Poštnina pav&allrana
Leto I., štev. 39.	V LJubljani, četrtek dne 7. oktobra 1920,
Posamezna stev. 60 Vil!
izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno .. 180 K
mesečno.......15 »
sa zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo . . 408
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
llrednlitvo:
Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72.
(Jpravništvo:
Sodna ulica it S. Telefon it 36.
Račun kr. pošt. ček. Brada štev. 11.842.
Zadnje nemške intrige predi J|^,nskem krizo Celovca.
Celovec, 6. okt. (Izv.) Še dobri tri- magalo. Razpoloženje v celi coni A je dnevi nas ločijo od plebiscita. Po-! je tako, da nihče več ne dvomi na si ložaj se je začel naglo jasniti. Pre- j jajni zmagi Jugoslavije. Dasi se tekle dni se je izkazalo, da je vsa ljudstvo tega zaveda, vendar se pri
avstrijska agitacija zgrajena na nesolidni podlagi. Avstrija je potrošila večkrat po 10 milijonov, da podkupi volilne upravičence. Vendar vse to ni bilo v stanu, da položaj spremeni njej v prid. Zato je začela segati po konečnih sredstvih. Z vseh strani zbira ljudi, ki jih pošilja v cono A, da tamkaj vznemirjajo prebivalstvo in da kjer mogoče, na dan glasovanja vzbudijo nemire. Občinski uradi v coni B, zlasti magistrat v Celovcu, izdajajo na tisoče identitetnih kart, s katerimi spravljajo take ljudi preko stare demarkacijske linije. Ker pa se Nemcem zdi, da bi tudi na dan glasovanja, radi mnogi šli preko ie Irte, so komisijo zaprosili, naj jim za ta dan izda še posebne legitimacije, katere bo razdeljeval nemški zastopnik med avstrijske „volilceu, ki
pravljajo vsi naši, da pridejo do poslednjega moža in žene na glasovanje. Nemškutarski elementi namera vajo v znatni množini vzdržati se glasovanja, ker ne čutijo več trdnih tal pod seboj.
Pa tudi v coni B je začel položa' nagibati se v škodo Avstriji. Od po nedeljka naprej se začne kriza Celovca.
Pariz, 6. okt. (Izv.) Veleposlaniš-ka konferenca je na svoji včerajšnji seji sklenila, da mora 48 zavezniških oficirjev, ki se mude sedaj na Dunaju, odpotovati takoj v Celovec, da prisostvujejo ljudskemu glasovanju. Tako Anglija, kakor Francija in Italija bo udeležena vsaka po 16 oficirjih.
Pariz, 5. oktobra. Dunajski korespon-| denčni urad poroča: Poslaniška konferenca je danes sklenila, da odpošlje
Se nimajo volilske legitimacije. Stvar nfJmani 100 zavezniških častnikov v
vicnega človeka bi bdo jasno, da s«'komisiji bo prideljen po eden ententni vsaj par dm pred glasovaniem ne častnik zaradi nadzorstva in vzdrže-sme čez črto puščati nikogar razen! vanja reda.
Volilnih upravičencev Na dan glaso-\ Veiikovec, 6. oktobra. Da bi v zad .	.WVU8U
vanja samega pa je to cisto ob sebi - njem trenutku izpremenili ugodni izid čajo, da se bo poleg ministra Trumbi-razumljivo. Kljub energičnemu pro- plebiscita, so vprizorili Nemci te-le zvi-lča udeležil pogajanj z Italijo tudi biv-testu jugoslovenskega delegata in jače: Priglasili so v začetku na tisoče! ši ministrski predsednk Ljuba Davido-
' takih glasovalcev, ki se dne 1. januarja! vič. 1919 niso nahajali niti v pasu B, še ~
Beograd, 6. okt (Izv.) V vprašan ju obnovitve pogajanj z Italijo je prišlo do stagnacije 'in izgleda, da dela Italija težkoče. F Beogradu prevladuje pesimizem.
Beograd, 6. oktobra. (Izv.) Italijan ski listi razširjajo v zadnjih dneh vesti o skorajšnjem sporazipu med Italijo in Jugoslavijo. Napram temu se nam s poučnega mesta zatrjuje, da ni med našo državo in Italijo glede bodočega sestanka še prav nič določeno ne v stvarnem ne v tehničnem oziru. Zlasti so netočne vse vesti, kakor da je že določen čas in mesto sestanka. Prazna ugibanja so tudi poročila, kakor da bi bilo gradivo za sporazum tako priprav ljeno, da bi se mogla konferenca izvršiti tekom par dni.
Zagreb, 6. okt. „Jutarn ji list" poroča iz Beograda: Jadransko vpra sanje stoji na mrtvi točki. Danes dopoldne bi moral italijanski opravnik Galanti sporočiti definitivni odgovor glede mesta in časa pogajanj. Za tem bi se imel sestati ministrski odbor za zunanje stvari, ki bi moral predložitn svoj sklep minstrskemu svetu. Seja pa se ni vršila.
Beograd, 6. okt. (Izv.') Za jutri je sklicana seja ministrskega sveta, ki bo razpravljal o jadranskem vprašanju.
Zagreb, 6. oktobra. „Novosti" poro-
proti glasu francoskega zastopnika, je komisija vendar sklenila na U, da do nedelje zjutraj zadoščajo identi-
„„„„;»,,..-..,- . Bera> 6. oktobra. Poslanec Toviru. . „„ , —^	Pa v Pas4 A- Večino teh glaso-l tajnik parlamentarne grupe italijanske
tetne karte ampak tudi, da izroči in	-550	na ob,?nsk!h k°misi- ljudske stranke in oseben prijatelj Gio-
bianco nemškemu delegatu U 1250 iT "S?	s?l littia> katerega je spranijal tudi v Lu-
ilegitimacij. Da je za to glasoval italijanski zastopnik razumemo. Uprav inzularna naivnost pa se zdi, je glavna poteza angleškega delegata, ki je dirimiral v prid Avstriji. Zares, Anglija je poslala moža, ki nasede
°brnih. P!eb,scifn? komisijo s cemo, se je mudil tukaj in dal ureditvijo, da bi ti priglašena izgubili niku švicarske telegrafske agenture sle-moznost pritožbe, ker so preoddaljeni, dečo izjavo: Lahko vas zagotovim, da ŽL L3!. m°?h Pravocafn« ^obvesti l, se je italijanska vlada odločila, da ^ V ^ -J1?1510 Pride kar najhitreje do rešitve jadran-zastopmki pri distnktnih svetih dovo-|skega vprašanja. Temelji sporazuma
so taki. da bo obema strankama mo-
Ijenje, da predložijo lahko sami pri "lo Avstrijcu. Radovedni smo, če bo	te odsotne brez vsakih informa-l goče, da lih 7prejmeta	naj
ta polkovnik pred plebiscitom v coni ^ pooblastila m brez avtentic- večji interes ifaliJie ^ si orinilp B nastopal po istih načelih.	nih dokumentov. Da te izvedejo, se je bodno pot M
njim na ljubo celo podaljšal prvotni voi orotj vzhodu reklamacijski rok za štiri dni. Pri do-1 ] P
Po zaslugi g. Pecka se bo na dan plebiscita potikalo na tisoče nevolil-
plebiscita potikalo na tisoče nevolil- sedanji praksi distriktnih komisij kil. ®.im' okobra- „Idea Nazionale" cev v coni A. Vsi ti ljudje imajo se- j zavračajo uradna potrdila našihura- J\,a ** Ae v , 12 Beograda v
veda namen vplivati na čistost ple- ! d°v, priznavajo pa'pri nasprotnikih ce-l^™. »^'jjanski polnomočni minister biscita, ki je sicer angleškemu za-<l° privatna, od nasprotnikov sestavi je-r.0^1' kl ]e razpravljal z jugoslovansko W/>nn i hrt ___i_____•__. na nrinnrnriia i? faenn Ai im n-. Iviaao o raznin gospodarskih vprasa-
gospodarskih vpraša-
S 'ftf " =kitalijanskim kapitalom! Avstrijcih, ki jih g. Peck propusca, spioh izvedela, koliko in katere osebe ,Ako Je V,olpi razpravljal o tem vpra-bo treba zahvalo za to izreči njemu. se bodo na ta način vpisale v veliki	~
Vse to pa Avstriji nič ne bo .po-! imenik.
z beograjsko vlado po nalogu
Italijanski sodjalisti proti suvereniteti Iftal je nad Reko.
Trst, 6. oktobra. Včeraj popoldne se je parlamentarno - socialistična skupina sestala k posvetovanju. Posvetovanja se je udeležilo 55 članov vodstva stranke in zastopnikov splošne delavske zveze. Passigli je poročal o političnih razmerah v Julij ski Benečiji. Poročilo je bilo odobreno. Nato je poročal odposlanec Bombacci o položaju v Rusiji in je izjavil, da se, ako se revolucija ne razširi po vseh ostalih deželah, tudi v Rusiji osnuje socialno- demokratična vlada. Ravnatelj lista „Avanti" Ser-rati je opozarjal na ravnodušnost, ki jo kažejo ljudske množice v Rusiji napram novemu režimu, in je omenil, ali bodo pač boljševiki zmožni, da bodo vztrajali na dosedanji poti razširjevanja splošne revolucije. Serrati je še pristavil, da ruska revolucija ni končana. Celo Ljenin je izjavil, da je za to treba še najmanj 50 let. Serrati meni, da je za uredi tev transportnih razmer v Rusiji potrebnih še več desetletij.
Trst, 6. oktobra. (Izv.) Na seji soci-jartistične parlamentarne skupine je poslanec Passigli obravnaval tudi reško vprašanje. Odločno obsoja režim d' Annunzia in izjavi: „Hočemo, da se končno reši jadranski problem, kakor ga je mogoče danes rešiti; dokler ga ne bomo rešili mi resno s tem, da upostavimo pravico za vse narode, da žive in uspevajo. Torej, rešimo reški problem z realno, efektivno nezavisnostjo, ti odgovarja mednarodnim interesom delavstva." Passigli dalje zahteva, da se nemudoma zgradi železnica preko Predela. Vlada naj sklene z nasled-stvenimi državami take pogodbe, ki bodo pospeševale tržaško luko. Trst bodi prosta luka Med nadaljnimi govorniki je omenjati slovenskega socialista Regenta, ka+eri je izjavil, da so socialistične organizacije v slovenskih kra-ih popolnoma internacionalne in da e njihov izključni namen, pobijati ita-ijanski, kakor tudi slovenski kapitalizem.
Volilno gibanje.
