bombažno predilnica in tkalnica tržič LETO XX JUNIJ—JULIJ 1979 ŠTEVILKA 6—7 22. julij 1941 -začetek vstaje slov. naroda Mogočno je odmeval udar ljudstva, ki se ni hotelo pokoriti nobenemu zavojevalcu in izkoriščevalcu. Ta odmev je slišati še danes in opozarja vse, ki bi jim podobne misli kot pred 38 leti okupatorjem, prišle na misel. Nihče naj ne poizkuša spremeniti te naše priborjene svobode in samoupravne socialistične poti. Obstoja in razvoja slovenskega naroda ni mogel nihče preprečiti, odkar tu živijo naši rodovi. Naše ljudstvo ne prenaša vsiljive tuje ali potuj-čene oblasti. Svoj red smo gradili tako kot ustreza našim razmeram in potrebam in z njim utrjujemo sodobno delavsko gibanje, četrt stoletja uspešnega obstoja in razvoja sistema samoupravljanja pa dokazuje, da naše ljudstvo zna upravljati svoje bogastvo in delo ter da je sprostilo velike ustvarjalne sile. Mi ponujamo drugim narodom roko prijateljstva in tisočere možnosti za enakopravno sodelovanje. Seveda pri tem ne mislimo le na gospodarske koristi. Nikdar ne bomo pustili svojih bratov v zamejstvu brez opore. Mi živimo s tokovi, ki spreminjajo sodobni svet, ki so zrušili svetovni kolonialistični sistem in sekajo korenine imperializmu, zatiranju na podlagi razlike v barvi kože ali izpovedovanju svojega nazora, razlikovanju po velikosti in razvoju. Nismo za bloke in sfere, ker takšne delitve temeljijo na neenakosti in na podlagi vmešavanja v pravice posameznih dežel in narodov. Sodelovanje, ki ga mi ponujamo je trajnejše in trdnejše, kar pomeni združevanje naporov ali takšno medsebojno menjavo, ki doprinaša k utrjevanju napredka v vsaki deželi in miru na svetu. Samo prijatelji, ki se spoštujejo in imajo skupno voljo so najmočnejši. Začetek vstaje proti okupatorju je ena tistih velikih odločitev in dejanj, ki so spremenila našo usodo in zgodovino, pa ne le našo, temveč vsaj tega dela sveta. Iz duha in dejanj borcev srkamo spoznanja in izkušnje, kako se je treba boriti, kaj je bistvo vsakega boja in zmage, kako izboljšati zmago! Teh spoznanj je tako veliko, da jim še vedno ne pridemo do dna. In spoznati jih mora vsaka naša nova generacija. g ^ Program aktivnosti za uresničevanje stališč RS ZSS o pridobivanju In razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu V mesecu juniju smo na samoupravnih organih sprejeli program, v katerem so opredeljene najbolj bistvene naloge, ki jih bo treba izvesti ob uveljavljanju stališč RS ZSS. To so predvsem tiste naloge, o katerih govorimo že dalj časa, vendar do realizacije iz objektivnih pa tudi subjektivnih razlogov doslej še ni prišlo. Vemo, da posamezne naloge še zdaleč niso enostavne in bodo terjale veliko zahtevnega dela, toda postavljeni so roki za realizacijo in nosilci posameznih zadolžitev, to pa nas vse zavezuje, da bomo program uresničili tako kot je treba. Pri tem velja poudariti, da je uresničevanje stališč RS ZSS naloga vseh strokovnih služb in ne samo posameznikov ter družbenopolitičnih organizacij, saj je naloga, ki smo si jo s programom zadali, preveč zahtevna, da bi jo lahko naložili na ramena peščici sodelavcev. Program je naslednji: 1. Pregled in ocena samoupravnih aktov, ki se nanašajo na pridobivanje in delitev dohodka, čistega dohodka in OD ter primerjava določil s stališči sindikatov, oz. ugotovitev ali je možno v okviru obstoječih določil v naših aktih uveljavljati stališča RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Pri tem je potrebno po- sebno pozornost posvetiti naslednjim poglavjem: — sistem planiranja — osnove in merila za delitev čistega dohodka — način oblikovanja sredstev za OD v odvisnosti od uspešnosti dela in dohodka. Ob tem je potrebno izboljšati obstoječo metodologijo delitve skupnega prihodka na TOZD s tem, da bo vsaka temeljna organizacija čim realneje parti-cipirala na skupno ustvarjenem prihodku. Da pa bo to mogoče, bo treba pristopiti k ugotavljanju realnosti normativov porabe sredstev in dela, kot tudi kalkulacij, realnosti planiranega potrebnega števila delavcev, osebnih dohodkov ter ostalih poslovnih stroškov kot tudi analizi odstopanja od planov (proizvodnih in prodajnih). Na podlagi ugotovitev iz pregleda oz. ocene bo treba izdelati konkretne predloge za uskladitev določil samoupravnih aktov. Nosilec: Direktor DO, vodje TOZD in strokovne službe. Rok izvedbe: 31.10.1979. 2. V samoupravnih aktih konkretno opredeliti uveljavljanje svobodne menjave dela med DSSS in temeljnimi organizacijami združenega dela in sicer na osnovi ovrednotenih programov posameznih strokovnih služb in ne samo na osnovi primerjave planskega ovredotenja (Nadaljevanje na 2. strani) Program aktivnosti... (Nadaljevanje s 1. strani) nalog skupnih služb s planom osebnih dohodkov temeljnih organizacij združenega dela. Nosilec: Svetovalec za finančna vprašanja in plan. Rok izvedbe: 31.10.1979. 3. S spremembo proizvodnega programa, ki naj vsebuje izdelavo artiklov, ki so dohodkovno najbolj ustrezni, zagotoviti večji dohodek in s tem več sredstev za skupno porabo, višjo stopnjo akumulativnosti in možnost, da bodo akontacije OD v skladu s planiranimi razmerji delitve dohodka. Nosilec: Posvetovalni organ direktorja DO. Rok izvedbe: 30. 9.1979. 4. Ker sprejeti razvidi del oz. nalog niso v skladu z njihovim namenom, je treba izdelati enotno metodologijo za izdelavo novih razvidov del. oz. nalog, ki bodo osnova za dogovarjanje o medsebojni delitvi dela, za načrtovanje in izbiro najustreznejših kadrov ter za ugotavljanje zahtevnosti del. Nosilec: Organizacijski oddelek. Rok izvedbe: 31.12.1979. 5. Izdelava sistema vrednotenja del in nalog (merila). Nosilec: Organizacijski oddelek. Rok izdelave: 31.12.1979. 