču o poletnem času podobna. Vsak ima svoje opravilo, da bi svojim k pridobljenju terdnjave pripomogel i se dopadenja cara vrednega storil. Daleč i blizo se seka les; se polnijo grabni, čez grezi mo-siovi mečejo, na ravnem svet nasipa i krog i krog griči delajo, kjer se imajo topi nastaviti i iz višave uižeje, staro mesto razbiti. Teinuvokom prili tirja dve sto hrabrih inladenčev jih ven pustiti, da bi namen Turkov razderli. Nerad dovoli Zrini, vidijoč nevarnost lotenja ; v oku pri-jatlov se bliska solza i brilka misel sorodnike i tovarše prešine, da bi zamoglo pač zadnjikrat bili, ko junake žive še vidijo. Pa pogum njih se ne da zaderžati. Radvan i Danelo jih peljeta ven skoz vrata na vraga,
začne se bitva, slavna zavolj junaštva, pa nesrečna na zadnje zavolj prenezmerno manjšega števila kristjanov. Truma se zaleti v strašno dru-hal, strelja i seka i si dela gaz dalje i dalje z neizrečeno, nadčloveško pogumnostjo. Pa število se manjša, na vsakem koraku se zgrudi eden, zad za njimi se sklenejo zopet le za kratko osupnjeni vragi. Radvan pade, zraven njega podre krogla Daniela, pa ostali deró naprej, koscem enaki na levi i desni podiraje sovražnike, dokler zadnji med junaki še diha. Le enega niso Turki ujeli, pa zguba 200 nar hrabriših tovaršev je nenamestljiva nesreča posadki.
Gibanje nevercev potem le živeje, i njih smisel le serditeji postaja. Z lesom, perstjo i sušmadjo so grabne zasuli i do zidov samih pririnu-li. Na vsih krajih veržejo zdaj velike, debele trame na ozidje i začno za njimi zakriti posadko streljati i napad pokušati. Pa tisti vpor, kakor v novem mestu, jih tudi v starem odžene. Njih naskoki spodletč, njih tramovi se odpahneji, clo njih mostovi čez grezi i njih nasuti griči podere». Pa kar je po dnevu pokvarjenega, popravijo Turki po noči i le še močneji i silniši se drugi dan naredbe v pogin mesta pokažejo. Neverci trami, ki so gosto krog i krog po ozidju naslonjeni zažgo, da bi tak posadko, bi se ni hotla podati, živo v ognju i dimu zadušili. Ker se nespameti tega početja prepričajo, začno iz nova napad i noč i dan se derve, kot valovi morja, njih druhali proti.ozidju i grozoviti Ali-portug s neprestanim gromenjem topov i možnarjev nevarno lotenje podpera. Več dni i noči zaporedoma se tak vihra i bojuje i vender brez drugega vspeha, kakor da stotina za stotino pred ozidjem cepne, ki ga ravno tak zastonj naleti, kakor ga srečno i krepko posadka zavaruje. Vender kar vsa armada turških pešcev ne more dožene zadnjič Ali-portug i njegovi topničarji. Bombe i krogle lete neprenehoma v zide, ki niso tak terdni i močni kakor možaki, ki so njih brambo prevzeli. Velike luknje se v njih naredé, na več krajih se clo do tal podero i tak Turkom gazi napravijo, brez kterih bi ne bili vkljub serditosti svojj posadko odtirali. Viditi pola, ki se napadu odpro ; pelje velki vezir Mehernet Sokolovič svoje nepreštete trume proti ozidju. Na treh mestih rinejo Turki, na vsakem več kot 50.000 mož v ogenj peljaje. Začne se boj, ki ga na eni plati popolna vdanost v osodo i slovanska junakost, po drugi nezmerna razkačenost zavolj tolike prestane sramote v klanje premeni, v kterem človeški občutki zginejo i le smert prebogato žetev ima. Majhno število posadke zgine skor spred oči med prestrašilo množico, ki po njih kervi hrepeni. Zrini misli, da je izločna ura prišla i posveti sebe i posadko za častitljivo smert. Krog i krog njega padajo junaki, vsak med kupom mertvih sovragov, ki jih je njegova desna zvernula. Tam obleži stari Lorenc, život z zdajnimi ranami raztesan i starimi zaznamovan, da skor celega več ni, tam pade Peter Bata, Balaš, Deak, Jur Matiaš i drugi junaki, ki so iz sto prask srečno prišli, pa zdajci nemili osodi zapadli, ovenčani z večno, vedno bliščečo slavo. Tudi Nikolaj si iše enacega, kjer se nar divjiši boj verti, se poda i kliče pervake Turkov, vezire i paše v dvoboj, ker je pač vreden, se z njimi poskusiti. Pa previdnost božja ga hrani v sredi med meči i kroglami, ki mu kot svitel venec glavo obdajajo; še ni njegova naloga dopolnjena; še živi Ali-portug, še Zoliman sam, pred morata ta razdražena vraga keršanslva poginuli, potem še le njega bra-nitelj plačo za neumerjočost imena s svojo kervjo odšteti.
