DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
ftihnja Vink Četrtek pop.} ▼ sluCatu pnunlka <an popraj — Uredništvo: Ljubi)onn, MUdoll> lava o- — Nainnklrana plima ae ne ap*a|amaJo
llavllka Dlnl-Sa — Canai m 1 1 leta Wa Mvt m pol leta Din 3o- _ »Ivo Din Tv (meaeCno) — Oplan po dogoVoni
iclj« In aaroCnlna na uprava , Mlkloiieeva caala 23, L naC •lev. Čekovnega raCuna 14.000
France žužek:
Prvo del. konzumno društvo in organizirano kršč. socialno delavstvo
Vseskozi od prevrata sem se delavstvo na splošno ni brigalo za delavsko zadružništvo, obstoječe v Sloveniji pretežno iz centraliziranega tipa konzumnih društev. Vzrokov za to je več. Tu in za ta slučaj bi obrisoma navedel samo dva: Prvič že tip centraliziranih konzumnih društev sam na sebi onemogoča direktno udeležbo za- j drugarjev pri upravi in vodstvu zadrug, in je ta sistem do neke mere v diametralnem nasprotju z našimi kmetijskimi društvi po deželi, ki so avtonomne, da, skoraj samostojne suverene zadruge. Na drugi strani pa je ne le delavstvo, marveč celokupno naše ljudstvo še zmerom tako razvajeno in pomehkuženo, da kar še danes pričakuje j bog si ga vedi odkod enega ali več mož, id naj bi kot svojčas vzeli nase vso pezo ce- : lokupnega javnega dela v splošno korist in se ne more pa ne more vživeti v edino odrešilno misel, da je vsak sam svoje sreče kovač, tako poedinec kakor tudi sloj in stan.
In tako se je zgodilo, da vodstvo na- j šega delavskega konzumnega društva ni zgubilo samo stika z organiziranim de- \ lavstvom, ki je obenem članstvo tega dru- j štva, marveč se je v več slučajih postavilo j celo v nasprotje z interesi organiziranega delavstva. Doživeli smo celo, da se je ravnatelj tega konzuma g. Alojzij Kocmur obregnil ob naš list, ko smo stvarno kri- j tizirali zgrešeno politiko pokojnega av- j strijskega kanclerja prelata dr. Ignacija j Seipla. Podobno je taisti gospod trdil na j zboru ljubljanskih prodajalen dne 16. ok- | tobra, da je »Delavska pravica« napadla »Mohorjevo družbo«. Dejstvo je, da je »Pravica« zmerno opozorila ravnatelja te družbe g. Zeichna na neka dejstva, g. ravnatelj Zejchen pa je odgovoril v »Slovencu« tako, da je pisavo »Pravice« in glasila grafičarjev vrglo v — en koš.
Takih praskanj na krajih, kjer ga nič ne srbi, smo doživeli od vodstva konzuma v zadnjih letih več. Zato je sam po sebi umeven med članstvom konzuma, ki obenem ceni organizacijo delavstva, pojav odpora in nezadovoljstva. Delavstvo je sklenilo, napraviti takim pojavom enkrat za vselej konec. Ravnatelj delavskega konzuma ne more in ne sme biti drugačen, kakor ga delavstvo in njegovi interesi zahtevajo.