6. Pri delih in nalogah, kjer delovnega učinka ni mogoče meriti z normami, niti ni mogoče ugotavljati delovnih rezultatov na osnovi količine in kvalitete, je treba uvesti namesto subjektivnega ocenjevanja kriterije, po katerih bo uveljavljeno načelo delitve po delu. Oceniti je treba tudi ustreznost posameznih vezav. Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za sindikalna priznanja je na svoji 3. seji 4. junija sprejel sklep o podelitvi priznanj in nagrad samo-upravljalcem v letu 1979, po katerem so za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov prejeli priznanje delavci: — delovne organizacije Stol, Kamnik — delovne organizacije Železarna, Jesenice — delovne organizacije Radenska, Radenci — vzgojno varstvenega zavoda Semedela, Koper in — Krke — TOZD Zdravila, Novo mesto Za uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljnih im drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih skupnostih pa je bilo priznanje podeljeno tudi desetim posameznikom. Med mji- Nosilec: Organizacijski oddelek. Rok izdelave: 31.12.1979. 7. Nagrajevanje ustvarjalnosti, ki je sedaj na ravni DO, je treba prenesti na temeljne organizacije, za kar naj se spremenijo ustrezni samoupravni akti ter preveri ustreznost posameznih določil. Nosilec: Razvojni oddelek, pravni oddelek. Rok izvedbe: 30. 8.1979. 8. Preveriti obstoječe podatke informacijskega sistema, ki bo omogočil temeljito analizo gospodarjenja in doseganja planiranih ciljev v določenih obdobjih ter sprotno spremljanje doseženih rezultatov ustvarjenega dohodka Nosilec: Posvetovalni organ direktorja DO. Rok izvedbe: 31.10.1979. 9. Z ustreznim sistemom spremljanja uresničevanja planiranih ciljev zagotoviti možnost ugotavljanja motenosti poslovanja in vzrokov za to ter izdelavo ukrepov za odpravo teh motenj. Nosilec: Posvetovalni organ direktorja DO. Rok izvedbe: 30. 9.1979. Navedeni program ukrepov pri uveljavljanju stališč RS ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu je le okviren in ne obsega podrobnejših aktivnosti in načinov urejanja posameznih vprašanj. V zvezi s posameznimi nalogami bodo strokovne službe pripravile podrobnejše in konkretne predloge za izvedbo določene zadolžitve (opremljene z roki) ter dale zadevo v obravnavo DPO in samoupravnim organom. Seveda pa bodo morali biti roki za izvedbo v skladu z roki v tem programu. mi je bil tudi naš sodelavec tov. Milan Tribušon, vodja skladišča gotovih izdelkov. V obrazložitvi je med drugim zapisano: Vsa povojna leta je Milan Tri-bušon izredno delaven in aktiven družbenopolitični delavec. S svojo poštenostjo in z odkritim ter kritičnim značajem si je pridobil velik ugled med delavci v tovarni in krajani v občini. In še zaradi dosledne predanosti delu za razvoj samoupravnih odnosov ni bilo mandatne dobe ali v samoupravnih organih ali v družbenopolitičnih organizacijah, ko ga ljudje ne bi predlagali za odgovorne dolžnosti. Njegova dejavnost se kaže v njegovih dosedanjih priznanjih in odlikovanjih: medalja za hrabrost, medalja zaslug za narod, red dela III. stopnje, srebrna plaketa mesta Tržič, red republike z bronastim vencem. Njegova posebnost je, da zna ljudi pritegniti k sodelovanju in v družbenopolitično aktivnost. Skratka, vse njegovo prizadevanje je usmerjeno v poglabljanje samoupravnih odnosov. Seznam Tribušonovih dosedanjih f-unkcij v organih upravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah je izredno velik, naštejmo samo nekatere: sekretar Javna razprava o kolektivnem delu Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 10. seji, ki je bila 15. junija, obravnavalo med drugim tudi stališča in pripombe k osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, programe delovanja svetov pri RS ZSS, zbiranje solidarnostne pomoči potresnemu območju v Črni gori, podelitev priznanj samoupravi j alcem in še nekatera vprašanja, med katerimi je našo pozornost pritegnila razprava o osnutku izhodišč RS ZSS o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. Spodbuditi aktivnost članov sindikata Temeljni pogoj za uspešno kolektivno delo je ustvarjalno sodelovanje čimvečjega števila članov kolektiva. Če govorimo o kolektivnem delu v sindikatu, potem je nujna aktivnost njegovega članstva. Kolektivno delo pa lahko razvijamo le ob odgovornem pristopu posameznika in demokratičnem načinu ravnanja. Iz tega osnovnega spoznanja mora izvirati naše prizadevanje za krepitev družbenoekonomskega položaja delavca, oblasti delavskega razreda in splošnega napredka naše družbe nasploh. Pobuda, ki jo je dal tovariš Tito, nas spodbuja k podružb-ljanju političnega delovanja v Zvezi sindikatov na vseh ravneh, začenši v osnovni organizaciji. Dosledneje bomo morali uveljavljati načelo zamenljivosti vseh vodilnih sindikalnih delavcev in po preteku mandata njihovo vračanje v združeno delo oziroma v njihovo ustrezno po- občinskega komiteja ZK Tržič, član okrajnega komiteja ZK, predsednik zbora .proizvajalcev Skupščine občine Tržič, sekretar tovarniškega komiteja ZK, predsednik SZDL v krajevni skupnosti Podljubelj, član občinskega odbora SZDL, sekretar krajevne organizacije ZK Ravne — Tržič, član sekretariata osnovne organizacije ZK v Bombažni predilnici in tkalnici, član kadrovske komisije občinskega komiteja ZK, član častnega razsodišča občinske konference SZDL, član delavskega sveta in predsednik odbora delavskega sveta za organizacijo dela in delitev osebnih dohodkov, sodnik porotnik gospodarskega sodišča, sodnik združenega dela SRS itd., pa še član upravnega odbora planinskega društva, pomembne funkcije upravlja tudi pri teritorialni obrambi itd. Tovarišu Tribušonu ob tej priliki v imenu celotnega 'kolektiva iskreno čestitamo! klicno delo. V sindikalnih organizacijah in organih bomo