(Dalje sledi.)
Boj s risom.
Borišče v Aleksandrii je bilo ravno tako sozidano, kakor je zlasti po Afriki običaj. Više in širje so se stopnjoma v celem okrogu vrstile sedele (sedeži): okoli naj višje so stale sohe in nad njimi pozlačene tulice, iz kterih so visile s svilnatimi vezili privezane grimizne (bagrene) zagrnila. Kader so se razpele, so napravile nad gledavci velik okrogel šator. Ru-dečina, ki jih je prešinula in se po gledavcih razvila, jim je obličje ču-dovitno vžarila, da se je iz njega očiveslno svetila živahnost ino straslnost lih silnih Afrikancev. Nad boriščein u sredini je bila ogromna (prevelika) lina, skoz ktero je modro nebo milo gledalo in na vse strani svojo svetlobo tak obilno razlivalo, da so si vidoželčne oči lehko na tenko pregledovale prelepe stebre in sohe, zlate posodbe in leskeči kine na gospeh in deklicih.
60 tisuc gledavcev je imelo tu prostora, 60 tisuc drugih okraža (obdaja) ograjo ino od enih do drugih se vali tisti hrumeči šum, u kterem se nie ne da razločili ne veselje ne jeza. Borišče je jednačilo (bilo podobno) barki, u ktero je valovje vdrlo ino do vršela nakipelo, dokler drugo od-zvuni v njo pluska in se spet blunkaje podgraža.
Strašna zarjuleviea, ktere vsa množica strepeče, oznani, da ris iz ravno odprtega berloga izhaja.
Na drugi strani borišča je ležal v pesku en človek, gol iri skoro spaje; tak malo ga je skerbelo, kar je gledavce tako silno narivalo; ino ko ris skokoma prazno pešišče sem in tje predirja iskaje zaželjeni plen, se zdi, da borivec z glavo na komolec oprt, mirno zaspaja, ko vpešan žnec, kader se sparnega poletnega dne v senco počivat leže.
Ali dosta gledavcev iz raznih sedel zakriči in terja od borišnega nadzornika prisiliti borivca, da vstane ino se naprej poda; zakaj naj br-žej ni ris svoje žrtve zàmaral, ali jo je zaničeval, vidivši jo tako krotko. Predstojniki borišča, 'orožani z dolgimi okovanimi (ulicami vbogajo ljudstvo in pozbadajo z železnimi rti borivca od zadi. Začutivši ost njihovih (ulic v svoji polti, se on skočivši kviško tak neznano zadere, da vsa po kotrih borišča zaprta zverina straha zamumlà. V istem hipu je popadel eno zmed tulic, ki so mu kožo okrvavile, jo z enim vlekom držečej roki izmekne, na dvoje stere, požene eno polovino nadzorniku v čelo, da se zverne ino drugo okovano polovino v roki slapa (stopa) s tini orožjem svojemu divjemu sovražniku nasproti. Kar se je zravnal, da ljudstvo njegovo velikansko truplo gleda ino lenjo, ktero po pesku prostira, se mu ne more zadosta načudili! Nekteri ga zdaj spozna in nanj kazajoč ponosno pripoveduje njegove junaštva na mejdanu in njegove silovitosti pri puntih.