Beograd, 6. okt. (Izv.) ISTa včerajšnji seji glavnega odbora demokratske stranke je bilo sklenjeno, da se osigurajo mandati politikom iz o-rapiranih ozemelj. Kandidirali bodo v Sumadiji. Glavni odbor je dobil iz vseh krajev države poročila o stran-rinem položaju, ki so zelo ugodna. Glavna konferenca stranke, ki bi se
V petek podpis premirja med Hysil® In Poljsko.
zemstvu za vojaško službo sposobnih j z ju^oslavijo. „Id?a Nazionale" za-
rimske, je to znak, da je italijanska • , r - , ,,	, ,
vlada že priznala aneteHo Črne gore imela ckllCiin v kratkpm- ^ s^loh ne
Riga, 6. oktobra „Unitad Tele- j Priznati tudi noče nobenih pogodb, graph" poroča: Z ozirom na to, da " ' — -M 11	1 • 1
se je v vseh važnejših točkah dose-
Rusov. General Wrangel tudi MČej ključuje:,»Co?te Sforza P??a5,ilav£a priznati neodvisnosti Finske in stoji na stališču nerazdeljvosti Rusije.
gel sporazum, so načelniki mirovnih delegacij v torek ob 19.40 podpisali protokol, ki določa, naj se do petka podpiše premirje in predhodni mir. ^ Berlin, 6. oktobra. Iz Rige poročajo, da se je v vprašanju ozemelj dosegel sporazum, po katerem se pridrži stara gališka meja Litvanska bo ločena od Rusije po koridorju. Poljska je pri pogajanjih dosegla skoro vse, kar je zaželela.
Rusbo-poljsho vojna.
Dunaj, 6. okt Iz Stanislavoma poročajo : JTa severni fronti se razvijajo boji z novimi boljseviškimi divizijami. Med Žmerinko in Brajlo so U-krajinci prodrli boljševiško fronto. Ukrajinska konjiča že deluje za hrbtom sovražnika, ki beži proti Vinici. Doslej je zajela 3000 mož in uplenila 40 strojnic. 48 tppov. Vse to je prišlo za boljševike popolnoma nepričakovano. Ukrajinska vlada je v vseh krajih, ki jih je osvobodila fcc.l ševikov, odredila mobilizacijo detetih letnikov.
Kopenhagen, 6. okt. (Izv.) General Wrangel je po soglasnih poročilih proglasil mobilizacijo, vseh v. iver
se nima boriti samo z velikim problemom, ki je življenske važnosti za Italijo, njemu nasproti dva velika Italija-
'f-w,u'|na, ki se imenujeta: Gabriele d' Anki ^ nh sklenili Finska in ostale nove n„n7;n io FnriJ Mili« «
obmejne države z entento.
Anplija in Rusija.
London, 6. oktobra. (Izv.)
An-
nunzio in Enrico Millo.
Politiini položa;.
Beograd, 6. oktobra. (Izv.) V političnem življenju je nastal zastoj, ker
i V.	,	.	.	'	' -	I »UIU1I i.irLjwii|u jt »twiai uuivj, Rt*
glesKo-ruska poscajania glede obno-1 je večina politikov na asritarijskem po-vitve trgovinskih odnosajev so pre- tovanju. Splošno prevladuje mnenje, da kinjena. Obnovila se bodo še le tedaj, I za prihodnjo sejo Narodnega predstav-ko bo izpolnjena zahteva angleške I ništva dne 12. t. m. ne bo dovolj po-vlade glede izpustitve angleških voj-1 slancev navzočih v Beogradu.
nih ujetnikov v Rusiji.
Položaj na Irskem.
Beograd, 6. okt. (Izv.) Odbor za proučevanje predloga o pooblastil-
London, 6. oktobra. Iz Roscommonsal nem zakonu bi imel imeti svojo prvo
javljajo, da je odredila augleško-irska policija obširne represalije, pri čemer so razrušili nekaj poslopij. Včeraj so oborožene tolpe napadle policijsko šolo pri Skibbereenu. Odnesli so orožje, poslopje pa zapalili.
London, 6. oktobra. Policija je zajela sinfajnovsko okrožno sodišče v North Meathu. Policija je vdrla v poslopje v trenutku, ko so člani sodišča zborovali. Člane je policija aretirala, j
akte pa so zaplenili.	jtvoraic je pnslo do incidentov.
Velika stavka v Berlinu.
Berlin, 6. oktobra. (Izvirno). Stavka v elektrarni Moabit traja dalje. V Berlinu je ustavljen ves tramvajski in celo zasilni promet. Tudi telefonska centrala v središču mesta je
sejo v ponedeljek, ki pa se radi odsotnosti večine članov ni moela vršiti* V odboru so dr. Hohnjec (kler.), dr. Šurmin (nar. kl.), Nastas Petrovič (radik.), dr. Lenac (neopredeljen), Koetič (radik.) in pa Protič (rad.).
Sodjalna kriza v Italiji
Rim, 6. oktobra. (Izvirno). Pri zo-petni otvoritvi nekaterih kovinskih
V
Spezziji in Bresciji so tvornice še vedno zaprte. V njih so bile razkrite bombe in zaloge orožja, ki so jih delavci nakopičili za časa zasedbe. Med industrijalci in delavci se vrše pogajanja glede odstopitve nekaterih tvornic produktivnim zadrugam.
ustavila svoje delovanje. Izhajanje Gre zlasti za odstop nekaterih rudo-
listov je v nevarnosti.
IkOROK.
bo vršila, ker ni nobenih spornih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti Glede programa in taktike pri volitvah vlada popolno soglasje. Izdelal se bo novi ptatut in izdal v kratkem pro glas na narod, v katerem bodo navedene ideie in program stranke s kafc rim bo šla v volilni boj.
Beograd. 6. oktobra. Govori se, da bo voditelj republikanske stranke Jasa Prodanovič kandidiral na Hrvatskem V črni gori bo postavljena enotna kan didatska lista jugoslovanskih naciona listov. Dosedanji, ugledni črnogorsk voditelj Dahovič izjavlja, da ne bo kandidiral. Nosilec liste bo najbrže bivši črnogorski ministrski predsednik Andrija. Radovič.
Beograd. 6. oktobra. Danes je bil objavljen volilni oklic in program, ki ga je odobrila konferenca radikalne stranke v dneh 25. in 26. septembra Program vsebuje nastopne točke: Ra dihalna stranka stoji na stališču krfskr deklaracije. Njen program je za edin stvenost države z dinastijo Karagjorg jevičev na čelu. V državi mora vlada ti popolna enakopravnost. Cirilica in latinica sta enakopravni. Edinstvena država naj dobi samo upravne oblasti v gospodarskem, zgodovinskem in etnografskem oziru. Radikalna stranka ne stavlja vprašanja o problemu dveh zbornic v ustavotvornem gibanju. Volitve se morajo vršiti na podlagi splošne in tajne volilne pravice. Kar se tiče zunanje politike, stoji radikalna stranka na stališču integralnosti in izpolnitve naših nacionalnih aspiracij, kakor tudi obvarovanja priborjenih pridobitev. Radikalna stranka je za pri-
jateljske zveze z dosedanjimi zavezniki ni za zaključenje novih zvez ter prijateljstev, ki so v interesu našega narodnega napredka.
Cehi imajo volilno pravico.
Ljubljana, 6. oktobra. Ljubljanski magistrat v volilne imenike ni vpisal 'friših vrlih Cehov, da si člen 9. volilnega reda izrecno predpisuje, da se smatrajo v smislu tega člena za državljane vsi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki so se dotedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, stalno naselili v katerikoli občini kraljevine SHS. Sicer so pa vsi ti Cehi itak po mirovni pogodbi naši državljani. Naprošeni so vsled tega, da na magistratu reklamirajo svojo volilno pravico. Magistrat bode po našem mnenju vršil le svojo dolžnost, ako bode v smislu zadnjega odstavka člena 25. volilni imenik popravil uradoma in sklepu priložil uradno izjavo, da je novo vpisani volilec češke narodnosti in da biva pri nas že preko šest mesecev ier da se sploh stalno naselil v Ljubljani. Ako bi volilec ne mogel prilo,-žiti krstnega lista in ker je po sebi umljivo, da ga v osmih dneh od rojstne občine dobiti ne more, naj prinese kako drugo uradno listino, iz katere izhaja njegova starost in naj jo županstvo potrdi, navajajoč pri tem okolnosti in dokazila, iz katerih ta starost nedvomno izhaja.
Zakonski predlog o pobijanju draginje.
Beograd, 5. okt Pred ministrskim svetom se nahaja končnoveljavno besedilo zakona o pobi janju draginje ži" vil. Člen 1. določa, kaj se ima razumeti kot življenska potrebščina. Člen 2. določa, da more ministrski svet, ako treba, odrediti, da se gotove potrebščine izločijo iz privatne lasti pro-ducenta ali trgovca proti povračilu vrednosti. O načinn izvršitve se bo napravil poseben pravilnik. Člen 3. Mi" nistrstvo za prehrano in obnovo zem-je se pooblašča, da sme po potrebi ia po odobritvi ministrskega sveta odrediti popis vseh vrst ali samo kake posebne vrste življensklh potrebščin s prepovedjo, da 9e ne smejo odstraniti. Popis se sme izvršiti na vsem ozemlju Jugoslavije ali pa samo v posameznih krajih. Člen 4 predvideva poseben cenik, ki se bo odredil s posebnimi pravili. Člen 5 predvideva ustanovitev državnega odbora; njegov© člane bo imenoval ministrski svet člen 6 vsebuje za prestopke prod odredbam tega zakona stroge kazti. do 50.000 dinarjev, tri let zapora, ustavitve obrti in konfiskacije blaga.
Razna brzojaioa poročila.
Praga, 6. oktobra (Izvirno). Neposredno je pričakovati proglasitve izjemnega stanja nad vso Slovaško. .Pravo rude" javlja, da so na ne-aterih krajih zaradi tega že izbruhnile stavke. V Bratislavi stavka nad. 20 000 delavcev.
Sofija, 6. oktobra. (Izvirno.) Bolgarski proračun izkazuje deficit » znesku 500 milijonov levov.
Washington, 6. oktobra. (Izvir.)" Predsedniške volitve v Zedinjenik državah so razpisane za 2. november. Najboljše šanse za izvolitev ima republikanski kandidat Harding.
Washington, 6. oktobra. (Izvir.) Po vsem vzhodnem obrežju Meksiko je izbruhnila rumena mrzlica. Potovanje v pristanišča-v vzhodnem obrežju je prepovedano.
Beograd, 6. oktobra (Izv.) Centralni arhijerevski sabor je z večino glasa* odločil, da v zmislu sklepa Vaseljea-skega sabora v Halkedonu leta 1451t ni potrebna volitev srbskega patriarha. Minister vere naj kratkomalo preloži regentu ukaz, skaterim naj se srbski metropolit Dimitrijev proglasi za srbskega patriarha Minister za vero se še ni odločil, ker stoje nekateri arhijereji na stališču, da se mora vršiti volitel patriarha,
Politične beležke.