uveljavljali tudi enoletni mandat predsednika. Tesno ob tem bomo izvajali načrtno in razredno opredeljeno politiko kadrovanja v vse organe in vodstva sindikata. Uveljavljanje teh načel ob hitrejšem in temeljitejšem obravnavanju interesov in problemov članov Zveze sindikatov v njihovih neposrednih okoljih in na višjih ravneh organiziranosti bo uspešno zaviralo morebitne pojave liderskega (v smislu osebnega prilaščanja politične moči) in forumskega odločanja. Samokritična analiza Na vseh ravneh organiziranosti sindikata bomo morali s temeljito pozornostjo razpravljati o uresničevanju pobude tovariša Tita, podane na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnutek izhodišč o krepitvi kolektivnega dela bo sprejel republiški svet ZSS na svoji prihodnji seji ob koncu junija in jih nato posredoval v javno raz- Sodelujte v našem glasilu Priznanja samoupiavljalcem Iz internih informacij RS ZSS pravo. Gradivo republiškega sveta naj bi bilo resnično le izhodišče, ob katerem bi v slehernem okolju člani sindikata ob sodelovanju tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami samokritično obravnavali, koliko so doslej uveljavili demokratično delo in vodenje, katere oblike velja še naprej poglabljati. Spregovorili naj bi tudi o točkah, kjer se zatika demokracija, in hkrati naj bi predlagali, kako naj bi te kritične točke odpravili. Kritično pa naj ne bi pretresli le odnosov v svoji organizaciji, marveč tudi povezavo in sodelovanje z organizacijami na isti in na višjih ravneh. Omenjena vprašanja naj bi prišla na dnevni red vseh organizacij in organov Zveze sindikatov v prihodnjih mesecih, javno razpravo naj bi zaključili na sejah občinskih svetov do konca septembra. Republiški svet bo strnil predloge in ugotovitve iz javne razprave in pripravil konkretne sklepe in usmeritve. PROBLEM RAZUMEVANJA IN UPORABE INFORMACIJ Poenostavljanje sporočil ima svojo mejo Kadarkoli in kjerkoli je govor o informiranju, se nam vedno znova zastavlja vprašanje o njegovi učinkovitosti. Neprestano ugotavljamo, da so samoupravljala premalo obveščeni o vsem, da premalo vedo. In v sindikatih si že vseskozi prizadevamo, da bi hitreje prišli v čase, ko bo informiran samoupravi j alee samo po sebi umevna stvar. Kot pogoj za zboljšanje stanja navadno poudarjamo med drugim razumljivost obvestil tistim, ki so jim namenjena. Informacijo je nemalokrat res treba poenostaviti. Toda to poenostavljanje, da bi bila razumljiva tudi najšibkejšemu členu, ne more v nedogled: poenostavljanje nad neko razumno mejo napravi informacijo težko razumljivo in jo končno sprevrže v dezinformacijo. Hudo zgrešeno je namreč prepričanje, če smo nekoga obširno informirali, da smo ga tudi že dobro informirali. To ne drži. V taki informaciji včasih zaradi gozda ne vidimo dreves. Vrh tega izziva obširna informacija utrujenost in naveličanost. Marsikdaj takih informacij ljudje sploh ne pregledajo, so pač bralno breme. Besedi informacija in informiranje sta — lahko rečeno — danes med najbolj uporabljanimi besedami, seveda v najrazličnejših pomenih, nemalokrat tudi napačno. Seveda so zato nesporazumi pogosti, včasih s hujšimi posledicami. Do tega pride, ker marsikdaj izenačujemo pojma informacije in sredstva za informiranje javnosti s pojmom komunikacije. Nekateri to ohlapnost pripisujejo prevodu in prenosu v našo terminologijo neutemeljenega izraza »mass media«. Dejstvo je namreč, da taka ohlapnost med drugim vpliva tudi na oblikovanje sporočila. Ne smemo pa prezreti še tega, da informacija in informiranje kot enosmerni odnos nista ne po svoji funkciji ne po vplivu demokratična — ne vzpostavljata dialoga, predpostavljata pa znanje in poznavanje načetega vprašanja nasploh, medtem ko je komunikacija podobna pogovoru, v katerem se sobesednika želita sporazumeti. Pogovor teče v obliki kratkih razlag, vprašanj in odgovorov, nejasnosti so lahko pri priči odpravljene. Zaradi navedenega moramo biti pri oblikovanju informacij tembolj pozorni, kajti možno je isto vsebino podati v različnih oblikah, ki si niso podobne ne po razumljivosti ne po zanimivosti. Toda v našem samoupravnem obveščanju si moramo prizadevati, da bi vsaka informacija spodbujala k akciji, sicer dobivamo obveščanje, ki je namenjeno samemu sebi. To pomeni, da mora biti informacija vedno taka, da bo tisti, ki mu je namenjena, da bo torej »delavec čutil, da je v akciji, da je zdaj on na potezi, da se mora vključiti v akcijo za razreševanje problema«. V tem kratkem citatu je velikanska zahteva za vse, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu. Zadevo bi za danes zožili samo na drobec vprašanja glede razumljivosti informacije. Vodi naj nas spoznanje, da je vsaka informacija, tudi strokovna ali politična itd., ki je ni mogoče izraziti in zapisati dostopno vsem, dejansko manj vredna. Res je, da nam v prizadevanjih po razumljivih in ustreznih informacijah včasih spodleti. Včasih tudi zato, ker si pač predstavljamo, če je informacija nam jasna, da je enako tudi drugim. Po drugi strani pa je problematika združenega dela tako zapletena in zahtevna, da ljudje ne morejo biti povsod »doma«. Toda delavec npr. ob zapletenem rezkalnem stroju ve več o njem kot mi — mi vemo več tukaj, on ve več tam, zato naj se naše pisanje ravna tudi po tem. In primer: akcija zaključnih računov — nobene komunikacijske vrednosti nima informacija o zaključnem računu, če tisto mnoštvo številk ne pusti v ljudeh nobenih predstav, da poročilo razumejo morda le najbolj izobraženi člani delavskega sveta. Taka informacija je brez haska, ne doseže namena, večini pa še krade čas. Morda bi kdo oporekal, zakaj pa tisti, ki informacije ne razumejo, ne vprašajo, ne zahtevajo dodatnih pojasnil, zakaj