Ljudstvo je zadovoljno, kajti ris in borivec se mu zdita primerna protivnika.
Med tem je borivec vedno naprej stopal, se na cesarsko sedelo oziral in tedaj svoje roke kakti ves umoren dol kraj sebe spuščal, ali z rtoin svoje tulice pesek križal, kterega bo skoro njegova kri rudečila.
Ker pa je obično bilo, da so se morali hudodelci bez orožja bojevati, so nekteri zakričali: „Ne orožja zverinjarju«, — „V kraj orožje!« Serdito povzdigne on na te glase svojo desnico s tuličnim falatom, ga groze tej množici naproti trese. »Pridite si po njega«, njej rekoč, pa
cernerà tak prekipi, da inu skoro glas zaduši in blede ustnice skerči. Krič se spet zažene. Ponosno obrača zdaj svoj ojster pogled kviško in okoli po množini, se jej zaničvavno posmeji, zlamle vnovič med rokama orožje, po kterem kričijo, in požene zloinke risu v glavo, kteri si je ravno na podnožji ene sohe svoje zobe ino škremple brusil.
To mu gre za sklic na borbo.
Ris, čutivši se vdarjenega, vkrene glavo ino zagledavši svojega protivnika stoji sred pešišča plane skokoma nad njega ; ali borivec se mu ogne, včenivši do tal, in ris se prevrže daleč od njega v pesek grozno rjove. — Borivec se zravna in trikrat prekani svojega razkačenega sovražnika na isti načinzadnič počne ris počasno k njemu koračiti žarečih oči, z vrhočenim repom, prevešenim že krvavim jezikom, zijaje in ostre zobe kazaje; ali tikrat preskoči borivec njega v istem hipu, ko ga po-pasti meni, da zapleska radostnega začudenja vse ljudstvo, ktero zanimivost te borbe že popolno vnema.
Ko je po takem svojega razčemerenega sovražnika precej vpešal in že sam ves omamljen bil, bolj pohvalnega pleskanja kakor od počasne borbe, ki se je zprvence neprimerna zdela, ga končki borivec trdno vprt sam pričaka. Ves vsopljen leti ris proti njemu, radosti rjové. — Groze ali znabili tudi radosti zakriči vse ljudstvo, ko se besna zver na noge spne, svoje škremple borivcu v nage rame potisne fti gobec stegne, mu glavo zdruznuti; ali on jo «dmekne ino objemši v istem trenutku risov nasršeni vrat ga med svojima rokama tak močno ino brez popušlka vklene, da ris gobec nazaj obrača in šiloma zdiše.
Zraven pak čuti tudi borivec, da ga moč tini bolj zapušča, več ko mu krv iz ram izteka izpod vpičenih nohtov; za tega voljo napne vse sile, da bi brž zmagal, kajti če se borba prodolža, bi vtegnul obležali. Visoko se tedaj spevši se zvrne s celo težo na svojega sovražnika, kte-remu toliko breme noge skluči, rebra potere in cel potok krvi in penine z inuklim grkotom iz dolgo stisnjenega grla blihne; po tem hitro napol vslanuvši si spravlja iz ram krvave škremple, v kterili še cota mesa obvisi, poklekne z enó nogó zverunu na bok, silneje ga tlače, ker mu je zavest zmage moči podvojila; ga čuti pod seboj zdrgetati, ino vidi, ga preveno sliskaje, kako se mu kite skrčujo in še enkrat povzdignjena glava v pesek prevrže, na pol zijaje in polna pen, s stisnjenimi zobmi ino otemneliini očmi.
Občna pohvala zagromi zdaj borivcu. Slavna pobuda mu povrne moči ; on vstane in prirnši oberoč velikanskega mrlvuna, ga zamahne zdaleč kakor počaslnico, pod cesarsko sedelo.	Ž.
Književni pregled.