-F O pomena SLS piše glasilo drja Korošca: V ustavodajnem zboru bo tvorila SLS vsekakor neznatno manj-šuio. Ako se ji pridruži še hrvatska ljudska stranka (do sedaj so nam klerikalci vedno govorili, da sta slovenska in hrvatska „ljudska stranka" eno in isto, „Straža" pa dopušča, da pojdete vsaka svojo pot op. ur.) bo še vsega skupaj veliko premalo, da bi zamogli igrati samostojno vlogo. Treba bo iskati opore pri drugih. Najmočnejši stranki bosta brez dvoma srbska radikalna in jugoslovanska demokratska stranka. „Straža" trdi in radi ji verjamemo, da je slovenska klerikalna stranka najbolj sorodna srbski radikalni stranki ter napoveduje delno suspenzijo programa, češ SLS bo morala seveda pustili na strani mnogo svojih želj in načrtov. Po tej iskreni napovedi si približno lahko predstavljamo, koliko pomena in resnosti je treba pripisovati raznim de magogičnim volilnim geslom naših klerikalcev.
-j- Klerikalno-radikalska zveza. Ra-dikalci poizkušajo pridobiti med Slovenci in Hrvati svojih ljudi. Za vse slučaje pa jim naj služijo kot rezerva slovenski klerikalci, ki so čisto izven sebe, da bodo smeli služiti še nadalje oni stranki, ki nositeljica vsega, kar imenujemo pri nas balkanizem. Mariborska „Straža" slavi v posebnem uvodniku radikalce kot zaveznike Kle-rikalizma.
-j- Dalmatinski radikalci proti radikalni stranki. „Nova Doba" poroča, da sta dospela v Da 'icijo radikalca Ljuba Jovanovic in dr. Nikola Subotič, da bi se dogovorila z dalmatinskimi radikalci glede nastopa radikalne stranke v Dalmaciji pri volitvah v konstituanto. Toda radikalni politiki y Dalmaciji so sprejeli radikalske delegate jako hladno in jim dali razumeti, da v Dal-maricji ni prostora in časa za strankarske borbe, dokler sc nahaja sovražnik našega naroda v deželi, in da med dalmatinskimi radikalci prevladuje struja, da se pridružijo ostalim narodnim strankam v akciji za skupno kandidatno listo.
-f Naši monifori. ..Politika" javlja, da je rešitev poslaniškega sveta glede razdelitve donavskih monitorjev izzvala v naših vladnih, političnih in gospodarskih krogov veliko razburjenje in nezadovoljstvo. Naša vlada sicer še ni definifivno sklepala o svjem stališču, ki ga zavzame v tem vprašanju, a soglasno se odklanja tak sklep, ki bi nam odvzel na« '-rini plen! Prepustitev mo-
svetuje vladi.da naj se nikar ne vjame v past, ki jo je Jugoslavija naslonjena na malo entento, tako spretno postavila in naj ne pošlje svojih zastopnikov k neposrednim pogajanjem, predno se ne »zbistri najvažnejše današnje vprašanje, a to je pomen male entente. — „Epoca" zavrača rimske liste, ki govore o neuspehu misije Take Joneeca in pravi, da ni bil tisti ki je doživel neuspeh Take Jonescu, pač pa je doživela neuspeh italijanska diplomacija, ki ni mogla sprečiti oživotvorenje male entente. „Epoca" je prepričana, da bo mala ententa, kakor hitro se natanko precizirajo vsi njeni cilji, eden najodločilnejših faktorjev v Evropi, ki bo imel v svoji roki osrednjo Evropo in bo gospodar poti na vzhod! V načelu ta mala ententa že obstoji, ker posledice njenega obstoja vidi in čuti danes Italija, a to bo čutila še veliko bolj, ko dobi ta nova zveza obseg, ki bo morda presenetil nas vse!
- Take Jonescu o mali enlenii. Take Jonescu je v razgovoru z zastopnikom pariškega „Intransigeant" povedal, da namerava odpotovati na Angleško; čez en teden se vme v Pariz in odpotuje v Prago in Beograd. Pomen male entente se je jako povečal. Vse sporne točke med Čehoslovaško in Poljsko bi se dale latiko odpraviti, ako se Poljska ne bi več nahajala v vojnem stanju. Med državniki Rumunije, Jugoslavije, čeho-slovaške in Grške vlada popoln sporazum. Take Jonescu misli, da bo tudi Poljska pristopila k mali ententi, čije politika temelji na petih mirovnih pogodbah in je prilagodena politiki zaveznikov.
Msgledališče.
Drama:
Četrtek, 7. okt.: Cankar: Za narodov
blagor. A. Petek, j?, okt.: Leon i d Andrejev: Anfi-sa. E.
Sobota, 9.okt.: Bernard Sha\v: Pyg-
malicn. B. Nede-ja, 10. okt.: Milan Ogrizovič:
Hasanaginica. (Izven.) Ponedeljek, 11. okt.: Ivan C?:'k narodov blagor. D.
Pristašem JDS v Ljubljani.
Preglejte takoj volilne imenike, ki so razpoloženi.
Ugotovite, le je vsak naš pristaš vpisan v volilni imenik in če je pravilno vpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki je bil dne 25. septembra 21 let star in ki biva že pol leta v občim.
Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte.
Opozarjamo, da so volilni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulic, zato naj vsakdo pogleda, le je vpisan.
Volilni imeniki so na razpolago v tajništvu JDS, Narodni dom, I. nadstropje, in sicer vsak dan do ponedeljka od 9. do 13. in od 15. do 18 ure ter v posameznih okrajih pri po litilnih društvih JDS.
Z reklamacijami hitite, ker v ponedeljek konla za Ljubljano rekla-macijska doba.
Vse podrobne informacije v tajništvu in pri naših krajev-:'!: poli ličnih organizacijah!\
Ljubljana, 6. oktobra.
♦ Pozivljemo volilcc JDS, da se vsak j vanje za Koroško. Dvorana je bila prepriča, je-li v volilnem imeniku ali nabito polna. Zborovanju so priso-
np \//v1«1ni tmnnil-i n<t	« onm/\ I - 1______1* 1____9* _•_* - * - — I/..IrAitaa 4-n«-
Za
niterjev stalni podonavski komisiji ne pomenja uič drugega nego izročitev monitorjev madžarski vladi! Pomor"! so baje izjavili, da bodo poprej potopili monitorje, preden jih izroče komurkoli! Monitorji morajo biti naši ali pa nikogar — to je geslo naših pomorcev.
4- Politični položaj v obdonavskih državah. Soglasni sklep avstrijskega
Opera:
Četrtek, 7. okt: Gounod: Faust. B. Petek, 8. okt.: LeoncavaHe: Glumači;
Bayer: Kraljica Lutk. D. Sobota, 9. okt.: Oskar Nedbal: Iz bajke v bajko. A.
~ " Verdi: T.
ne. Volilni imeniki so razgrnjeni samo do prihodnjega ponedeljka v občinskih uradih. Odbori naših političnih društev in krajevnih organizacij naj olajšajo in pospešijo reklamacijsko postopanje. Tiskana navodila so bila vsem odborom pravočasno odposlana z vzorci za vpisanje in izbrisanje onih oseb, ki niso za volitev upravičene. V večjih krajih (Ljubljana, Celje, Maribor) naj se naši pristaši obračajo glede reklamacij v prvi vrsti na politične organizacije v svojem okolišu, ki imajo volilne imenike v prepisu, v drugi vrsti pa vsakdo lahko dobi potrebna navodila pri strankinem iajništvu v teh mestih. Svojim pristašem naročamo, da se pobrigajo za reklamacije v svoji okolici za celo hišo, ulico, sosedne ulice) in za svoje znance. Enako pažnjo pa morajo posvetiti volilnemu imeniku, da se izbrišejo za volitev neupravičene osebe nam nasprotnih strank. — Osrednje tajništvo JDS v Ljubljani posluje od četrka dne 7. oktobra in vštevši do prihodnjega ponedeljka permanentno od 9. do 1. ure in od 3. do 8. ure popoldne. — Tajništvo JDS.
*	Za načelnika I. klase v ministrstvu notranjih zadev je imenovan šef oddelka za Slovenijo v ministrstvu inšpektor dr. Vilko Baltič.
♦	Mcminisse invat. V Ptuju namerava baje naša vlada namestiti prof. Bra-tanitseha. .Nismo maščevalni, kakor so prej bili Nemci, toda to vendar ne gre, da se ta mož namesti ravno v Ptuju. Pisec teh vrst je osebno priča, kako se je Bratanitsch obnašal o priliki Ciril-Metodove skupščine v Ptuju leta 1908. Bil je takorekoč na čelu besne tolpe, ki je pod okriljem Omigove policije z gni-
Nedelja, 10. okt.: Verdi: T. r ' limi jajci,' črnilom in kamenjem o-(Izven.)	■ netavala skupščinarje na njihovem kri-
Poaedeljek, 11. okt.: Zaprte.	zevem potu od kolodvora do Narodnega
doma; povrh jih je seveda obkladal kot
. . , -	— Narodno gledališče. Drama
parlamenta da se naj kljub prepovedi. A	Shakespeara „Sen kresne
senžermenske pogodbe v sestsh mesecih i h J..e ______'	.
izvrši v Avstriji plebiscit o pridružitvi ^ v Zupančičevem prevodu m k Nemčiji, je vzbudil v ententnih kro- Beaumarchaire.ievo veseloigro Fi gih razumljivo pozornost in osupnje- ffaro se zem . — Opera pripravlja m nost. Zlasti Francozi, ki so v zadnjem študira na novo Smetanovo opero času podpirali Avstrijo, kjer so le mo-j ..Dalibor".
gli, vidijo sedaj, da šo prevarani in daj _ Gledališki list št. 4 je izšel z
" sledečo vsebino: Vspored drame in opere; F. A. Kritika in igralec. Gledališka kronika.
—	Jugoslovanska tehnična terminologija. Uredništvo Jugoslovanske tehnične terminologije prosi vso jugoslovansko inteligenco, strokovne zavode, šole, industrijalce, trgovce in obrtnike, da mu pošiljajo prispevke, da se kar najprej konča veliko delo. Prispevke pošiljati uredništvu v Zagreb. Visoka tehnična šola.
—	V heogradski operi je nastopil z velikim uspehom novo angažirani baritonist Trifunovič, absolvent ženevskega konzervatorija.
*	Prosvetno društvo za Baranjo. V Baranji je bilo pred kratkim ustanovljeno prosvetno društvo „Despot Stevan Stiljanovič", ki bo namesto dosedanjih madžarskih šol ustanavljalo^ Baranji jugoslovanske šole.