sploh ne protestirajo proti taki informaciji. Ce bi upoštevali osnovne ugotovitve vedenja, do takega oporekanja seveda ne bi prišlo. Marsikdaj ljudje ne sprašujejo, ker se ne želijo izpostaviti kot nevedneži, ki ničesar ne razumejo, in si s tem podirajo občutek lastne pomembnosti v očeh drugih. Raje »modro molčijo« — informator pa ima ob tem čisto vest. Pri samoupravnem odločanju se nerazumevanje informacije pokaže tudi tako, da so tisti, ki je ne razumejo, potisnjeni v kot in prisiljeni so se ravnati po tistih, za katere menijo, da so informacijo razumeli — nesamostojni so prav takrat, ko bi se morali potrjevati kot samostojne osebnosti. Rešitev iz take zagate je edino v tem, da se obrnemo od informatorja k sprejemniku informacije — z drugimi besedami: zboljšati je treba sprejemnikovo sposobnost in izobrazbeno raven, da mu tako omogočimo razumevanje teh, do razumnih meja poenostavljenih informacij. Če sklenemo: resnični napredek v procesu informiranja lahko dosežemo samo z dvojnim približevanjem: prvič, z razumnim in sprejemniku ustreznim poenostavljanjem oblike in vsebine informacije, da je še ne spremenimo v dolgovezno in nerazumljivo, in drugič, hkratno pripravo, z izobraževanjem, približati sprejemnika k tako pripravljeni informaciji. Oboje pa je dolgotrajen proces. Iz uredništva Današnja številka internega glasila je dvojna in sicer za junij in julij s tem, da seveda obseg ni še enkrat večji, temveč so le sestavki v njem iz obeh mesecev. Žal je treba povedati, da je pri urejanju glasila dosti težav, predvsem kar zadeva gradivo. Namreč, člankov s strani strokovnih služb pa tudi ostalih sodelavcev praktično ni, to pa razumljivo vpliva na vsebino in kvaliteto glasila. Vse kaže, da bo treba na tem področju nekaj storiti, saj je trenutno stanje nevzdržno. Razen problematike, ki jo pripravijo vodje temeljnih organizacij, v našem glasilu skorajda ne pišemo o poslovanju ter o vsem kar je vezano na uspešnost gospodarjenja, čeprav vemo, da je dosti takega kar bi zanimalo slehernega zaposlenega. Ne vem, ali je res tako težko pripraviti ustrezno informacijo iz določenega strokovnega področja, ali posamezniki res ne utegnejo najti nekaj časa tudi za pisanje članka o problematiki, ki se pojavlja pri njihovem vsakdanjem delu, ali pa so vzroki drugačne narave. Nekaj pa je popolnoma jasno, interesa za informiranje delavcev s strani strokovnih služb ni, kar si lahko razlagamo na več načinov. Neizpodbitno je dejstvo, da o dobri informiranosti delavcev in samoupravi j alcev ne moremo govoriti, če vemo, da dobijo ustrezne informacije le vsake tri mesece ob obravnavi periodičnih obračunov. Kako potem delavci z enkratno informacijo lahko v celoti odločajo o rezultatih svojega dela? Mislim, da je tako odločanje vse prej kot tisto kar predvideva zakon o združenem delu. Ta zakon v tretjem poglavju od 546. do 550. člena govori o obveščanju delavcev v združenem delu in kazalo bi, da odgovorni delavci teh pet členov ponovno preberejo ter v skladu z njihovo vsebino tudi ukrepajo, sicer bo treba iskati pobudnike za redno, pravočasno, resnično ter popolno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju — drugje. Urednik FOTO VEST Naša ženska gasilska desetina je premočno zmagala na občinskem gasilskem tekmovanju in prejela za prvo mesto lep pokal Koča na Kriški gori je prijetna izletniška točka Koko so oskrbovani naši planinski domovi Smo v času letnih dopustov, ko se večina sodelavcev odpravlja na letovanje; eni na morje, drugi v planine. Za vse, ki želijo preživeti del dopusta v planinskih domovih v okolici Tržiča, smo pripravili naslednjo informacijo o oskrbovanosti planinskih postojank. Stalno so oskrbovane naslednje postojanke: Koča na Dobrči, dom pod Storžičem in dom na Kofcah (do meseca oktobra). Stalno oskrbovana je tudi koča na Kriški gori. Ob sobotah in nedeljah je oskrbovan tudi dom na Zelenici, če pa gre za večje skupine, je možnost oskrbe tudi ostale dneve med tednom, seveda po predhodnem dogovoru z oskrbnikom Brankom Đordje-vičem. Za vse navedene postojanke imajo naši sodelavci možnost dobiti napotnice za nočitve pri referentu za družbeni standard. Na osnovi te napotnice je cena ene nočitve le 5 dinarjev, kar je zelo ugodno. Pri tem pa je treba povedati to, da posamezno napotnico in s tem znižano ceno nočitve lahko koristi le tisti, na čigar ime je napotnica izstavljena. V primeru, da je nekdo dal napotnico drugemu, ki do nje ni upravičen, le-ta ne bo mogel koristiti, ker oskrbniki poleg napotnice zahtevajo tudi osebno izkaznico. Upamo, da do takih primerov ne bo prišlo, saj ima vsakdo možnost dobiti napotnico na svoje ime. Vse sodelavce vabimo, da se poslužijo ugodnosti, ki je dana ter si z oddihom po okoliških planinah naberejo novih moči za vsakdanje delo. Letovanje v Poreču Počitniške hišice v našem letovišču so sprejele prve goste 10. junija V nedeljo, 10. junija so se odprla vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču. Začela se je dopustniška sezona, čas, ko gredo proti morju kolone domačih in tujih turistov, ki preživijo teden ali dva svojega dopusta ob naši obali. Naše letovišče v prijetnem borovem gozdičku je letošnje leto v celoti zasedeno vso sezono in kljub začetnim problemom zaradi prevelikega števila prijav v določenih tednih je bilo ob koncu vse uspešno rešeno, tako, da med člani kolektiva ni nikogar, ki' mu ne bi bilo omogočeno vsaj 7-dnevno letovanje. V splošnem pa poteka preživljanje dopusta v Materadi podobno 'kot že vrsto let nazaj. Večina naših sodelavcev izkoristi svoj »morski« dopust v brezskrbnem življenju in nabiranju novih moči za delo, za mnoge pa je ta dopust tudi prilika za rekreacijo v plavanju, veslanju, balinanju, namiznem