* 16. čislo »Vesne" nam prinese radostno vest, da bo te časopis tudi še vprihodnje vselej po celej poli izhajal, ker se je do konca marca več naročnikov oglasilo, kakor se je pričakovalo.,, Serčno priporočimo la j le list še enkrat vsim rodoljubnim Slovencem. (Jetverllelna naročnina s poštnino vred znese I zl. (gld.) 30 kr. in se pod nadpisom: Vredni-š t v u Vesne (Landstrasse, Waggasse Nr. 662) v frankiranih listih na Dunaj pošilja.
*	G. vrednik Vesne, Hermenegild Jirecek pripravlja za natis svezek novelističnih in dramatičnih spisov. Cela knjižica bo kakih 12 pol v dvanajsterki obsegla in povedke: Cerny Nèmec, Theresienlust, Cer-ven-Kapa, Obrazy z mesta i ze vsi in pa veselo igro: Tajemné psani zapopadla.
*	G. Dimitria Tirol, učitelj serbskega jezikoslovstva v Temišvaru je izdal knjižico o pravopisu serbskega jezika. Velja 20 kr. sr.
*	Galička Zora piše, da bo jel v Premislu »Narodno-sloves-nyja časopis« izhajati. Prinašal bo literarne, zgodovinske in sploh take sostavke, ki se narodnega živlenja vticejo.
*	V Poznanju je izšel: „Vseobcni zeinljopis s posebnim ogledom na slovanske zemlje in pred vsim drugim na Polsko" od Stanislava Zavadsky-ga.
*	Pri g. Zupanu v Zagrebu je izšel: Sr bsko-D al ma tin s k i magazin za leto 185 1. Na svetlo izdal Georgi Nikolajevič. Šestnajsto leto. Sereno bi si ga tudi v Celovcu dobiti želeli. Velja 30 kr. sr.
*	Pervi zvezek časopisa češkega musea bo te dni donatisnjen in obseže sledeče reči: Eliška, knežnička z Ostrohu — Vyvinoväni k res t. ume ni a nejstarši pamatky jeho. — O zakonu, die klerého se fidi ina-gnetické pusobeni galv. proudu do dalky — Nästin flory dalmatinske — 0 sklonoväni jinen cizojazyénych — Nove kviti — Verše r.a Husily — W Shakespeare — O Miklosičovem spisu : Monumenta linguae paleoslove-nicse. Na koncu siede vèsti o češkem museju in bibliogralia.
Z in e s.
M e n č i k o v.
Ko je Peter 1. Veliki svojo armado s novimi naredbami zboljšali hotel, je velitelstvo čez taisto svojemu ljubljencu knezu Menčikovu izročil. Vendar Menčikov je le inalo po volji svojega carja prenarejal. Kmalo se je razujzdanost med vojšaki tako razširila, da je bil tabor bolj mehkužnemu Sardanapalovemu dvoru podoben, kakor pa ruskemu ležišču.
Ptuj častnik to viditi, se tihoma k carju poda, ter mu vse natanj-ko razodene. Berž dà Peter Menčikova poklicati, ter ga ojslro na odgovor postavi; clo velitelstvo mu vzeti žuga. Odslej si Menčikov sve prizadene, tistega zaslediti, ki je njegova djanja carju naznanil. Po dolgem popraševanju ga vendar najde. Pa kako se maščuje nad njim. K sercu ga pritisne, rekoč: »V rèsnici, vi ste jak in hraber vojak, ker ste se manj mene razžaliti bali, kakor da bi carjeva volja spolnjena ne bila.« Pri-serčno se mu je potem še zahvalil in mu vsako leto še dve tisucv zlatov podaril.	,	Č.
* Kmalo ga ne bo več večega slovanskega kolena, da bi vlastnega igrališča ne imel. Narodno serbsko igrališče v Bèlegradu se bo na naj lepšem mestu v kratkem zidati jelo. Ministerstvo je v te namen dovolilo 2000 cesarskih dukatov. Od osebujnikov se je tudi veliko akcij podpisalo. Svilii knez in gospodar Serbije Alex. Karad'ordevié je obljubil k stavbi igrališča 100 vozov kamenja na vlastne potroške pripeljati. Zraven tega
je tudi obljubil, zidarje poplačati in kar bi pri dnarju se kej pomanjkalo, iz vslaslnega dopolniti.