*	Društvo jugoslovansko-češke vzajemnosti. V Zagrebu se je na ini-cijativo vseučiliškega profesorja doktorja Prohaszke ustanovila po vzoru Jihoslovanske komise v Praze češko-slovanska komisija, ki bo delovala na medsebojnem zbližan ju in spoznavanju obeh slovanskih narodov. Izbran je bil odbor 10 članov z načelnikom dr. Mandičem. Za tajnika je bil izvoljen dr. Musolin, lektor češkega jezika na zagrebški univerzi.
jih bodo dunajski politiki pri prvi priliki ogoljufali. Ni čuda, če sc francosko časopisje precej razburjeno bavi s francosko politiko v obdonavskih državah ter zahteva revizijo. Značilno je, kar piše n. pr. pariški „Populaire". Bila bi krivda ententnih držav — pravi „Populaire" ako bi ob Donavi v kratkem nastala politična kriza. List opozarja, da se v Monakovem pripravlja vzpostavitev Wittelsbachovcev in v Budimpešti vzpostavitev Habsburžanov. Pravtako. kak0- b? se mogla iz Mona-kovega pripravljati revanžna vojna, bi bilo mogoče, da bi bila Budimpešta žarišče vojnih hujskarij proti Češkoslovaški, Jugoslaviji, Avstriji in Rumuni-ji. Toda francoski tisk obrača svojo pozornost samo na Avstrijo zaradi ljudskega glasovanja o vprašanju priklo-pitve, dočim je izid znan že vnaprej. Pariz naj že zdai izjavi svoj veto. Avstrijski proletariat pa sili strah pred madžarskim nasiljem k priklopitvi. — K temu je treba dodati, da kažejo nekateri znaki, da išče francoska politika v najnovejšem času nove orijentacije. V Parizu kažejo Jugoslovanom zopet prijaznejši obraz.
+ Italija in mala ententa. V zvezi z jadranskim vprašanjem bavi se italijansko časopisje tudi z malo entento in konstatira, da je Jugoslavija znala vešče izrabiti malo entento, ki ima rlanos že značaj obrambne zve" ze. Ako Beneš in Jonescu še toliko zagotavljajo — piše „Giornale d' Ita-lia", da mala ententa nima nikakih neprijateljskih ali celo sovražnih namenov proti Italiji, mi jim tega ne	ZglriM mIs. moremo verjeti, ker vidimo, kako ne-, waw" fcciciio cf|a popustljiva in nepristopna je Jng^iso^nJja Je prUSkO Ifl
slavija v jadranskem vprašanju! Z;	______
mirno dušo lahko trdimo, ako ne pri-' ItalljailSKO SUZeftJStVO«
de te dni do spom-nma .medl Italijo fee|a |Q JugOSlOVBIlSka
in Jugoslavijo, je tumu kriva samo,	T .
mala ententa 1" —• Rimska ,.Tribuna' i	SVODOM.
kak pobesneli Fakir z najgršimi psovkami. Te vrstice, kakor rečeno, vkljub dejstvu nimaja namena, da možakarju odjedo kruh v Jugoslaviji, ali on ne 3pada na zavod bivše Štajerske, niti seveda Koroške.
*	Delo razmejitvene komisije. Iz Ma ribora nam poročajo: V sredo in v petek preteklega tedna je bila razmejitvena komisija zopet na obmejnem ozemlju pri Sv. Urbanu in Sv. Lovrencu ter se je podrobno informirala o krajevnih razmerah in željah prebivalstva. Člani komisije, razen našega komisarja generala Pliveliča, so v soboto odpotovali na Dunaj, da se tam predstavijo avstrijski vladi. Po njihovem povratku v petek bo v kratkem padla odločitev končnoveijavnih mej med Ko-šenjakem in Sv. Lovrencom. Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo zaradi mejne črte Sv. Duh-Mura so se v zadnjem času nadaljevala.
*	Pobožne laške želje. Tržaški „Piccolo" poroča iz Zagreba od 4. t. m. da so se ponovile pobune na Hrvaškem in da je prišlo do krvavih dogodkov med Srbi in Hrvati, pri katerih je bilo mnogo mrtvih. „Piccolo" hoče na vsak način po starem avstrijskem načinu konstruirati poboje med obema plemenoma. Vemo pa, da na Hrvatskem se niso ponovili spopadi in da spopadov med Srbi in Hrvati sploh nikdar ni bilo.
Gospod Fr. Renčelj naj izvoli javiti se v našem uredništvu pri gosp. drju. M. Brezigarju.
*	Zastopniki brnskega dijaštva, ki so oddali drju. Kramerju prošnjo, naj se javijo pri našem glavnem uredniku.
Milijonsko volilo C. M. družbi. Umrli dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarjah pri Jelšah je zapustil glavni del svojega premoženja Ciril Metodovi družbi, ki dobi iz volila za svoje prosvetne ustanove nad 1 mi-ijon kron. Pokojnik si je s tem voli-om postavil najlepši spomenik.
*	Koroški shod v Beogradu. Iz Beograda nam brzojavljajo 6. ok-obra: Danes v sredo popoldne se e vršilo v veliki slavnostni dvorani I. gimnazije manifestacijsko zboro-
stvovali tudi minister Kukovec ter podpredsednika narodne skupščine dr. Ribar in Ribnikar. Za predsednika je bila izvoljena znana voditeljica jugoslovanskih žen gospa Hri-stičeva, ki je v svojem uvodnem govoru poudarjala solidarnost vseh jugoslovanskih žena s koroško ženo in materjo, ki se bori za bodočnost svoje dece. Vscuč. prof. Stanojevič je podal lepo sliko o zgodovini Slovencev in pomenu Koroške za slovensko pleme. Poudarjal je ogromne interese, ki jih ima ves narod in država na ugodnem izidu koroškega plebiscita. Podpredsednik zbornice Ribnikar je poročal o položaju v plebiscitnem ozemlju, slikal je intrige in nepošteno taktiko nasprotnikov in poudarjal odločnost našega naroda, da izvojujemo zmago. Opozarjal je konečno, da bo po ugodnem izidu plebiscita v coni A gotovo se odločila tudi cona B za Jugoslavijo zlasti ako bo vlada s pametno poli tiko olajšala prehod te cone iz be-raške Avstrije v gospodarsko jako Jugoslavijo. Vsi govorniki so želi burno odobravanje. S shoda sta bi odposlani brzojavki deželni vladi in gospe Tavčarjevi kot voditeljici slovenskega ženstva, v katerih izražajo Beograjčani koroškemu ljudstvu svo je simpatije in svojo solidarnost.
*	Strumnica v Makedoniji za Koroško Društvu Gosposvetski zvon so poslali oficirji in meščani iz Strumnice v Makedoniji lepo darilo 4000 K.
*	Jugoslovansko sokolstvo za Koroško. Po vsej Jugoslaviji so prire-ala sokolska društva predavanja in zbirke v korist Koroške. V Sarajevu ie bil velik shod pod geslom „Za našo Koroško", medtem so pa gospe in gospodične po mestu zbirale prispevke. Shod je otvoril starešina sarajevskega Sokola Stevo Zakula 3r. Čremošnik je pa imel daljše predavanje o Koroški. Prireditev je lepo uspela. — Enako prireditev je »riredil tudi virovitiški Sokol s sode-ovanjem društev „ Rodoljub" in „Mladost". Predavanje je imel prof Tailsbaner; med prebivalstvom se ie nabral lep znesek v podporo Koroške.
*	Opozarjamo! Znani ljubljanski nemški hujskač, sobni slikar Froh-"ich, je odšel na Koroško z izrecnim namenom agitirati za Avstrijo. On se hvali, da ima v Ljubljani domovinsko pravico, četudi je rojen na <oroškem in da se mu zato nič ne
more zgoditi. Morda je to resnica, ampak ako je^mož res jugoslovanski državljan in agitira pri koroškem plebiscitu proti Jugoslaviji, potem je čisto navaden veleizdajalec, ki spada na zatožno klop, ako pa ni naš državljan, potem se ga mora izgnati, ker nekaznovan tak človek ne sme ostati.
*	Transport naših visokošolcev iz Maribora se je odpeljal v torek v Prago. Skupno z našim dijaštvom so se vorili tudi bolgarski dijaki, ki potujejo na nemška vseučilišča. Pred odhodom vlaka so zapeli naši dijaki več narodnih pesmi.
*	Višek je dosegel. K tej naši notici nam pošilja dr. A. Juvan iz Maribora sledeče pojasnilo: Ni res, da imam kot samec udobno stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, res pa je, da stanujem kot mesečni podnajemnik pri drugi stranki. Ni res, da sem spremenil privatno stanovanje za svojo pisarno, respaie, da je bila že pred menoj v teh prostorih pisarna mestnega pogrebnega zavoda. Ni res, da sem zasegel te prostore, res pa je, da mi je g. ravnatelj pogrebnega zavoda iz prijaznosti te prostore odstopil. — Dr. Juvan.
*	Za dobrovoljce. Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo poživlja vse člane, da se zanesljivo ude-
leže sestanka v četrtek dne 7. t m. ob' 20. uri zvečer v društvenih prostorih. Ker je zadeva zelo važna, je udeležba obvezna.
* Za dosfnžene podčastnike. Minister za vojsko in mornarico je glede poskusne prakse podčastnikov, ki služijo neprestano 12 let v vojski in ki imajo pravico do civilne službe, odredil nastopno: 1.) Vsi podčastniki bivše av-stro-ogrske vojske, ki. so se dne 1. avgusta 1919. prijavili pri edinicah ali drugih vojaških organizacijah, se smatrajo kot sprejeti v našo vojsko. Za vse te podčastnike velja zakon o ustrojstvu vojske kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V členu 24. zakona o ustrojstvu vojske je določeno, kako civilno službo morejo dobiti podčastniki, ki služijo neprestano 12 let_ v vojski. Za vsakega podčastnika, ki želi dobiti civilno službo, odobri vojno ministrstvo na prošnjo šestmesečno prakso, a po končani praksi mu izda potrdilo. Za vsak primer odobritve p-'.Vse, iz-posluje vojno ministrstvo predhodno dovolitev prakse od onega ministrstva, v čigar področje spada dotična služba, v katero hoče podčastnik vstopiti. 2.) po členu 24. zakona o ustrojstvu vojske podčastniki ne smejo prakticirati brez dovoljenja vojnega ministrstva. V tem primeru mu ministrstvo tudi ne izda potrdila o končani praksi. Ministrstvo odobri prakso samo za one stroke, ki so določene v členu 24. zakona o ustroju vojske.