tenisu itd. Posebno balinanje je izredno priljubljena oblika rekreacije med našimi dopustniki, kar potrjujejo tudi primeri, ko posamezne skupine navdušencev namesto nočnega počitka raje nadaljujejo z balinanjem, če je treba, kar do zgodnjih jutranjih ur. Za dobro počutje na dopustu skrbi osebje počitniškega doma, ki ga vodi upravnik tov. Hrovatič Rudi. Iz razgovora z nekaterimi sodelavci, ki so se že vrnili iz letovanja je moč sklepati, da so tudi letos gostje našega počitniškega doma zadovoljni in nimajo bistvenih pripomb, sicer pa je običajno tako, da so ocene pozitivne, če je -dobra hrana in prijetno počutje. Tega pa v Poreču že po ustaljeni praksi ne manjka in večina gostov zadovoljnih zapušča naše letovišče. Večkrat so v razgovoru z znanci in prijatelji »na dnevnem redu« osebni dohodki in seveda vzporedno s tem tudi povišanje cen posameznim izdelkom in storitvam. Ocene so večkrat precej neosnovane, zato smo za bralce pripravili pregled povečanja OD in nekaterih cen v letih od 1963 do 1978. Številke, ki so v razpredelnici, zbira že dolga leta naš sodelavec tov. Rudi Ahačič in so odraz dejanskega razmerja med OD in osmimi bolj ali manj rednimi izdatki. Podatki so nadvse interesantni, le da letošnjih podražitev še ne zajemajo (pa tudi ne povečanja OD). Preglejte, primerjajte in ocenite! POVEČANJE OSEBNIH DOHODKOV V BPT TER CEN NEKATERIH IZDELKOV IN USLUG Leto 0 letni OD v BPT Faktor poveča nja Cena 1 m - tkanine Ljerka din Faktor poveča- nja Cena 1 lit mleka din Faktor . povečanja Cena lkg Faktor govejega poveča-mesa Čanja od st.din Beli kruh 1 kg din Faktor poveča- nja Elektr. 1 Kwh din Faktor Mes.naj-poveč- emnina za anja 2-sobno stan.din Faktor pove- čanja 1 par Faktor moških pove-nizkih Čanja čevl.din Vožnja z avtobusom Trž. Ljubi.din Faktor pove- čanje 1963 299 1,- 2,95 1,- o,6o 1,- 5,8o 1,- o,95 1,- 0,08 1,- 46,- 1,- 45,- 1,- 2,9o 1,- 1964 348 1,16 2,95 1,- o,7o 1,17 8,9o 1,53 1,2o 1,26 o,13 1,63 46,- 1,- 65,- 1,44 3,30 1,14 1965 55o 1,84 3,68 1,25 l,3o 2,17 12,8o 2,21 2.o4 2.15 0,18 2,25 92,- 2,- 80,- 1,78 4,oo 1,38 1966 722 2,41 3,68 1,25 l,3o 2,17 14,8o 2,55 2,o4 2,15 o,22 2,75 llo,- 2,39 85,- 1,89 4,oo 1,38 1967 816 2,73 3,68 1,25 l,3o 2.17 14,8o 2,55 2,o4 2,15 o,22 2,75 13o,- 2,83 85,- 1,89 4,oo 1,38 1968 82o 2,74 4,2o 1,42 l,4o 2,33 12,8o 2,21 2,2o 2,32 o,22 2,75 15o,- 3,26 95,- 2,11 4,3o 1,48 1969 81)1) 2,82 4,4o 1,49 l,5o 2,5o 15,6o 2,69 2,2o 2,32 o,22 2,75 17o,- 3,7o loo,- 2,22 5,oo 1,72 197o 988 3,3o 5, lo 1,73 l,8o 3,- 17,- 2,93 2,6o 2,74 o,22 2,75 17o,- 3,7o llo,- 2,44 5,oo 1,72 1971 1.294 4,33 5,6o l,9o 2,2o 3,67 24,- 4,14 2,6o 2,74 o,25 3.13 17o,- 3,7o 14o,- 3,11 6,9o 2,38 1972 1.697 5,51 6,25 2.12 3,- 5,- 28,- 4,83 2,6o 2,74 o,35 4,38 17o,- 3,7o 180,- 4,- 6,9o 2,38 1973 2.034 6,8o* 8,lo 2,75 3,- 5,- 45,- 7,76 3,9o 4,11 o,42 5,25 2oo, - 4,35 24o,- 5,33 8,30 2,86 1974 2.565 8,58 13,5o 4,58 3,7o 6,17 48,- 8,28 6,00 6,32 o,57 7,13 2?o, - 4,78 300, - 6,67 9,5o 3,76 1975 3,171 lo, 61 14,5o 4,92 4,7o 7,83 48,- 8,28 6,oo 6,32 o,86 lo,75 28o,- 6,o9 32o,- 7,11 12,- 4,14 1976 3.439 11,5o 15,- 5,o8 4,7o 7,83 5o,- 8,62 8,oo 8,42 o,96 12,- 38o,- 8,26 4oo, - 8,89 13,- 4,48 1977 3.944 13,19 17,- 5,76 5,8o 9,67 61,- lo,52 9,lo 9,58 l,o3 12,88 5oo, - lo,87 45o,- lo,- 13,50 4,66 1978 4,786 16,ol 17,5o 5,93 6,- lo,- 74,- 12,76 9,35 9,84 1,27 15,88 600,- 13, o4 48o,- lo,67 is,- 6,21 Na sam praznik pa sta se med seboj pomerili najboljša ženska in najboljša moška ekipa. Zasluženo so zmagala dekleta iz TOZD Tkalnica z rezultatom 21:4 in s tem osvojile zlato značko »MOTO CROSS 77«. Tekmovanje je bilo vseskozi zelo zanimivo in je potekalo v v najlepšem redu. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel upravnik počitniškega doma tov. Hrovatič Rudi. Vse tekme je sodil tov. Ivko Bergant. Celotno organizacijo in izvedbo pa sta prevzela tov. Koder Drago in Pečar Marjan. Zlato značko »MOTO CROSS« pa je prispeval predsednik AMD Tržič tov. Jurjevčič Jože, za kar se mu vsi skupaj najlepše zahvaljujemo. Na koncu tekmovanja se je pokrovitelj tov. Hrovatič vsem vsem skupaj zahvalil za udeležbo na tekmovanju v počastitev praznika in v kratkem nagovoru obudil spomin na pota naše revolucije. K. D. Kopanje v topli morski vodi daje obilo zadovoljstva starim in mladim Novosti na policah (niške knjižnice JAN WOLKERS: TURŠKA SLAST Roman pripoveduje o prikupni rdečelaski Olgi in kiparju, ki živi le zanjo, oziroma v spominu nanjo. Kipar pripoveduje po njeni smrti o njuni ljubezni. To je monolog človeka, ki je hrepenel, ljubil in izgubil žensko svojega življenja. Dekle je prišlo iz sodobne trgovske družine in se je proti materini volji poročila z mladim kiparjem. V ljubezenskem opoju živita — tam praznujeta in se veselita ter se slednjič začneta tudi prerekati. Iz ljubkega pegastega dekleta postane z leti prepirljiva »rdečelasa coprnica«, ki slednjič zapusti moža. Kipar besni v bolečini, Olga se pa vnovič poroči in potuje po svetu. Vendar se še enkrat vrne k njemu, v Amsterdam, kraj njune ljubezni. Toda zdaj že zaznamovana od bolezni, ki prinaša le neizogibno smrt. JERNEJ PRIMOŽIČ: LETA UPANJA IN LETA UMIRANJA Avtor opisuje svoje življenje, trpljenje in preizkušnje in prav tako usodo svojih tovarišev v železniških delavnicah v Mariboru in pozneje na Dunaju, kamor so jih kot nezanesljive premestili nemški okupatorji. Tu so, kolikor so mogli, bili povezani z domovino. Do njih so pronicale vesti o uporu v Sloveniji in o partizanih na Pohorju, kamor sta dva celo pobegnila. Drugi, kar jih je še ostalo, so zbirali denar za OF. Potem pa je prišlo do izdajstva in gestapo je vse aretiral. Najprej so bili zaprti, zaslišani in mučeni v dunajskih zaporih, potem pa so jih poslali v