Opozicija, ki so jo proti vodstvu konzuma, osobito proti ravnatelju g. Kocmurju započeli člani-delavci, je prišla do močnega izraza na skupščini ljubljanskih pro- I
dajalen dne 16. oktobra t. 1. Skupščina sama je bila najbolj zgovoren dokaz, kako žalostne organizacijske ramere so zavladale v našem konzumu, odkar je organizirano delavstvo spalo. Oficijelni podatki navajajo za ljubljanske prodajalne nekaj nad 2600 članov, če seštejete članstvo po zastarelih imenikih, jih je celo nad 4000. Na skupščino pa je s člani načelstva in nadzorstva prišlo — piši in beri: okrog 45 članov! In to danes, ko je organizacija konzumentov, životvorna, udarna organizacija tako nujno potrebna. Ali je uprava konzuma z g.' ravnateljem Kocmurjem na čelu vseh teh 14 let po vojni, ko ji organizirano delavstvo ni gledalo na prste, spalo, da pripelje na zbor vesh ljubljanskih pro-dajalen — 45 članov? Ali si bo g. ravnatelj tudi ob tem sramotno nizkem številu, še vedno drznil neutemeljeno napadati pisavo »Delavske pravice«, ali mu ne bo prišlo na um, da je organizirano delavstvo tisto, iz katerega je izšel konzum in da se ima svoji sijajni karijeri zahvaliti v glavnem temu delavstvu?
Skupščina dne 16. oktobra je potekala od 16 do 20 ure vseskozi burno. Enajstčlanska opozicija, katero so vodili v debati člani konzumnega nadzorstva tovariš Jože Rutar ter člana Lombardo in Žužek, je bila vseskozi stvarna in je jedko rezala v nevzdržne razmere pri konzumu. Konzum kot tak je branil njegov načelnik g. dr. Andrej Gosar. Pa je bil njegov trud nepotreben. Zakaj opozicija ni samo naglasila, temveč tudi dokazala, da ona razume čas in razmere ter je z besedami tov. Rutarja pokazala na glavnega krivca gospoda ravnatelja Kocmurja.
Opozicija enajstih na skupščini je jasno povedala, da pojde v legalen, odkrit organiziran boj zoper konzumovo vodstvo, osobito zoper vsemogočnega g. ravnatelja, ki je kot uslužbenec obenem — po določbah sedanjih pravil — celo član načelstva tega taistega konzuma!
Ko se bo izvršil občni zbor in ko bo bilanca za leto 1931-32 publicirana, se bomo pomudili nekoliko bolj pri gospodarstvu konzuma. Za danes naj zadostuje samo poziv organiziranemu delavstvu:
Hočemo demokratičen konzum!. Konzum, kjer bo članstvo imelo besedo in odločujočo moč! Hočemo konzum, ki bo roko roki korakal z organiziranim delavstvom! Konzum, kojega ravnatelj bo članstvu in delavstvu odgovoren za svoja dejanja in nehanja! Hočemo v vodstvo konzuma širokih ljudi! Živela borba!
Ali smo — ali nismo!
Smo v dobi nacionalizma. Po vsem svetu pojejo slavospeve narodnosti. In je prav, da poudarjamo tudi nacionalno idejo. Mogoče še premalo. Saj je narod velika družina. Kakor tvori posamezna družina najvažnejšo, obenem pa tudi najobčutljivejšo celico, na kateri so zgrajene države in celotna družba, tako tvori narod drugo važno celico, skozi katero se pretakajo sokovi za vse gospodarsko in javno življenje.
Toda vse udejstvovanje pri realiziranju narodnostne ideje gre v napačno smer. Menijo, da je moč naroda v narodnem gospodarstvu, narodno gospodarstvo pa, da predstavljajo veleposestniki, tovarne in kvečjemu še velike obrti. Iz tega gledišča se uravnava vse upravno fn javno življenje. Tako pojmovanje pa je popolnoma napačno. Saj naroda ne predstavlja le nekaj desetoric srečnih ljudi, ki ima v rokah produkcijska sredstva in more s pomočjo teh izrabljati delo v svoj prid. jlstotako ni narodno gospodarstvo utelešeno v visokih
dobičkih raznih industrijskih podjetij ali pa v ugodnem stanju bank itd. Narod tvorijo vsi pripadniki te velike družine, narodno gospodarstvo mora biti torej odsev gospodarskega položaja te celote.