*	Eno- in dvokronski bankovci se morajo sprejemati. Zagrebški delegat finančnega ministrstva objavlja, da so eno- in dvekronski bankovci še vedno plačilno sredstvo v področju naše kraljevine in da se torej v prometu morajo še nadalje sorejemati. ako so pravi'- •• žigosani .Isti delegat je oblasti obenem obvestil ,da morajo, ako hočejo take bankovce zamenjati, izročiti iste sortirano in pod ovcojem v vsotah po 1000 kron, in sicer v desetih paketih po 100 kron. Na ovoju mora biti podpic odgovornih računovodij.
*	Boj prod spolnim boleznim. Minister za ljudsko zdravje je ravnokar izdal naredbo o zdravljenju spolnih bolezni, s katero se v svrho strokovnega in brezplačnega zdravljenja veneričnih bolezni ustanove posebne ambulante za kožne in venerične bolezni. Te am-bulance bodo centralni zdravstveni zavodi. Vsi zdravniki bodo morali arn-bulancam naznanjati število bolnikov, ozdravljenih in neozdravljenih, in zlasti one osebe, ki se odtegujejo zdravljenju. V krajih, kjer vlada epidemični sifilis, še poleg ambulanc ustanove postaje za spolne bolezni. Zdravljenje na teh postajah bo brezplačno. Tudi v bolnicah se ustanove „ambulatoriji za brezplačno zdravljenje spolnih bolezni". Pregled in zdravljenje se bo vršilo po potrebi; najmanj pa dvakrat na teden.
*	Protestni shod gospodarskih, korpo-racij proti nadmernim novim davčnim bremenom se vrši danes, v četrtek dne 7. oktobra ob 14. uri, v dvorani .testnega doma". Podpisane organizacije vabijo svoje člane k čim najobilnejši udeležbi. V znak protesta naj ostanejo trgovine in javni lokali med shodom po možnosti zaprti. — Trgovska in obrtniška zbornica, Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev in zadrug, Zveza obrtnih zadrug, Gostilničarska zveza.
Društvo državne varnostne straže ter detektivov, policijskih uradnikov in pisarniških pomožnih moa za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, je priredilo dne 2. oktobra t 1. v veliki dvorani ..Uniona" prvo društveno prireditev, katera je nad vse pričakovanje krasno uspela. Udeležili so se prireditve predstavniki vseh najvišjih državnih in vojaških oblastnii. mestnera magistrata, polnoštevilni častniški zbor,_ profesorji itd. ter mnogobrojno občinstvo. Društvo se tem potom iskreno zahvaljuje vsem obiskovalcem prireditve, kateri so s svojo navzočnostjo pripomogli k prelepemu uspehu, kakor tudi vsem darovateljem, kateri so z darovi in prispevki pripomogli k ustanovitvi podpornega sklada za onemogle varnostne organe ter njihove vdove in sirote.
*	Okrožni klub jugoslovanskih dobrovoljcev za celjski okraj ima dne 17. oktobra v Narodnem domu sestanek, na katerem se bo bavil s kolonizacijo.
*	Zborovanje učiteljskega društva
za kranjski šolski okraj se preloži zaradi plebiscita od 11. oktobra na prihodnji ponedeljek dne 18. oktobra :. 1. Spored in čas zborovanja je isti.
Pevsko društvo Zvon v Trbov-jah preloži vsled nepričakovanih ovir za 9. t. m. napovedani koncert na dan 24. oktobra ob 20. uri.
* Shod hišnih posestnikov v Kranju. Pretečeno nedeljo se je vršil v čitalnični dvorani v Kranju prav do->ro obiskan shod hišnih posestnikov, na katerem se je soglasno sklenilo ustanoviti društvo hišnih posestnikov za Kranj in okolico. Zborovanje je vodil g. L. Rebolj in so nastopili razni govorniki, med njimi g. dekan Koblar, ki so vsi slikati ne-
t
žnoSne razmere m obupen položaj hišnih posestnikov. Zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo je zastopal njen predsednik g. Iv. Frelib iz Ljubljane, ki je v obširnem govoru opisoval vse stanovanjske naredbe kakor tudi zakon v varstvo najemnikov in njega zle posledice za vse stanove. Priporočal je tesno organizacijo hišnih posestnikov v vsej državi kakor tudi velik stik z drugimi produktivnimi stanovi. Resolucije, sprejete na zadnjem ljubljanskem shodu hišnih posestnikov, so se soglasno odobrile. Nato so se sprejela društvena pravila in se je volil pripravljalni odbor.
st Nogometna tekma. Danes ob 16. uri se vrši na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom nogometna tekma Ilirija rez. : Sparta.
*	Pri ,J)ržavni posredovalnici za dc-■lo" v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v tednu od 26. septembra do 2. oktobra 1920. dela 231 moških in 75 ženskih delavnih moči. Delodajalci, so pa iskali 659 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 166.
*	Stavbeni delavci v Ljubljani s^ predložili delodajalcem spomep'"co. v kateri zahtevajo zvišanje plač za 100%, ter groze, da bi sicer merah' stopiti v štrajk.
*	Mariborski iavni nameščenci izdali proglas, da do shoda, ki se bc vršil te dni, ne morejo izraziti stališča napram volitvam za konstituanto. Na ponedeljkovem zborovanju so nekateri govorniki nastopali proti demokratom zaradi novih draginjskih doklad, katere so označili kot nesprejemljive. Pri tem pa so seveda popolnoma pozabili povedati, da klerikalni poslanci niso nikdar niti z mezincem genili za uradništvo in pozabili so, da je vse, kar se je za uradništvo v Jugoslaviji dosedaj storilo, storila JDS.
*	Na mariborskem kolodvoru stoji že dva dni 23 vagonov prašičev za Dunaj, ki jih zaradi ustavitve prometa z Avstrijo ne morejo spraviti naprej.
*	Zvišanje krušnih cen v Celju. Kakor čujemo, so se danes določile v Celju višje krušne cene, ker se je moka znatno podražila.
*	Nove mesne sw* v, Celju: Komisija za določanje cen je imela v torek dne 5. t. m. sejo, v kateri je sklenila z ozirom na obstoječe živinske cene v celjskem okraju določiti cene za volov-sko in telečje meso prve vrste za kilogram 22 do 24 kron, za kravie.in bikovo pa za,kilogram 18 do 20 kron. Obenem sc je določilo, da smejo mesarji prodajati le volovsko in telečie meso prve vrste, stojničarji pa meso druge vrste. Ta odredba velja od ponedeljka, 11. oktobra naprej.
*	Ivan Klojčnik, star okoli 10 let, baje iz mariborske okolice, brez stari-šev, je bil 13. septembra 1020 prijet, ko se je potikal okoli južnega kolodvora v Zagrebu. Cez dva dni je bil pripeljan v Ljubljano, kjer je bi! oddan v državni dečji dom v Bohoričevi ulici št. 21). Vse poizvedbe po njegovih svojcih so ostale doslej brezuspešne. Kdorkoli bo vedel kake podatke o Ivanu Klojčniku, naj to javi podpisanemu oddelku. — Poverjeništvo za socijalno skrit v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine.
*	Zastrupila se je. Iz Celja nam poročajo 6.t. m. Zastrupila se je včeraj popoldne Josipina Rojc-Kcmauer, stanujoča na Ljubljanski cesti št. 10. Popoldne je odšla od doma, prišla čez nekaj časa k sestri Mariji Pačko v Ozki ulici in dejala, da je bolna. Sestra je poklicala zdravnika, ki je kon-statiral zastrupljenje ter odredil, da so jo prepeljali v bolnico, kjer je ob 11. uri ponoči umrla. Nekateri smatrajo iz. vzrok njenega samomora melanholijo, drugi pa nesrečno ljubezen.
*	Vlom v grad Podvin. V grad Pcdvin pri Radovljici, last Margarete Polynac, je bilo vlomljeno. Tat je odnesel za 5000 kron raznega blaga. Storilec je neznan.
4 Tatvina. France Čatar, pisar, je ukradel posestnici Alojziji Sever v Kožarjih pri Dobrovi znesek 7080 kron.
*	Tatvine v vojašnicah. V nekaterih ljubljanskih vojašnicah so izginjale iz skladišč civilne obleke mobi-lizirancev. Tako je n. pr. iz podstrešnega skladišča vojašnice kralja Petra izginila obleka, čevlji, klobuki in drugo 17 mobiliziranim vojakom, ki se doslej še niso prijavili. Na Golovcu v bivši Anžičevi gostilni so policijski organi odkrili veliko zalogo obleke, cenjeno na 6275 kron.
IVAN RENCELJ:
za nm\
Ob porajanju naše jugoslovanske države je priobčil bivši deželni glavar vladni svetnik Šuklje v ..Slovenskem Narodu" od dne 17. oktobra 1918 članek „V zaželjeni deželi", v katerem je govorti tudi o naši bodoči industriji. V dotičnem odstavku je izrekel mnenje, naj bi bila obstoječa obrtna šola v Ljubljani oni zavod, kateri naj bi pre-skrbel razvijajoči se slovenski industriji praktične inženjerje. To mnenje je izzvalo v krogih naših inženjerjev-akademikov vihar ogorčenja.
Zadeva je za razvoj naše industrije tako ogromne važnosti, da ni odveč, ako se k svari povrnemo in pogledamo, kako skrbi zunanji svet za svoj tehniški naraščaj in za razvoj svoje industrije.
V Nemčiji, Angliji in Ameriki, torej v državah, kjer stoji tehnika na višku razvoja, ne ovirajo delovanja tehnike, ki nima visokošolskih spričeval. V zadnjih dveh državah velja v polnem obsegu geslo »veščemu prosto pot".
Ko je zveza inženjerjev in arhitektov v bivši Avstriji pod pritiskom vojaškega interesa uspela v svoji hrepeneči želji, da je bila naredhenim potom, na podlagi § 14. ugotovljena pravica uporabe inženjerskega naslova ra
pisatelj: „ Vsled dolgo trajajočega vpliva materinske zemlje je dobil angleški .sistem učencev4 tudi v Ameriki tem lažje dostop, ker Ameri kanec vob-če ljubi praktično delovanje. Glavni vzrok velikih tehniških uspehov leži v nenavadni nadarjenosti Amerikanca za inženjerski poklic, v njegovi samostojnosti, samozavesti in značajnih lastnostih."
Angleški )rsistem učencev" pa se ni v Ameriki v splošnem ohranil, temveč se je moral umakniti novemu ..sistemu učencev", katerega si danes prilagajajo vse velike tvornice.