Mauthausen. O tem taborišču še nismo brali podobnejšega opisa, čeprav je bilo v njem precej Slovencev. JORGE ADAMO: VIVA TEREZA Jorge Adamo, znani brazilski pisatelj, je v romanu VIVA TEREZA ustvaril čudovito bitje — življenja polno in neugnano Terezo Batisto. To je ženska z mnogimi obrazi: vesel otrok, zapeljana devica, čutna ljubimka, poželenja vredno dekle, muza umetnikov in vzhajajoča zvezda na nebu. To je Tereza s črnimi lasmi, bakreno poltjo, temnimi očmi in vabljivim telesom — hrepenenje bogatašev in bohemov, siromakov in veleposestnikov. Tereza, utelešenje življenja, ljubezni in brazilskega ljudstva se bori proti tlačenju in izkoriščanju, proti nepravičnosti. Bori se s pestmi in nožem, z razumom in pretkanostjo. Roman VIVA TEREZA je slikovita freska življenja v Braziliji. Presune nas s čutno slikovitostjo in pripovednim bogastvom. GABRIJEL SFILIGOJ: TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA V knjižici je podana analiza in perspektiva temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice socialističnega samoupravljanja. Obsega vsa poglavitna področja delovanja temeljne organizacije. Začne z družbenoekonomskimi odnosi in položajem delavca v TOZD, nadaljuje pa z obravnavo samoupravnega socialističnega planiranja, organiziranja, samoupravnih splošnih aktov, ki vključujejo tudi samoupravno odločanje, v nadaljevanju pa ponuja samoupravni model stalnega spremljanja in izvajanja odločitev ter nalog, ki jih lahko razrešujemo samo na samoupravni način. Knjižica je pisana poljudno in je zato primerna za različne oblike družbenopolitičnega usposabljanja. (Nadaljevanje na 6. strani) Dopisujte v glasilo Balinišče je najbolj priljubljeni objekt za rekreacijo dopustnikov O tem kako so posamezniki preživeli dopust ob morju bomo pripravili reportažo ter jo objavili v naslednji številki glasila. AKTIVNOST DOPUSTNIKOV V »MATERADI« — POREČ Tudi dopustniki smo se s tekmovanjem v balinanju vključili v praznovanje 4. julija, dneva borca. V ta namen smo organizirali balinarski turnir, na katerem so sodelovale štiri ženske ekipe ter osem moških in mešanih ekip. Tekmovanje je bilo odprto, tako, da so poleg ekip TOZD lahko nastopile tudi ekipe sestavljene iz ostalih gostov našega počitniškega doma. Na predvečer so s tekmovanjem najprej pričele ženske (ob 17. uri). Rezultati: TOZD Strok, službe : TOZD Konfekcija 21:9, TOZD Opleme-nitilnica : TOZD Tkalnica 18:21, TOZD Strokov, službe : TOZD Tkalnica 13:21 Ženske so s tekmovanjem končale do večerje, na osnovi rezultatov pa so ekipe zasedle naslednja mesta: 1. mesto TOZD Tkalnica 2. mesto DSSS Strokovne službe 3. mesto TOZD Oplemenitilnica 4. mesto TOZD Konfekcija Postava zmagovalne ekipe: Klobučar Milica Zaletel Silva Gramc Stanka Po večerji so s tekmovanjem pričeli moški in mešane ekipe. Rezultati: DSSS — VEO : Turisti 21:17, TOZD Predilnica : DSSS 21:5, TOZD Tkalnica : TOZD Konfekcija 21:6, Fušarji : Skakalci 21:2, DSSS — VEO : TOZD Predilnica 14:21, TOZD Tkalnica : Fušarji 8:21, TOZD Predilnica : Fušarji 20:21 Po doseženih rezultatih je končna lestvica takale: 1. mesto Fušarji 2. mesto TOZD Predilnica 3. mesto DSSS — VEO 4. mesto TOZD Tkalnica 5. mesto Turisti 6. mesto TOZD Konfekcija 7. mesto DSSS Strokovne službe 8. mesto Skakalci Postava zmagovalne ekipe: Hrovatič Rudi Erlah Marjan Meglič Vinko Novosti no policah ■ w« W ■ I • • w • tmske knjižnice (Nadaljevanje s 5. strani) JOSIP BROZ-TITO: O LIKU KOMUNISTA Knjiga je zamišljena kot tematski, kronološki podan izbor iz petdesetletnega izredno bogatega ustvarjalnega opusa Josipa Broza-Tita. Tekste je izbral in uredil Slobodan Radonjič, ki si je prizadeval vključiti v knjigo najpomembnejše Titove misli, poglede, ocene, poslanice, izjave, stališča in navodila o komunistu kot človeku, borcu, revolucionarju, graditelju, učitelju, vizionarju, kot vsestranski, odkriti in premišljeni osebnosti, ki se vedno dejansko potrjuje. Izbor tekstov bi pokazal kontinuiteto in vso aktualnost ustvarjalne misli tovariša Tita o zaobseženih vprašanjih, razkril naj bi odlike in vrednote titovske komunistične opredeljenosti in praktičnega delovanja. Knjiga je izšla ob 60-letnici ZKJ. TREVOR E.: SOJINO POLETJE Večji del romana SOJINO POLETJE se dogaja v idilični dolini Mountain Valley, kamor se priljubljeni profesor David Baker zateka med počitnicami, da bi se ob ribolovu odpočil po napornem šolskem delu. Žena ELLEN, s katero živita v skladnem in srečnem zakonu, ga prepriča, da v Mountain Valley odpelje tudi njeno nečakinjo Cindy in jo obvaruje najhujših pretresov razpadajočega zakona Cindynih staršev. Zaradi nenehnih sporov se je Cindy namreč povsem zaprla vase, kljub svojim petnajstim letom bolj zaupa punčki iz cunj kot pa ljudem okrog sebe. Čeprav si David predvsem želi samote in miru, vseeno odpelje s seboj frustrirano dekle ter jo kmalu reši iz otopelosti, pri tem pa niti ne sluti, da njuno zbližanje vodi v odkrito prijateljstvo in celo nebrzdano ljubezen. šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport Tekstiliada V času od 25. do 27. maja je bilo na kegljišču »Planika« v Kamniku finalno tekmovanje v kegljanju za ekipe in posameznike, ki so se z doseženimi rezultati na regijskih tekmovanjih uvrstili v zaključni del XII. TEKSTILIADE v kegljanju. Kot smo že pisali v prejšnji številki, je naša ekipa vložila protest na regijskem tekmovanju v Kranju in s pritožbo tudi uspela, kar ji je zagotovilo udeležbo v finalu. v kegljanju Kegljavke BPT so uspešno nastopile na tekmovanju Naši kegljači so nastopili v isti postavi kot na regijskem tekmovanju, toda doseženi rezultati na kegljišču z asfaltno stezo še zdaleč niso bili tako dobri kot v Kranju. To pa ne velja za ženski del ekipe, ki