Zato je pa le tisti narod zaveden, če je ta zavest v masi. Množica mora biti prežeta s to idejo. Ta pa mora postati nujno nezaupna napram narodnostni akciji, ako vidi, da imajo od take akcije dobiček le desetomiki* pa med temi celo tujerodci. Istotako ne more sprejeti narodnega gospodarstva za svojega, ako ga prav življenje nujno uči, da mora radi tega narodnega gospodarstva le ona trpeti in stradati.
Pojdimo v prakso. Ni nobena tajnost več, da znašajo plače in sicer povprečne plače za ženske moči po Din 1.50 na uro in še manj. Moške plače in to plače družinskih očetov pa Din 2.60 na uro. Kako naj govorimo delavstvu v takih razmerah o visokih nalogah nacionalizma!?
Delavstvo se poleg tega dobro zaveda, da ni nujno potrebno, da živi v takih razmerah. Delavstvo ve, da bi bilo marsikaj boljše, ko bi se gospodarsko pa tudi javno življenje vodilo iz vidika splošnih koristi. Smo v narodni državi, toda tiste sile, ki so prej vladale nad našim življem, vladajo še danes. Vzemimo veleposestnika Fal-terja iz Jurkloštra. Na tem posestvu je bilo nekdaj več svobodnih kmetij. Te so propadle in sicer samo radi tega, ker gospod tako želi. Imamo agrarno reformo. Toda njegovo posestvo je obvarovano pred njo. Zakaj? Sklicuje se, da ima dva obrata in da dobiva toliko in toliko ljudi v njih eksistenco. Toda ta kruh je grenak. Zenske naj bi delale za Din 1.30 na uro, moški za Din 2.60. Pravi, da ne gre drugače. To pravi človek, kojega drvarji morajo delati za 2 Din na uro. To pravi človek, ki ima okoli 2000 ha lastnih gozdov, ki rastejo na slovenski zemlji in ki so zato
tukaj, da naj bi dobivalo ljudstvo svoj kruh.
So tudi zakoni glede inozemcev. Imamo dovolj inženjerjev-agronomov doma. Toda za gospoda Falterja so najbrž preveč preprosti. Hoče imeti inozemca in ga ima kljub zakonom. Našteli bi lahko še več zgledov. Naj zadostuje eden.
Tako stanje je zelo kvarno. Delavstvo se povprašuje, kako je kaj takega mogoče. Naj li zato strada, da bo tujina dobila več denarja? Koliko lepega in nepokvarjenega materijala je med našim delavstvom vprav iz stališča ljubezni do naroda. Toda, kako naj v vse to veruje, ko pa ne more. Vedno bolj pereče nastaja vprašanje: Ali smo resnični rodoljubi, ko govorimo o nacionalizmu ali ne. Če smo, potem je naša dolžnost, da delamo na to, da bo rodoljubje omogočeno zlasti njasi. Ali smo le hinavci? Gorje! Še vsako barantanje s svetinjami | je bilo kruto maščevano.
Za vse enaka pravica!
Naše delavstvo preživlja težke čase. Kdor se pusti po mili volji delodajalcu izrabljati in od njega ničesar ne zahteva, še nekako shaja. Toda tisti, ki se zdrznejo kaj zahtevati, pridejo na črno listo in so predmet splošnega preganjanja. Prišli smo tako daleč, da si delavec v strahu za svojo eksistenco, ne bo upal zahtevati niti tega, kar mu po zakonu pripada. Več itak v nobenem primeru niti ne zahteva. Seveda je v .mnogih primerih temu vzrok nevednost in nepoučenost, tod« ta ne odtehta postopanja delodajalcev napram tistim, ki se borijo za pošten košček kruha.
Klasičnih primerov, da je delavstvo prepuščeno izrabljanju svojih delodajalcev — zlasti dandanes — je vsak dan več. Delavce in nameščence odpuščajo brez vsakega odpovednega roka. Kadar je delo, jih silijo k 12- in tudi večurnemu delu. Ko izgotovijo delo, pa jih vržejo na cesto. Ne plačajo jim nadurnega dela, ki jim je po zakonu zajamčen, s 50% na normalni zaslužek. Vajenci morajo delati 10, 12 in še več ur na dan, kljub temu, da jim je z zakonom določen najdaljši delovni čas 8 ur na dan. Izrabljajo jih do skrajnosti.