Izboren primer tega sistema nudi ena največjih ameriških tvornic „We-stingbouse Electric and Manifacturing Works". Za novostopivše inženjerje (prostovljce) ima določen poseben oddelek p«d nadzorstvom samostojnega voditelja. Ta voditelj je podal sledeča pojasnila o „sistemu učencev":
,,Mi izobražujemo stalno 150 oseb, ki se hočejo posvetiti inženjerskemu poklicu. Pogoj vstopa, j", da so dosegli na kakem vodilnem zavodu po 41etnem študiju graduacijo prve vrste. Vsake tri mesece jih pošiljamo iz ene delavni« v drugo, iz enega biroja v drugega, do-; veniji ge vsled zahteve posl. dr. Bre-kler ne postanejo za nas uporabljiva \ zigarja odpravi. Finančni minister je
bere šele po prodaji od strani pro- ba za Slovenijo bo posredovala naro-
ducenta. Novo je, da ne bo davka plačal le gostilničar in gostilniški pivci, ampak tudi oni, ki kupujejo vino v sodčkih. To je uvedeno, da se enakomerno obdači tudi premožnejše sloje. Izpolnjena je s tem stara pritožba gostilničarjev. Da pol ob-dačljivega vina ne uide, treba obširnih kontrolnih odredb. Seveda se bodo kleti pregledovale in ee bo tudi kakor do zdaj pazilo na vinsko trgovino in gostilne; evidenca bo tudi glede transporta. Vsak slučaj, kjer bi se skušalo obdačiti producenla, ki ni trgovec z vinom, naj se nam javi. Naredba določa, da si sme kmet obdržati samo gotovo količino za svojo uporabo. Ta določba ni v soglasju z zakonskim načrtom, ki oprošča kmeta od trošarine na vino, neglede na to, koliko vporabi za svoje potrebe. Naši poslanci bodo zahtevali da se ta na-n&redba popravi. Davek je v vsej Sloveniji enak.
— Trošarina na meso v celi Slo-
polnovredni inžerjerji".
pristal na tozadevni sklep finančnega
doseči še veliko večjih uspehov, ako
' t prida tega stremlje-
'akega koraka pa ni prišlo, ker so na-! svojcmu praktičnem" delovanj
stopna proti tendencam onih pcormcz- znanstveno podlago. Iz tega s_______
Hitov njihova lactna mzenjerska dru- n;a s0 tudi izšli Tay!or-jevi (Taylor stva. \ wurtemburskem društvu inže- ;e bij prVotno stugar za železo in je njerjev v otuttgariu je predaval tem; poZneje prejel naslov doktorja filozo-
povodom državni svetnik dr. inž. von fije m. C) znastveni spisi o uspešnem
„ . Posamezni nemški inženjeiji sku- veliko prednost pred nemškim tehni
saj o delovati na to, da se mora na- karnj
praviti nov korak v smeri' poostritve j fa orijentacija o potrebah za uspes-krainega razlikovanja nekako tako ka- no tehnično delovanje ni zavedla Ame-kor se je to zgodilo v Avstriji potom rikanca v zmote, da bi bil omejil prak-nareobe, ki določa, da se smejo poslu- tirnemu delavcu kakorkoli prostost de-
temveč naravnost škodljiv. Ustanovilo j bi se proti geslu „veščemu prosto pot" nov privilegij na podlagi šolskih izkušenj in s tem postavilo umetne, na
V Ameriki je slej kot prej odprta vsakemu nadarjenemu človeku prosta pot Tamkaj si človek ne ustvari eksi-1
ši industriji skrajno škodljive ovire. i ?ten.ce LsPnceva,!; l del?T; Nikakor ne zadostuje šolska izobraz-!10 Je,?dmi m^odajni dokaz, ki nudi ba. da postane mož dober inženjer, zanesljivo podlago za sodbo o njego-inženjersko delo ga usposablja šelej "Vsposobnostih m naslovih. - - - - ---- -	1 Kar je pa bilo za postanek m raz-
dalekosežna živijenska skušnja dela, . .	.	. .
katera mu omogoči uspešno praktično i TOl	dru^od do,b^
delovanje v inženjerskem poklicu. U- Scfe> da bl b.n<>.za "a?.slabo" Z?od°-
' ......J...	.«___ .	inna i' M-nrAii, inHnefrtia nam nrlaenn
speh naših tehniških srednjih šol je tak, da so dale naši industriji že ne-
vina v razvoju industrije nam glasno govori, da so bila najugodnejša tla za
broj mož, kateri se smejo~popclnoma "i™ razv?i, le tamkai' kier ni bi,°
„ _ ' 1	i fr.hmsbA HnlAirima trovonA n O fOTTlA
opravičeno nazivati inženjerje.
tehniško delovanje vezano na razne predpise o vsposobljenosti in o spriče-
prodajal vojak Anton Hren, ki je tudi aretiran.
Praktični Amerikanec je kakor ved-; odbora, ki se je, dasi je v njem bi! no tudi v ten vprašanju izbral edino j pristen le en slovenski poslanec, popravo pet, kivodi do uspeha. J^fj | stavil na pravilno stališče, da v Sloveniji ne sme biti davka, ki bi se v višini ne pobiral drugod. Prav
ima odpraviti linijska troša-
--, "	------z" —"" .r-- • IJICKl Vr.-jirt, pj UOVU-SIIH !ll UVUUUIUJM I .	. . _ . T .	.
njih omejiti pravico uporabe inženjer- ■ stremečega duha. Uvidel je, da morci"na» ™ 1° PlacuJ° ^l«bl]ana v ko-skega naslova v enakem smislu. Do d^eri še veliko večiih usoehov. ako! "kor ie ta trošarina državna. Občinska trošarina ostane.
= Vinska trgovina s Cehoslo-vaško. Zagrebška „Riječ" je prinesla poročilo, da je naša vlada v trgovinski pogodbi s Čehoslovalko od klonilsi češko zahtevo po uvozu češkega piva v našo državo. Zato je tudi Cehoslovaška zabranila uvoz našega vina. Ker je tudi Avstrija za naše vino zaprta, grozi naši vinski trgovini kriza. „Jr.gosl. Llovd" pa prinaša o tej stvari od informirane strani sledeče: V čehoslovaško-jugoelovanski trgovinski pogodbi ni nobene točke, ki bi omejevala izvoz našega vina. Ker pa ima ČSR vezano gospodarstvo, je za vsak uvoz vina potrebno posebno dovoljenje od strani ČSR. Glede carine veljajo dosedanji predpisi. Ket pa hoče cehoslovaška vlada braniti interese domače, posebno slovaške vinske produkcije, je jasno, da bo veliko prošenj za uvoz našega vina neugodno rešenih.
= Z vinskega tržišča. V naši Be-lokrajini je bila trgatev pred štirinajstimi dnevi končana. Mošt ima 1C—22 stopinj sladkorja in ne zaostaja za letnikom 1917. Prodaja se po 10—14 K lit«. Na Štajerskem trgatev še ni povsod končana. Tudi tam ima most povprečno 20 stopinj. Kvaliteta je izborna, količina manjša kakor povprečno. Iz Dalmacije prihaja poročilo, da je bilo letos malo belega grozdja, da pa je kvaliteta izvrstna ter da bo letošnje belo vino prava specijaTiteta. Na Madžarskem narašča cena staremu vinu. A produ-eenti zvišujejo cene tudi za mošt, ki se plačuje po 1200—1300 K za hektoliter. Pridelka je letos manj kakor lansko leto. Iz Italije poročajo, da je kvaliteta mošta izredno dobra ter da ima mnogo sladkorja, kvantiteta pa zaostaja za lansko. Na Češkem vinske cene stalno naraščajo.
= Industrijski projekti. Splošno nakupovalno društvo v Kočevju snuje opekarno, tovarno parketov in parno žago. Vsa ta podjetja bodo nameščena v bivši parni opekarni Muzzolini. Kočevski trgovci projektirajo tekstilno tovarno d. d.
= Tobačni Izvleček za pokonča-vanje škodljivcev na sadnem drevju. Kmetijska družba je prevzela nabavo tobačnega "izvlečka za pokon-oavanje listnih uši in drugih škodljivcev na sadnem drevju in ga bo oddajala podružnicam in sadjerej-cem v posodah po 50 kg po ceni 100 dinarjev ali 400 K za to množino. Tobačna tvornica ne more oddajati tega sredstva v manjših količinah, ker ni dobiti za to primernih posod. Priporoča se podružnicam in posameznim kmetovalcem, da si naročijo to blago skupno v navedenih posodah po 50 kg in*ga potem razdelijo med kmetovalce, pri čemer morajo ti sami skrbeti za maujše posode.
Železo za sodne obroče. Jo-
dama Jurija grofa Turnskega na
Ravnah je pripravljena sprejeti naročila železa za sodne obroče, ter bi uogla v najkrajšem času postaviti to blago na trg. Cena železu za obroče je'20 K za 1 kar. Kmetijska druž-
Ijajo inženjerski posel, tudi svobodno označati z inženjerjem, ne glede na to, so li položili ali ne visokošolski izpit. Potom prostega tekmovanja v naši industriji delujočih mož je postala nemška industrija to, kar je bila tik do vojne in kakršna se je pokazala v vojni."
Praktičnega inženjerja ne poznajo in ne vedo ceniti !e v Nemčiji, temveč še v večji meri v Angliji, ki je pradomovina tehnike. O tem predmetu piše S;er; mund Muller, profesor na tehniški visoki šoli v Berlinu, v svoji knjigi „Teh niške visoke šole v Severni Ameriki", naslednje :
»Anglija je porodica tehniške vede; pretežna večina onih mož, ki so položili temelj inženjerski vedi, so bili Angleži. To dejstvo ni ostalo tbrez vpliva na daljni razvoj v Angliji. Spomin,_ ohranjen vsled silnega narodnega čustvovanja, na potek razvoja njihovih s ponosom imenovanih starih mojstrov, kateri so vsi prehodili trdo pot prakse, je dovedel Angleža v vprašanju inženjerske vzgoje do znanega precenjevanja praktične izobrazbe in podcenjevanja znanstvenega šolskega poduka.
Po izvršetku elementarne ali srednje šole stopijo mladi gojenci, večinoma v starosti 14 let, v kako veliko strojno tovarno ali v biro priznanih civilnih inženjerjev in arhitektov; njih učna doba-traja 4 do 5 let. Cel delavni dan — pri gojencih v strojni gradnji traja od 6. ure zjutraj do 5. ure popoldne — se uvajajo mladi ljudje v glavnem z lastnm zrenjem in vajo od spodaj gori polagoma v praktični del svojega poklica. Teoretični noduk dobivajo pretežno šele zadnja leta svoje učne dobe.