je nad pričakovanji dosegla dobre rezultate — bistveno boljše kot v Kranju. V borbenih igrah so bili najboljši kegljači iz MTT Maribor z 883 podrtimi keglji, drugo mesto z 870 keglji so zasedli tekmovalci Tekstila iz Ljubljane, ekipa TOSAME iz Domžal pa je bila z 831 keglji tretja. Našim kegljačem tokrat ni in ni šlo pa naj so si še bolj prizadevali. Slabe pozicije in zgrešeni meti so se vrstili drug za drugim, končen rezultat tega pa je bil 759 podrtih kegljev ter šesto mesto. Tudi v disciplini 6 x 200 lučajev položaj ni bil bistveno drugačen, saj so naši fantje podrli le 4784 kegljev, kar je zadostovalo samo za sedmo mesto. Posamezniki so dosegli naslednje rezultate: Košir Jože 848, Ahačič Štefan 819, Zaletel Cveto 796, Koder Drago 778, Aljančič Franc 776, Polajnar Boris 767. V tej disciplini so slavili kegljači Tekstila iz Ljubljane s 5012 keglji pred ekipo MTT Maribor s 4842 keglji in tekmovalci Topra iz Celja, ki so podrli 4929 kegljev. Rezultati doseženi v tej disciplini so šteli za uvrstitev parov. Med 24 pari sta bila najuspešnejša Pintar in Justin iz celjskega Topra, ki sta podrla 1776 kegljev, naš najboljši par Ko-šir-Ahačič je s 1667 keglji zase- del 6. mesto. Koder Drago in Zaletel Cveto sta bila devetnajsta, Polajnar Boris in Aljančič Franc pa dvajseta. V disciplini 200 lučajev posamezno je zmagal Pintar Jože — Toper Celje, ki je edini dosegel rezultat preko 900 kegljev, saj je podrl 918 kegljev. Naši so se uvrstili takole: 15. Košir Jože, 28. Ahačič Štefan, 37. Zaletel Cveto, 49. Koder Drago, 51. Aljančič Franc, 54. Polajnar Boris. Skupno je nastopilo 63 tekmovalcev. V ženski konkurenci je v disciplini 4 X 100 lučajev zmagala ekipa Novoteksa s 1562 keglji pred Tekstino Ljubljana (1534) in Tosamo iz Domžal (1517). Naše tekmovalke so bile s 1473 keglji šeste, posamezno pa so dosegle naslednje rezultate: Zaletel Silva 380, Zupan Olga 372, Pečar Marjeta 362 in Košir Mira 359. V ženskih parih sta bili Zaletel Silva in Pečar Marjeta deseti, Košir Mira in Zupan Olga pa enajsti. Nastopilo je 16 parov, zmagovalki sta bili Štrukelj Minka in Prosenc Darinka iz Tosarne s 797 keglji. V posamični konkurenci je med 44 tekmovalkami zmagala Petačeva iz Rašice s 433 keglji, pred čopičevo Tekstina in Tkal-čičevo — Svila Maribor 421. Naše so se uvrstile takole: 20. Zaletel Silva, 26. Zupan Olga, 30. Pečar Marjeta, 32. Košir Mira. V generalni uvrstitvi je naša ekipa kot celota zasedla 7. mesto s 139 točkami, sicer pa so rezultati naslednji: točk 1. Tekstina Ljubljana 318 2. Novoteks Novo mesto 265 3. MTT Maribor 255 4. Tosama Domžale 230 5. Tekstina Ajdovščina 225 6. Toper Celje 215 7. BPT Tržič 139 8. Svilanit Kamnik 90 Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, vendar pa bi kazalo organizatorja naslednje TEKSTILIADE opozoriti, naj izbere za tako tekmovanje sodobno kegljišče s plastično stezo, ker tekmovanje takega ranga v sedanjem času ni več možno na asfaltnem kegljišču. Po tekmovanju še spominski posnetek ob zaključku smučarske sezone Smučanje ob koncu sezono V soboto, 19. maja, je OOS TOZD Tkalnica organizirala za smučarje tekmovanje v veleslalomu na Zelenici. Ker je bilo tekmovanje precej pozno spomladi, se tega tekmovanja niso udeležili vsi, ki znajo smučati. Vendar jim je lahko žal, kajti vreme nam je bilo naklonjeno. Proga za veleslalom je bila dolga 700 m, imela pa je 23 vratič. Postavil jo je Ahačič Janez. Sprva se nam je zdela precej težka in strma, vendar smo se pogumno spuščali po njej. Seveda je bilo tudi nekaj padcev, predvsem zaradi tega, ker so se nekateri ustrašili strmine. Proga je bila namreč postavljena na velikem zeleni-škem plazu. V drugem teku je bilo že veliko bolje, saj strahu nismo več občutili. 1 Po končanem tekmovanju smo imeli razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pri koči na Zelenici. Ni cilj samo tekmovanje, več je vredno prijateljstvo in razumevanje med sodelavci. Saj prav v takih prilikah se kuje tovarištvo. Vrstni red po dveh vožnjah veleslaloma pa je bil naslednji: — ženske: 1. Vodnik Marija 1.45,0 2. Neme Breda 2.37,0 — moški: 1. Krmelj Janko 0.58,5 2. Ahačič Janez 1.00,3 3. Hladnik Lovro 1.11,9 4. Ferlič Franc 1.13,0 5. Lavsegar Vili 1.14,1 6. Dobrin Riko 1.14,1 7. Kosmač Tomaž 1.16,6 8. Oman Stane 1.17,2 9. Švab Jakob 1.17,2 Nezgode pri delu 1. Zataknil se je neskončni trak za cevke! Jordan Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica, je reševala cevko, ki je povzročila zastoj neskončnega traku na votkovnem previjalnem stroju. Pri tem ji je trak poškodoval sredinec desne roke. 2. Spolzka tla! Vinter Sabila, zaposlena v TOZD Tkalnica, je napeljala osnovo, pri tem pa ji je spodrsnilo tako, da je z glavo udarila ob robnik in si prebila spodnjo ustnico. 3. Nevaren transport dokov! Božič Rudi, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, si je pri transportu dokov poškodoval levo nogo. 4. Nezgoda pri montaži novega stroja! Dornig Mirko, zaposlen v DSSS, si je pri nameščanju izmenjevalcev toplote na razpe-njalni sušilnik v Oplemenitilnici poškodoval sredinec desne roke. 5. Prometna nezgoda na službeni poti! Povalej Franc, zaposlen v DSSS, se je s polno naloženim tovornjakom umikal luknjam na cesti in pri tem zavozil preveč na rob ceste, tako da se je vdrla bankina in je zdrknil okrog 30 m navzdol po pobočju ter se nato nagnil na bok. Pri tej nezgodi se je voznik lažje poškodoval. Šega Marta — rodila 27.5.1979 dečka Rugovac Fahrija — rodila 14. 5.1979 deklico Mulalič Zumreta — rodila 16. 