Vse to veliko izrabljanje se odigrava pred očmi naše javnosti in oblasti. Na stotine pritožb leži na obrtnem sodišču, delavski zbornici in inšpekciji dela. Živ dokaz so, da se ne spoštuje niti malo zakon, da se s tem gazi in omalovažuje avtoriteta zakona.
Delodajalci, med njimi posebno obrtniki, zahtevajo od strani države kot zakonodajne oblasti vse mogoče ugodnosti, svojim podrejenim pa ne priznajo
drugega kot trdo delo in še to kot neko milost, ki je odvisna od njih volje in simpatije do posameznika.
Kako je to sploh še mogoče v času, ko imamo zakon o zaščiti delavcev, uredbo o delavnem času v obrti in industriji, obrtni zakon, ratificirano konvencijo o 8urnem delovnem času?
Delavstvo je potisnjeno ob zid in edino peščica strokovno organiziranega delavstva se bori, da obvaruje težko priborjene pravice. Nečuveno je, da se mora delavstvo še vedno boriti za najosnovnejše pravice — pravico združevanja. Sicer je ta delavstvu z zakonom zajamčena — toda kaj zato! Vse to danes v tej krizi naši podjetniki z lahkoto obidejo. In še eno: Mnogo je tudi med delavstvom Judežev, ki za lepe besede prodajajo samega sebe in svoje tovariše. Ti so v največjo oviro borcem v strokovnih organizacijah.
Zavedno delavstvo pa ne klone. Dobro ve, da mora prej ali slej zmagati pravica nad krivico. Samo premalo jih je, ki se zavedajo tega, da niso hlapci, marveč ljudje z istimi pravicami in dolžnostmi, kakor tisti, ki imajo denar.
Zato, tovariši! Naš boj je pošten in pravičen. Hočemo, da spoštujejo in izvajajo našo delavsko zakonodajo. Zahtevamo, da bo vsak, ki bi kratil pravice, ki so nam po zakonu priznane, kaznovan kakor je za druge prestopke.
To hočemo in moramo tudi prej ali slej doseči. Ne kloniti — marveč učiti, pridobivati in tako večati armado neustrašenih borcev, ki bodo dosegli, da bo beseda meso postala, da se bo črka zakona tudi izvajala.
Moderno katoličanstvo
V	dobi, ko ves svet hrepeni le, kako bi postal vsak posameznik moderen, opažam, da se tak duh modernosti javlja tudi pri katoličanih. Zlasti so se pričeli odtujevati zapovedi: »Posvečuj zapovedane praznike. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sv. maši.
Prva zapoved je od takozvanega modernega katoličana celo pozabljena! Ne pozna nobenega Gospodovega dne, posebno če je njegov posel trgovski. Istotako ima odprto svojo trgovino ob nedeljah in praznikih kot vsak svobodomislec. Ne zmeni se za svoje osebje, ali je prisostvovalo službi božji. To je postranska stvar. Glavno vprašanje je, koliko je bilo danes izkupička in zaslužka. Trgovini se je moralo njegovo osebje posvetiti na uospoaov dan, službi mamcmu, zlatemu teletu. To je njegovo katoličanstvo, drugače se pa seveda postavlja vedno v prve vrste katoličana.