Pa tudi Amerika, čiie sila tehniške tvorbe je vobče znana, je v tehniški izobrazbi prvotno šla isto pot kakor Anglija. Šele v novejši dobi je kreniia drugo, in sicer kaor v vsakem drugem obziru tako tudi v vprašanju tehniške naobrazbo, v popolnoma svojo smer. V uvodu svoje knjige pravi navedeni
kateri moramo hoditi tudi mi Jugoslovani, ako si hočemo ustvariti lastno narodno industrijo in jo dovesti do razcvita.
Zdrava pamet nam veleva, da se učimo iz uspehov in neuspehov drugih. Zajemajmo iz bogatega vira skušenj, ki nam govore o razlogih razvoja svetovne in zlasti ameriške industrije. Te skušnje nam v prvi vrsti pravijo, da razvoj in povzdig industrije temelji na svobodnem, neomejenem tekmovanju vseli sposobnih v tehniškem delovanju.
Absolventi naših visokih tehniških šol, katerim ni bil končni cilj zgolj spričevalo, temveč v prvi visti istinita pridobitev tehniškega znanja, kateri čutijo nagnenje in ljubezen do tehniškega delovanja, britko občutijo svoje nepoznanje praktične strani tehniškega znanja. V tehniški šoli ameriškega tipa in toka je enostranska izobrazba nemogoča.
Poduk v praktičnih vajah v delavnicah in laboratorijih, po kojem se odlikuje ameriška tehniška visoka šola, pa bi moral imeti svoj početek v primernih oblikah že v nižjih šolah, istotako po ameriškem vzorcu, v teh šolah bi se bodoči visokošolec stopnjema pripravljal in si pridobival razpoloženje za visokošolski poduk takega ustroja.
Namen tega spisa je, vzbuditi zanimanje za predmetno vprašanje v vseh slojih našega naroda, ker je od splošnega zavzetja za njegovo rešitev odvisno, kdaj in ali se sploh razvije v naši državi industrija, ki bo produkt naših sil in naša narodn- Vr.-vna ter naš ponos.
— Vinski davek zn.u:a ■ :.' od hektol. To je nadomestek za prejšnjo državno trošarino z deželnimi dokla-lami vred. V nekaterih krajih se bojo, da se bo trošarina pobirala že pri prodneentu in bi torej zadela tudi kmeta glede lastne uporabe. To ne bi bilo zakonito in sc ne namerava. Ob-dačen ie le konsument in se davek po-
čila in razdelitev železnih obročev med vinogradnike in sodarje. Interesenti naj se obrnejo na njo.
= Carinska konferenca v Mariboru. Dne 5. i m. je bila zaključena tukajšnja konferenca, ki se je bavila s cari-narno in železniškim blagovnim prometom. Te konference, kateri so svoie-časno prisostvovali tudi zastMmiki češkoslovaške vlade, so se udeležili nekateri inšpektorji iz Beograda, za južno železnico pa kontrolor Kocjančič. Komisija je proučevala posledice in vzroke carinskega in prometnega zla. Zastopniki železnice so lojalno priznali, da tudi železnica ni brez vsake krivde. Obenem pa se je tudi ugotovilo, da tudi stranke same niso brez krivde. V kratkem se ustanovi na postaji Tezno nova carinarnica II. razreda. Inšpektor Mal-denovič je odpotoval iz Maribora v Zagreb, da prouči tudi tamošnje carinsko- letne razmere. — Pripomnimo, cUi bila ta konferenca sklicana na izrecna zahtevo naših poslancev v financijskem odboru. Ne vemo, ali bodo že sedaj odstranjene zapreke, ki ovirajo takojšnje zacarinjenje blaga. Prosimo pa vse stranke, ki importirajo blago in ki jim delajo carinarne težkoče, naj prijavijo konkretne slučaje uredništvu „Jutra", da bodo mogli naši poslanci pod vzeti v Beogradu primerne korake za odstranitev ovir.
= Gena pšenici bo padla? V subo-tiških trgovskih krogih se razširja senzacijonalna vest da bo cena pšenici padla za 30 %. Posebno nepro-ducenti, ki imajo velike zaloge, se sedaj boje, da bi zakon proti draginji vplival na cene in da bi se cene maksimirale.
Borze 6. oktobra.
Za«Tffc. Današnja borza je bila nekoliko bolj čvrsta in je npati. da se tečaji Se bolj poprarijo. Zanimanje je bilo zlasti za det niče Hrv. zemaljske in Eskomptne banke in ca Gntmana in Kar. š umsko industrijo. Z devizami in valutami je bila trgovina zelo živahna. Okrepčili so se dolarji, dočim je Dunaj nekoliko padel.
Devize: Berlin 194 do 195, Milan 512 do 515, London 419 do m, Nowyork 120 do 121, Pferiz 810 do 816 Praga 155 do 15« Dunaj S5.70 do 36'. Valute- dolarji 120.50 do 121, avstrijske krone 37 do 37-50, rablji 126 do 130, češke krone 170 do 175, funti — do —, francoski franki 8C0 do —, napoleondori 417 do 425, marke 190 do 200, leji 224 do 226, lire 507 do 510, turike lira 440 do 445. Švica 2000 (blago).
Efekti:
a Primo«j« . .. . Banka a tr*., obrt i tod.. , H natika eskomptna . . , Banka Brod na Sari . . ,
Zatr. kredi Jadranj ka
isto	1100
«S
16M	16tt
285	296
»76	1060
*S60	-'«0
1100	1190
710	715
Ljubljanska kreditna Hrr. zemaljaka banka .........
Narodna banka.......... 830 834
Prra hrr. itadioniea .......... M.7C0 10400
Rečka pa£ka banka ...... MO SO
Stbaka banka.....i . . «00 91«
Unbroračka .............4*00 5100
Gntman .......... 9C&0 r.00
Narodo ram. industrija .....	9*0 >50
Ljubljanske strojne tovarne in Brana . U05 UC6
Beagrad. Tendenca fcmta. Valute: fanti - do -, franki 202 do 204, dolarji —.— do —, lira 133-50 do 134, leri 42 do —, leji 55-50 do 57, če*ke krone 45 do 46, marke 50-25 • 50.50, avstrijske krone 10-10 - 10 20, grške drahme 315 do 320, napoleondori 107 do 107.50. Devize ■ London 109 do 10950, Pariz 205 do 206, Ženeva 495 do 500, Praga 40-5 do 41, Berlin 49 do 49-50, Dunaj 9.25 do 9.30. Milan 132 do 132-50, Rim - do
Duaj, decize v prostem prometu: Zagreb 264 do 284, Budimpešta 94 do 104, Praga 434 do 460, Varšava 1(9 do 117, dinar 1060 do 1110, dolar 290, lira 1250, lej 535 do —, rablji 280, levi 400, marke 542.50 do 547-50, francoski franki 2025, švicarski franki 4775 do 4780, funti 982.
Efekti:
Avstr. kronska -enta ............
....	180"—
________H5—
....	«7-—
Ogrska kronska i V, avstrijsko vojno posojilo ...
Tnrika sračkJ. . . TT.....
Kreditni med a trg. in indpitr..
Aagiobanka............
Banktnein ■■■■■•••....«
Arstro-Ograka bnta Zivnoctenaka banka. Državno ieloauca. . Južna železnica... Alpiue-MunUn Praska lelem 1
899-Ti t09 —
sas-—
5100"—
1778"— «»•—
1570*—
Zirieh, devize: Berlin 965, Holandska 192.80, Nevrjork 694, London 21.82, Pariz 41.60, Milan 24.80, Bruselj 4S.85, Kopen-hagen 87.50, Stockholm 184*50, Kristijanija F4-50, Madrid 9160, Boenos Ayrea 230, Praga 8.10, Beograd 8050, Zagreb &05, Varšava —, Dunaj 8-10, žigosane 1.75, Budimpešta 1-75.
Vremensko poročilo.
LinMiana m m nad »eijani
Dan
•.okt. t. okt. 6. okt.
i
Sin
7. ari M. ni ti. ari
7*1« 741*0
751*8
n
10"» 1*4 14-S
d. ng vxh.
Nebo
OMrMMa nad
5. akt. « okt
M. ari

T. ari 587*
Sredn a v5erajšnja tewpei«hjra itn. Vremenska napoved: Lepiš hladno aeverno Solne« vzbaia dan« ob M zahaja 17 jO.
m
- Mednarodni ženski ftongros v
Hristijaniji.
^ Kakor smo že poročali, se je vršil nedavno v Kristijaniji aa Norveškem mednarodni ženski kongres. Seje in zborovanja so trajala celih deset dni. Mednarodna ženska zveza sestoji doslej iz 28 nacionalnih zvez z več milijoni članic. th Prve dni je deloval samo izvršilni odbor, da pripravi in uredi material za plenum, potem je tri dni zboroval plenum, a poleg tega so delovale istodobno stalne komisije.
V kratkih črtah bi se delo kongresa JSj dalo morebiti najumestnejŠe grupirati st v sledečih trdi smereh: 1.) položaj mednarodne ženske zveze in očrtanje njenega dela napram ligi narodov; 2.) razmerje in skupni posli mednarodne ženske zveze napram drugim mednarodnim ženskim udruženjem; 3.) akcija mednarodne ženske zveze v alii-ranih narodnih zvezah. V vsaki delovni skupini je bilo mnogo zanimivih sklepov, debat in referatov. Ligi narodov se predložita dve važni in lepi resoluciji in več projektov za delovanje. 'Mednarodnemu udruženju sufragetk se je poslal negativen odgovor na predlog, naj se vse mednarodne ženske zveze spojijo v veliko žensko konfederacijo. V tretji skupini so se vršile naj-interesantnejše debate o zaščiti matere, o državljanstvu žen omoženih s tujci, o mednarodnem jeziku itd.