5.1979 deklico Matič Milka — rodila 10.6.1979 dečka pnsh — odšli — pnsh V mesecu maju in juniju v našo delovno organizacijo ; šli naslednji delavci: V TOZD Predilnica Brdar Enisa Hodžič Nevzeta Ivanovič Ivan V TOZD Tkalnica Alijagič Haseda Bašič Senad V TOZD Konfekcija Salkič Šuhreta Kranjec Irena Jeruc Marija Jančeva Nevenka V Vzdrževalno energetske obrate Meglič Alojz Šober Lidija Severič Lajoš Spasova Ema Jančar Irena V DSSS Ahčin Ludvik Mokorel Ema Kljun Martina (Poč. dom Poreč) V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Sporazumno Mihajlov Zdravka Stoimenova Stanka Šepetave Mojca Bizjak Drago Pravilna odpoved Keršič Nada Mozetič Tinka Švab Ana Samovoljno Mehič Safija Agatič Ivica Marjanica Mira Kordiš Pavla Djamastagič Munisa Mujanič Mujaga Upokojitev Bukovnik Anica Invalidska upokojitev Rupar Angela Mohorko Ana Zahvale ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za darilo. Anica Benedik ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo ob odhodu v pokoj. Jožica Babič ZAHVALA Ob upokojitvi se naj lepše zahvaljujem sodelavcem KDS za darilo ter jim želim še naprej veliko uspehov pri njihovem delu. Ančka Mohorko ZAHVALA Sodelavkam in sodelavcem oddelka BD-200 v predilnici se iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in za denarno pomoč ob smrti moje drage mame. Regina Šubic ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani smrti našega moža in očeta RAJKA PIPANA se naj lepše zahvaljuj em mojim sodelavcem, ki so mi nesebično in hitro priskočili na pomoč. Žalujoča žena Francka in hčerke Nives, Janja in Andrej ka ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Smolej Slavka ZAHVALA Sindikalni organizaciji BPT se zahvaljujem za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Anica Perko ZAHVALA Ob smrti mojega očeta VALENTINA ZUPANA se vsem sodelavcem lepo zahvaljujem za venec in izraženo sožalje. Še posebno pa se zahvaljujem za pozornost svojim najožjim sodelavcem. Zahvaljujem se tudi vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Slavka z družino »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Nagradna križanka REMIĆN ZNAR Z/ 1 V0$IK remicn/ XNAR Zj U.I5IIC VARUH, SKRBNI EAST TU3E ž-EMSRo IME TINE NOKAkL UCEN3I Telesna Poškodb HRVAT SK VEZNIK lOO NAPRAVA ZA OTR0 ŠK0 ZABfl VO IAOISKA OBALA Z4 ropanje OPUS IGRALEC BASIC SAMO&L SNIK Pisano s PRCK1NJE NO ČRTO SESTAV. UR. RISAL T.&. MQà ; INEX ADRIA 1 AVTOM. [OZNARA I IT AU JE SAMO&LAi enica HORDE. AVTOM. 01 RIJEKE TUANC. PISATELJIC A tolmek DRŽAVA V ZDA GERMAN OREL 1 ATA OSEBA IZ GA.MITCLOl PREÓNI DSC V KOZOLCU > VRSTA REKREACIJ KEM.ZN. ZA URAN ?ALEENIST. ÉOPSER EKSPORT= ER BRENCELJ MAREC VRSTA TKANINE 5AHOGLA -E SNIR mestu TONOVSKI IZSTRELEK UT MO RS V A RASTLINA RIŽEVO žganje trgov. TODTETJE LJU&L3. METER. GLAVNO MESTO STRT AVTO MOR OZN-BEL&I ROBERT MOORE AR Goden A^oauiB. AMPER VEZNIK T T predlo; POJAY NA «051 loo«1 STRUPENA KAČA načrti OE L SODNEGA PROCESA PISATELJ &RUDEN NORD PREJ) 106- Polovica ANTON TURK TUJE. ŽEN. IMP osebni zaimek IèSkjtre NPR SUA* RAIČEV MENE K.. OfcoftOrEN NAPAD TflV. NATRIJ AVTOMOB. oz*. AVSTR. KORALNI OTOK RIMSKA o> ZDA JANEX OMAN JUSTIN ZDWZENI NARODI močna KrOALNA PLAHA &«*DNA CIVAU KEMIČNI ZNAK ZA KALIJ Mfi) M fmonsun MEDMET KAČA VELIKANKA TU3E M. IME PREDLOG ŽLAHTNI Plin SOUTH VRTNA Hišica DUŠIK nič GLASBILO SAMOGLA- SNIK potem REDKOST Tt RDEČI KRIZ RAJAR ITALI3. s Polni k kemični zn ZA 3QD ZNANA OPERA veseljaEe- nj^zaba; ODVEČNA MAŠČOBA E NA Rl ČRKI VRSTA VRBE MAKEDON. NARODNI, NOVOST 400CII2 VRSTA Poklica NAPRAVA IA VA RIE NIE KDOR NE more 6ovur. VEZNIK ZAČETEK abecede REKA V ITALIJI NAJV.IGR. KARTA PREDLOG DEL OKONČINE GARDNER TRAVA DROGE KOŠNJE ZENSKA PO MOŽEVI SMRTI UTEČ. DELOVNA OR&ANfiAC. CANKAR. EL SADAT TAUSOVA Pijača AVTOM. OZN ROMUNIJE &OSPODIN3. APARAT 'i.Č.RKA ABECEDE NITROSE- NIUM tt KRAJ V Herce go-yini ZNAMtA MESNIH IZDE-LKOV angstrom STROJNI ELEMENTI DRUŽINA LSRB04R) VERSKE. ločine BOLEČI- NA <5.ČRRA ABECEDE NIKALNICA IVAN VIpMAR SVOJE to = CNO AHAČIČ VIKTOR etiopski Plemič Pound ANDREJA GREGORC TOVARNA V VRAN3U riaumiR AVT. otN PANSRE ZlpNA OBLOGA medmet OSEBN| zaimek TRGOVSKO PODJETJE S SADJEM »N ZELENJ. INIORM. DOKUM-CEN \H.ČRKA ABECEDE RIMSRA 50 VRSTA ALK Pijače. PEL OC. RAZA (.OVOJ INA) v okviru MOŽNOSTI, OBJEKTI » VEN PREDLOG- LOG- OČE DELAVEC z ZRED. DOSEČ. O&OLAN HODNIK SAMOJEI) I6MEL3SKI PLIN VRSTA AVTOMOB. OZNlZOZEM TONA Lopa ZNAMKA TO VOI . AVT. KtM. ZN. zA sRE&RO 'OVARNA POHIŠTVA DEL rtLEVlZI3E KOVAŠKI PRlPOMCČC* KAZALNI ZAIMEK TOBAČNI IZDELEK ftliO Družinsko ilVALlŠČE TREDZ6OP. ČLOVEK Haute NEMŠKI EILPZOT KRATICA merske in. LON CLOVER PODVRŽEN ALKOHOLU E N ARI ČRR| OLSTCJtV SOMANANA. AVT. OZN. KOROŠKE T - MOŠKO IME AVT. OZN. branja DOLENSKA KEKA OMAN C4R1L NAVZGOR. T elan UMRLI EGU ?REPS£DMj 3 MEJE N, >°LgtEN amplr DIRKALIŠČE TRI MILANU LEMIČNI XNAR XA POSEOR \VTOM. OZN MORVESRE MOĆI ITALIJAN. SPOLNIK VEZ.NIK SEBA IZ. IBÜJE. fe-mmt. KAZALNI )Rzava v EAH.APB» JLAGOVN. TRSTU ZAIMEK satan . HUDIČ &ODIGR «OLMI Z. ZLOG VEST BULA, TVORBA Površin- mera .2.Č0.KA \B£CED£ DOBA, VER. NAŠ OTOK VRSTA REKRIAC. YRSTA POSTELJ- NINE TUJE ŽEN. IME VPRAŠAL* NICA VRSTA SLADOLEDA KAPAR ORANJE DZiROMA KREMA ZA SONČENJE TUJA RE-VI3A ZA ELEVTRO. NI RO MEDNAR. OZN. z.A OVARNA C.EUU »OGLASNIK IN DROGO ANTON ZAJC EDVARD KARDELJ VZHOD aepn.ozn. -A SEVER, vT.ozm. EL&ttE JOULE KRAJEVNO Področje OK0U& OLOVAJ REMIČNI zN. ZA GALIJ kadar. IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo je prispelo le 31 rešitev nagradne križanke, izmed njih pa je žreb določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100,00 din prejme Slavka Jekovec TOZD Tkalnica 2. nagrado 80,00 din prejme Cveta Meglič DSSS 3. nagrado 60,00 din prejme Janko Jančič VEO 4. nagrado 40,00 din prejme Slavka Radon TOZD Konfekcija 5. nagrado 20,00 din prejme Marija Košir DSSS Rešitve današnje križanke oddajte do 10. avgusta v nabiralnik TT.