Upam se trditi, da ne pozna druge zapovedi že 40% katoličanov. Le poglejmo jih! Ob ranih jutranjih urah gredo ob praznikih v naravo planin, njih briga je v prvi vrsti, kaj je v nahrbtniku dobrega za želodec. Nikakor pa ni njih briga, kje bo pri službi božji. Vse izgovore si poiščejo, da opravičijo svojo katoliško brezbrižnost. Navajajo, da je nemogoče iti na planine po ranih službah božjih, da je prevroče, da je prepozno. Glavnega vzroka pa se izogibajo, in sicer svojo mlačnost v izpolnjevanju cerkvenih zapovedi. Taki katoličani so slabejši kot tisti, ki se Jie prištevajo več med katoličane. Ti saj odkrito priznajo, da zapovedi ne marajo izpolnjevati. Tako hinavsko katoličanstvo je veliko večji kvar cerkvi kot vse svobodomiselstvo. Tega zla se včasih tudi v dušnem pastirstvu premalo zavedajo'in so napram fijemu preveč popustljivi. K. F.
Poročila z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Papirničarji
VEVČE
Kakor v lanski sezoni, bo tudi letos naša strokovna skupina pap. delavstva prirejala vsake štiri tedne delavske prosvetne večere.
Namen teli delavskih večerov je, našemu delavstvu dati izobrazbo in pošteno zabavo. Za te delavske večere bomo preskrbeli zanimiva predavanja, ki bodo našemu delavstvu obrazložila pok ret in borbe delavstva in njihovih organizacij pri nas in drugod, ter mu dala novih moči in smernic v težki borbi za naš vsakdanji kruh.
Da pa ne bodo ti naši večeri presuho-parni, bomo k vsakemu prosvetnemu večeru preskrbeli tudi točke zabavne vsebine, na primer dramatične prizore, filmske šale, godbo, pevske točke itd.
Vabimo vse naše pošteno misleče delavstvo, da se teh prosvetnih večerov redno in v obilnem številu udeležuje.
Prosvetni večer, ki se bo vršil v sredo, dne 2. novembra ob 8 zvečer v društ. domu v Dev. Mar. v Polju, t. j. na vernih duš dan, pa bo dr. Krekova proslava.
Udeležimo se je polnoštevilno, da se tako oddolžimo spominu našega prvo-boritelja za delavske pravice.
Viničarji
Viničarji kot delavstvo, katero se izrečno preživlja samo od zaslužka obdelovanja vinogradov, živi danes v naj večji ibedi. Še hujše pa se napoveduje, ko bo nastopila zinia*. Letošnja sušu je domala uničila viničarjem njih bore pridelke, da že danes nimajo nič kruha in ničesar, s čim. bi se preživljali. Po nekaterih krajih je mnogo uničila toča. Obžgana od suše so letos travišča, zmanjkalo bo .kmalu potrebne krme za živino, katera je edino viničarjevo premoženje in vir eksistence. Suša je tudi storila, da; so se letošnja vinogradna dela morala skoraj za tretjino omejiti. Tako so viničarji poleg letos znižanega zaslužka v denarju bili tildi mnogo manj zaposleni. Z znižanjem plače in iz omejitvijo dela so letos viničarske družine izgubile nad polovico običajnega vsakoletnega zaslužka. Priznava se, da so mogoče tudi tukaj posledice splošne gospodarske krize, predvsem ker so padle cene vina. Mnogo pa imamo ugotovitev in dokazov, da se pod krinko ikrize več ali manj z viničarji in z vinogradniškimi delavci čisto navadno špekulira. So slučaji, da viničarji že dve leti niso dobili izplačanega zaslužka, Čisto v navado pa je že prišlo, da večina viničarjev mora po več mesecev čakati » svoj zaslužek. Nekateri vinogradniki so storili dogovore z gotovimi trgovci, pri katerih morajo njih viničarji jemati blago na račun zaslužka, pridržanega pri svojem gospodarju. Zgodilo in ugotovilo se je, da v takem slučaju viničarji pri tako določenih trgovcih morajo dotično blago dražje plačati, ali pa dobe ce.io slabše iblago, ali celo pokvarjene kvalitete. Doživljamo tudi slučaje, ko lioče vinogradnik brez zato opravičenega vzroka viničarju odvzeti sedaj jeseni, ves pridelek koruze in (krompirja, seno ali drugo. Viničarje, očete številnih nedoraslih otrok, brez povod« odpuščajo iiz službe, kakor tudi tiste, kateri so pač v skrajnem obupu opozorili svojega gospodarja na sklenjeni dogovor pogodbe in pripadajočih svojih zakonitih pravic.