Čeravno veljajo po pravilih trije uradni jeziki, je bil kongres vendar po polnoma ,angleški" že zaradi velike večine delegatinj iz Zedinjenih držav, ^Anglije, Afrike in Avstralije in tudi zaradi tega, ker je prednica bila Angležinja; vladal je in prevladal angleški jezik. Ves svet govori angleški!I
ino, ki
je štela razme-lanov, predstavljale so rška,
Francosko roma malo
Francija, Belgija, Grška, Bolgarija in Urugvaj. Nemško skupino so tvorile Avstrija in Madžarska. Splošno so le manjši narodi spravili v razgovor boljše, svežejše in novejše stvari in ideje. Med temi se je odlikovala nizozera delegacija. V tej so bile zastopane od advokata do bolničarke m tovarniške delavke vsi ženski poklici. Norveške žene so predložile najlepše in najčlove-koljubnejše resolucije, prečitale bogato poročilo. Grška se je udeležila razprave živahno in inteligentno. Ukrajina je, žal bila zastopana na kongresu po ženi, rojeni Francozinji, ki stalno živi v Parizu in ne zna jezika dežele, katero zastopa. Jugoslavija med malimi ni bila zadnja. Ena njenih delegatinj, gospa Sekulič je bila izvoljena za drugo tajnico za svetovno korespondenco mednarodne zveze in je torej vstopila v središče delovanja mednarodne zveze. Bolgarija je ostala neaktivna. Med velikimi je Velika Britanija bila večja kakor Zedinjenc države. Gospa Gordon je bila najmarkantnejša osebnost kongresa. Ona je kot desna roka predsednice bila spiritus regens delovanja in sklepanja. Končno nekoliko opazk: Nemke niso rišle na kongres zaradi tega, ker
G
fančija ni bila sprejeta v ligo narodov. Vendar je bivša tajnica dr. Alice Salomon piclala poročilo in pismo, ki jej dela vso čast. Zveza nemških žena m je z zračno pešto poslala vsakemu članu kongresa pozdrav in po eno število svojega glasila „Frauen Zeitung'". Avstrijska delegacija je napravila vtis take deprimiranosti, da jo je bilo mučno pogledati. Kitajka je, kakor je bilo videti, popolnoma resno predlagala, naj se prihodenji kongres vrši na Kitajskem, vendar se prijazno vabilo ni
moglo sprejeti. Zamorita iz Južne Afrike je dokazala čisto nenavaden spomin za številke
Ing. arh. prof. Kregar Rado.
Dragotin Inhiostri-lflidenjah in
Obrabljenost in konventionelnost obstoječih grških, gotskih, renesančnih itd. motivov je silila umetnike iskati vir, iz katerega bi črpali nove motive. Nekateri so se vrnili k naravi in uporabljali njene oblike naturalistično, ali jih stilizirali popolnoma prosto, r raje se na predpise prei?njih umetniških perijod.
Povsem naravno je, da so umetniki tega časa obrnili svojo pozornost bogatemu zakladu narodne umetnosti. Narodna ornamentika — onicmentika preprostega naroda, je bila vi', iz katerega so zajemali pri svojem umetniške ustvarjenju.
Naroden omamen t, do sedaj poznan samo med ljudstvom, je posta! enakopraven klasičnemu ornamentu in ga ravno v tej dobi nadkriljeval. Pri vseh narodih so začeli umetniki ustvarjati v narodnem duhu. Slovenski umehiiki, pred vsemi Maksim Gaspari in Birola so zastopali novo smer.
Pred kratkim je prišel v Ljubljano jugoslovanski umetnik, rojen v Dalma-ciji, g. profesor Inkiostri-Midenjak. Kot ljubitelj narodne umetnosti je prepotoval in zbiral motive ne samo v svoji ožji domovini — Dalmaciji, ampak v vseh pokrajinah balkanskega dela Jugoslavije. Študiral je narodno umetnost Hrvatske, Slavonije, Banata, Bosne, Hercegovine, Srbije in Macedonije, doli do albanske in grške meje. Ma-terijal, ki ga je nabral tekom svojega dolgoletnega potovanja, je ogromen.
Trideset let svojega življenja je živel idealu narodne dekorativne umetnosti. Veliko je že ustvaril v tem duhu in poznan je preko mej svoje domovine. Angleški, francoski, italijanski in nemški časopisi so prinašali razprave o novi smeri jugoslovanske dekorativne umetnosti. Dobil je priznanje za svoja dela na razstavi v Parizu, zlato kolajno in žel veliko pohvale Zadnji čas je delal v Trstu. Vsled
Moderna dekorativna umetnost ne išče več novih motivov, omamentov iu oblik, ampak prilagoditi obstoječe or-namente in forme tako, da odgovarjajo tehnologiji posameznega materijala.
To sem omenil vsled tega, ker namerava ustanoviti prof. Inkiostri v Ljubljani umetno-obrtno delavnico v zvezi z šolo. Šola bi izobraževala in vzgajala umetno - obrtniški naraščaj, v delavnici pa bi se izdelovali predmeti v
nevzdržnih razmer je zbežal, rešil, kar narodnem slogu. Predno pa se ustano-je mogel in se preselil v Ljubljano, j vi ta delavnica in šola, je potreba pre-
O	m« « 1 ^ j t ____* _ _ _	____ ■____ ____. tn irlii, a1a/1aaa • T Tm	tir Inb« aa^«*. m m
Samo mali del svojega neumornega dela je prinesel s seboj in razstavil v Jakopičevem paviljonu. So to zbirke or-namentov, osnutki za razne dekoracije in nekaj nedovršene sobne oprave.
Ti razstavljeni predmeti nosijo kljub temu, da so zasnovani po narodnih motivih, značaj secesijonizma; in to je, kar moti; ali je povsem naravno. Umetnik Inkiostri je ustvaril največ v ča-
misliti sledeče: Umetnik Inkiostri je prepotoval celi jugoslovanski Balkan. Znana mu je hrvatska, srbska itd. narodna umetnost; nikakor pa ne slovenska.
Če se ustanovi danes v Ljubljani delavnica in šola, je neobhodno potrebno, da bodo v tej šoli sodelovali slovenski umetniki, katerih naloga bo, poučevati naraščaj tudi v slovenskem na-
su secesijonizma. Nagon ustvarjati ne- j rodnem slogu. Potrebno je, ohraniti kaj novega, ga je silil, da je pretrgal umetniško individualnost slovenskega, vsako vez z umetniško tradicijo in ga hrvaškega in srbskega plemena. V tej pripeljal k narodni umetnosti, katero j delavnici izdelani predmeti bodo na pa ni samo slepo kopiral, ampak mo- prodaj, in ne malo ulogo bo igral v tem
dememu naziranju odgovarjajoče iz-preminjal in oživil. Iz narodne dekorativne umetnosti je nastala moderna, takrat secesijonistična dekorativna umetnost. To so spoznali tudi v Pari
tujski promet. Čim bolj tipičen bo slog izdelanega predmeta, tem lažje se bo prodal. Imamo mi umetniki, ki obvladajo narodno umetnost in ki bi sodelovali s prof. Inkiostrijem, potem bode
zu, kjer je dobil največjo nagrado. Bi- delavnica in šola vzgajala v pravi lo bi tudi nemogoče, da bi na umetni-! smeri — v narodnem duhu. ški razstavi, ki je takorekoč izraz, pro- j Različno je torej izražanje v besedi dukt dotičnega časa žel pohvalo umet-; različno v umetnosti. Čas pa bo ustva-nik, ki ne bi bil modem. Umetnik In- ril skupen jezik, skupno umetnost. To jc kiostri je postal zastopnik jugoslovan- treba pomisliti, v tem vprašanju se moške, secesijonistične dekorativne umet- i ra priti na jasno, potem bo imela šola nosti. Danes je ta smer preživljena;; svoj namen, delavnica uspeh in do-zato bo moral umetnik zahtevam časa biček.__
svojo umetnost prilagoditi tako, da boj	T astnik in irdaiateli
odgovarjala današnjim umetniškim na- J	L.?stmk in. , 2.,,1
zorom — moral jo bo zopet modemi-	Konzorcij .Jutra
zirati.	, Odgovorni urednik Vit. F. Jelene.
Ženitna ponudba.
Vdora prednje starosti z enim otrokom, ki ima stanovanje in opravo, sekaj tisoč kron premoženja, m želi seznaniti s podom drž. nastavljeneem. Besne ponudbe »Vdora" na opravo »Jutra*. 276
2000 K nagrade
dam onemn, ki mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje, eventualno tudi mebllrano sobo z uporabo knhinje ali samo prazno sobo. Ponudbe pod „Stanovanje" na Anonžni zavod Drago Bs-Nljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6.
273 J—1
nudi po najnižjih cenah A. Suinlk, Za-loika cesta. 21.	272 2—2
Sb nov pisalni stroj JUnt
Nova partija gonilnih jermenov
■r- došia. 161
Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor,
-C
r
ir X
se oeno proda pri knjigarjn Urbana Horvata v Novem mesta. 263 3—3
F. Oražem & Jančar
pleskarja
Ljnbljaaa, Bpeg fit.6
ie priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela. 228 10—6
Med, suhe gobe in fižol
lipijs po najvišjih dnevnik cioab družba „SAD",
trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki,
Ljubljana, Beethovnova ulica.
261
Prosi se za ponudbe.
6-3
Plenica, ječam, sob, paaolj, kakor oz, mast, slanino i sva ostale zemalj. proizvode te
prženi ječam
(al&dnn kava) nudi izvoznička i uvoznička trgovina 267 10-3
P. Jovanovič,
Mitrovioa, Srem.
JOS, FABIANI
Ljubljana, Prslernova ulica 54, nasproti glavne poite
telefon interarb. 648.
Velika nijalnega 116
Špecerijskega in kolo-likerjev, m^mhIi vin. 6—6
IDODID
Ravnokar je izšla brošura »Tatu že imamo", vilo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tatu". Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah ter pri kolporterjih, izvod & 3 K Tudi se lahko naroča pri upravništvu ,Domovine" v Ljubljani, Sodna nlica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatn že imamo' 3 K.
□IDIDID
Dne 13. oktobra 1920 ob II. url predpoldne se bo vršila pri Intendanturl Dravske divizije v Ljubljani
licitacija za oddajo mesa za ljubljansko garnizijo
za meseca november In december. Potrebna dnevna količina mesa 1200 do 1500 kilogramov'; kavcija znaša 100.000 kron.
Vsi interesentje se k tej licitaciji vljndno vabijo. Licitacija je ustna in se morejo predpisani pogoji pregledati dnevno od 10. do 12. nre v pisarni intendantnre, kazino, 1. nadstropje R broj 6699 Dravska divizija.
Po zapovedi komandanta načelnik intendantnre : 268 2—2	podpukovnik: Al. Senlčlč.
-—-0
^ Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega ^
haložana
m
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug pri Sveti Barbari v Halozah.
266 3-2
S
Uplini m plačo iz m\m nhtiv^
VVaterproof cloth
se dobe pri tvrdki
165 8—6
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg St. 10.
Javna dražba koruzne
moke in zdroba.
i
7. t. m. ob 10. uri se proda na javni dražbi v skladišču ,, Jadrana" na Dunajski cesti št. 9 tri in pol vagona koruzne moke in en In pol vagona koruznega zdroba. Blago užitno ie za živino. Proda se le cela partija skupaj. Vreče pri blagu.
270 2—2
za
llstavot¥orno Skupščino
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Štefan Sdgadin. — Cena 16 K. = ^ &
Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica St. 6.
Naročajte dnevnik „ Jutro"!
Kupimo
dobro ohranjen
parni kotel
(Wa!zenkessel) za 5000 do 6000 litrov vsebine.
Natančni popis, kje se ga lahko ogleda, in zadnjo ceno je poslati na centralo
Dravogradske rafinerije mineralnega olja v Mariboru.
I!