* Za stavbo cerkve sv. Cyrila i Metoda v Karlinu v Praze je s vitli knez g. nadškof Pražki 10.000 zl. sr. daroval.
S m é š a i c c.
—	Učenec je imel strašno merzlo stanovanje, ker po navadi gospodinje malo kurijo. To pa vsak vé, da človeku dobro ne de, če ga zebe. Tudi učencu ni dobro djalo. Toraj gre in začne šolska derva krasti in jih pod plaščem vsak večer domü nosi. Vidi ga pa enkrat žena, ga praša: Gospod, kaj pa nesete? Učenec pravi: »Gosli«, in gre dalje, žena pa za njim. Kar se mu zmuzne poleno in pade spod plašča na tla. Žena vi-diti zavpije: Gospod, struno ste zgubili! —
—	Slovenska deklica pride k svojemu stricu na Nemce služit. Ko neki dan pred hišo stojita, gredó ravno šolarčki memo njih, seveda po nemško kramljaje. „Ali te ni sram reče stric dekletu — glej ! tako inali otroci — pa že nemško znajo, ti pa ne." — »»Kaj me bo tega sram, saj pa ti slovensko ne znajo"", mu ponosno deklica zaverne.	J. L.
Menj znane besede.
Mecljati, mit einer Sache langsam u. bedächtig umgehen; zmecljati, verzärteln: pri ti hiši so zrnecljani otroci; kupe staviti, schröpfen; s k raka, Kitt (bei Steinhauern); višar, Firne, Gebirgs-spitze, od tod Višarje; k erto v i ca, verwickelte Sache; štega, Brocken: ena štega mesa; mline, Blech zum Pfannenmachen; d re sni t i, ausgleiten; škaja, Sinter.	V. K.
Družtvo sv. TI o li ora v Celovcu.
Dalej so pristopili p. n. sledeči gospodi: 151. g. Bevk Jož., duh. oskerbnik na Križnej gori; 152. g. P. Rajm. Marenčič, šols. vodja v Kamniku; 153. g. P. Generoz Maršal, učitel v Kamniku; 154. g. P. Ferd. Götzl, katehet v Kamniku; 155. g. P. Flor. Cvenk, učitel v Kamniku; 156. Fr. Cörer, kapi. v Žužemberku; 157. g vJuri Krašovič, kapi. v Žužemberku; 158. g. Bernard Jevnikar, učitel. v Žužemberku; 159. g. Blaž Ulčar, fajm. v Novi Oslici; 160. g. Dom. Čolnik, učenec v Ljubljani; 161. g. Janez Treun, kapi. v Kopru; 162. g. Matia Znoj, fajm. v Marezigi; 163. vg. Janez Hofbauer, učitel v Doberlivesi; 164. g. Peter Musi, učitel v Šoštajnu; 165. g. Jernej Guzaj, bogosl. v Št. Andražu; 166. g. Bal. Paar, kapi. v Trebovlji; 167. g. Lovre Serajnik, fajm. na Žili; 168. g. Alojz Katnik, kapi. v Belace; 169. g. Bruck Ozv. c. k. inženir v Velkovcu; 170. g. Jož. Kokic, kapi. v Labudi; 171. g. Tom. Wiezer, kmet na Bajtišah; 172. g. Pavi Lager, fužinski delavec na Baj-tišah; 173. g. Bal. Božič, kapi. na Radišah; 174. g. Fr. Melhar, zač. učitel v Žrevcu; 175. g. Ant. Strajnšak, kapi. pri sv. Lovrencu; 176. g. Fr. Friedrich, inf. stolni „prost v St. Andražu; 177. g. Gašpar Al-breeht, inf. stolni dekan v Si. Andražu; 178. g. Andr. Likar, kaplan na Suhem.
Odgovorni izdatel in tiskar r Ferd. Ž1 Kleinraa j r v Celovcu.