Viničarski red se v 99. odstotkih ne izvaja, dolbe se zadnji čas zelo vplivni ljudje, ki vinogradnike prigovarjajo, naj sedanjega viničarskega reda, kar se tiče viničarskih pravic, ne priznavajo. Nekateri celo zahtevajo odstranitev viničarskega reda. V pretežni večini se gode viničarskemu ljudstvu naravnost nezaslišane krivice. Kršijo se pogodbe, znižava in zadržava zaslužek. V splošnem se tukaj tepta vse, kar ima nuditi viničarju bodisi moralno ali celo zakonito pravico do človekadostojne eksistence.
Z orožniki nad viničarja.
V Kaniži pri št. liju v Slov. goricah je v službi kot viničar tov. Bordian Ivan na posestvu Alojza Koleriča, kateri stanuje v bližini Spielfelda v Nem. Avstriji. Radi neizplačanega zaslužka in raiznih šikan je med viničarjem in -gospodarjem postalo zadnji čas zelo napoto razmerje. Viničar jo precej zaveden in tudi izobražen ter dobro pozna določbe viničarskega reda. Zato se je le smejal, ko je pred tedni na gospodarjevo povelje prihrumel nadenj župan sosednje občine. Kričal in zmerjal je viničarja, končno mu je še službo odpovedal. Za vse to se tov. Bordian ni zmenil. Saj jc samo s svojim gospodarjem sklenil pogodbo in službo, samo njemu je odgovoren, nihče kakor zopet samo gos'|x>dar mu ima pravico službo odpovedati. Medtem pa. se je tov. Bo rdi-«nu primerila druga in boljša služba. Zaslužka pa gospodar še sploh ni maral dati. Zato je po »Strokovni zvezi viničarjev* bila predlagana viničarska komisija, kair
je razjarjenega vinogradnika še bolj spravilo iz ravnotežja, da se je zgodilo nekaj še bolj posebnega, kar kljub vsemu terorju in krivicam, ki jih uprizarjajo vinogradniki v neštetih slučajih nad viničarji. vendar nima primere. Tuj državljan si lasti pravico posl užiti se našega orožništva za dosego svojih intrig in ustrahovanje viničarja.
Viničar je obiral sadje, ki mu ga je dal neki drugi posestnik v okolici. Proti poldnevu, ko je bil skoraj z obiranjem gotov, pride mimo njegov gospodar Kolerič, ter mu ukaže naj takoj opusti svoje delo, ter se naj poda domov, kjer se bode plesalo gospodarjevo sadje. K temu je viničar pripomnil, da kar tako na mali svojega dela tudi ne more pustiti, da bo itak kmalu gotov. Popoldne nastopi delo pri gospodarju in če bo treba, bo delal tudi \ noč. Spet je to opravičeno obotavljanje viničarjevo gospodarja podžgalo, da je začel kričati, zmerjati in celo groziti, da bo šel po orožnike, ako takoj ne stori viničar tako. kot on zahteva. Viničar se ni vdal in je urno delal naprej svoje delo. Kmet pa se je obrnil po cesti proti bližnjemu St. liju in bog zna, kaj vse je pripovedoval na ondotni orožniški stanici o svojem viničarju, da sta res takoj nazaj ž i za nJe obremene. premog.
društvu, a včasih sem bil malodušen. Saj sem* mislil, da nas je samo nekaj desetin Krekovcev. V nedeljo sem videl, da nas je na stotine, ki smo enakih misli in srca in odločni tako, da jih ne ukloni sila.« Res je veselje gledati, kako so vsi naši tovariši kljub napornemu delu nekako mladostno razpoloženi.
Pa tudi žalost je po kongresu dobila svoje mesto. Saj so tamle nekje rekli: »Hudiča! Saj je bilo vendar vse narejeno, da bi ne hodili 10. t. m. v Laško. Še plakate smo dali napisati in nabiti in tako svarili delavce, da naj ne hodijo na ta shod, pa nič ne ubogajo.«
Mi pa pravimo: Pustite rudarja v miru. Saj gre, ko je napravil osemurni šilit, kot svoboden človek, kamor smatra za umestno. Naši rudarji pa so jasno pokazali, da ne spadajo k vam, gospodje, ki rohnite proti njim takrat, kadar hočejo le-ti razpravljati o svojem najvažnejšem delavskem vprašanju. Sedaj ste pa menda videli, da se naši rudarji nič ne ustrašijo, četudi kakšen -»gospod« nabije lake protidelavske plakate.
Trbovlje. V našem rudniku je prevelika obremenitev tone premoga! Ta mesec je bila obremenitev 35 Din višja nego v Zagorju in Hrastniku, tehnično pa je rudnik bolje opremljen nego v teh dveh revirjih. Kje je potem vzrok dražjega premoga v produkciji? To je čisto enostavno. V tukajšnjem rudniku delajo obrati še vedno nove naprave. Izdatki
njim prišla dva orožniika, ki sta našla viničarja še pri svojem delu. Zasliševanja in nastale sitnarije med viničarjem in orožnikoma nam danes ni mogoče zapisati. Viničar se je zavedal da ni storil nobenega prestopka po merodajnem viničarskem redu, kateri tudi v nobenem slučaju nikjer ne določa morebitne intervencije varnostnih organov, predvsem orožništva. Konec je bil za gospodarja porazen. Orožniki niso izsledili nobene krivde tov. Bordiana in so -ga pustili tam, kjer so ga našli.
Torej tudi ta intriga in strahovanje celo z orožniki se ni posrečila in viničarjeva odločnost in zavest je zmagala. Ko bi se nato morala vršiti razprava viničarske komisije izoper vinogradnika Koleriča, je isti še prej ponudil viničarju »pravo z zagotovilom, da mu bo prav ves zaslužek uziplačal. Ta primer nam jasno pove, kako nujno je bil potreben sedanji viničarski red v zaščito viničarskega stanu. Prilika nam tudi pokaže, kaj vse bi si dovoljevali z nami nekateri brezvestni vinogradniki, kateri bi celo iz inozemstva hodili nad nas, in bi nas v lastni državi »gnjavili« po svoji volji, če bi ne bilo naše strokovne organizacije, katera bo sproti skrbela, da bodo takšni incidenti prišli do ušes na merodajnem mestu in da brani obstoj sedanjega viničarskega reda.
Rudarji
Huda jama. Ves teden od 1(>. do 23. t. m. so se slišali razgovori o kongresu rudarjev. Razgovarjali so se tisti, ki so bili navzoči in pravili tistim, ki so ostali doma, kako je bilo. Tovariš mi je pravil: »Veš, ko sem hodil pol ure, sem bil že premočen. Saj ob tem nalivu dežnik ni nič izdal. Do Laškega pa je bilo še eno uro hoda. Pa sem šel naprej in zadovoljen sem, da sem šel.« Eden naših mlajših je rekel: »Sicer sem delal v
Drugi vzrok je v tem, da z dnevnega kopa Doberna ni več tolike produkcije, ker premoga zmanjkuje. Dnevni kop Neža pa za enkrat samo mora investirati, dočim ni ni-kake produkcije premoga, ker ga bo treba šele odkrivati. Trditev, da morajo delavci radi prevelike in predrage obremenitve pri nas več praznovali, nikakor ni na mestu. Saj niso tega krivi delavci saini. Tako zvani >Raubbau« se bo gotovo enkrat tudi tu nehal. Hitra in dobra produkcija ne more biti trajna. — Tudi tukaj je včasih kriza, ki se pa potemtakem zopet vali na delavstvo. Krive so pa temu prirodne prilike in neprilike, saj premog niso črešnje, da se ga kar nabira, delavec pa tudi ni čarovnik, ki bi žvižgal tako, da bi premog kar letel v železniške vagone.
Delavske plače pri podjetju Dukič in drag. Pri tem podjetju delajo delavci vse delavnike, njih mezde pa so manjše, nego delavcev pri TPD, ki delajo samo pet delavnikov v tednu. Zakaj. Pri tem podjetju delajo delavci v akordu. Plače odmerjajo tako: Od naložitve enega kubičnega metra zemlje 5.10 Din, od tone premoga pa 4.08 Din. Podjetje ima vagone, v katere gre pet četrtin kubičnega metra. Če jih ne naloži delavec pet, ima plačano samo ta vagon za kubični meter. Če naloži petkrat, dobi mesto en in četrt kubičnega metra, le en kubik plačan, /"ri premogu je pa sledeče: Podjetje zahteva, da se nalaga za premog vse, kar je črnega. Družba pa pri pregledu slab premog črta, delavec izgubi plačo za naložen voziček. Pri tem in onem delavcu se periodično nabere po dvajset in še več vozičkov, ki jih je moral naložiti zastonj. Pri takem postopanju dela delavec 15 delavnikov, njegova plača pa je največ 300 Din. K vsemu temu je pa treba pripomniti, če bi bili ti delavci vsi strokovno organizirani in nastopali za svoje pravice kot en mož, da bi se tako ž njim ne moglo postopati. Brez organizacije pa je podjetniku lahko tako postopati, kot postopa.
Halo! Urednik! Zadnjo »Praviboc «i dobro uredil. Sestavljena in napisana je bila v redu. Pri nas je niso nič izrezavali, niti enega članka. Ja, ja,	le	tako piši,	da	jo
vsak... Si zabeležil!	Ne	pozabi! Končano.
Kovinarji
Prolelccija pač nese povsod!
(iušlanj. Čudno se nam zdi, da se pri uas v Tovarni delavce tako loči. Večina dela samo 4 dni tedensko. So pa nekateri, »ta gviš-iii seveda«, ki delajo vse dni v tednu in še z nadurami iu tudi ob nedeljah. Ali je res toliko nujnega dela? In	če ga je, zakaj	pa	ne
bi kdo drugi tudi še	kaj	delal? Saj	jih	je
na razpolago vedno dovolj, ki so res potrebni in tudi zmožni za dotična dela. Če 4 dni tedensko delajo ista dela, ga bodo menda ja fudi še peti in šesti dan znali. Vsaj misljmo tako.
Kakor se je zvedelo, se bo sedaj v valjarni uelalo za en čas vse dni v tednu. Hvala Bogu! Samo, da bi še tudi v drugih oddelkih začeli tako!
Tovariši! Kakor vidite, proti obstoječim razmeram posameznik ne more nič. Samo v skupni fronti se bomo lahko borili. Zato ne omalovažujte organizacije, pač pa se zavedajte vedno, da mi rabimo organizacijo, ne pa ona nas. Privedite tudi še druge neorganizirane!	Kovinarji.
Kleparji.
Po daljšem času se je v nedeljo, dne 23. oktobra vršil zopet sestanek naše skupine. Sestanek je vodil tov. predsednik Kro~ par .J. Sestanek je bil razmeroma zelo dobro obiskan, ^a dnevnem redu je bil govor o obrtniških resolucijah, ki so bile sprejete na zborovanju obrtnikov dne 4. septembra t. 1. Ker zahteve obrtnikov niso v nobenem primeru utemeljene, se je sklenilo poslati na odločujoča mesta resolucijo s primernimi pojasnili z zahtevo, da naj ostane tako, kakor je v novem obrtnem zakonu. Vsi delodajalci hočejo vse mogoče popravke, ne upoštevajo pa niti malo tega, kar daje zakon delavstvu. Na ta način bi se ognili sploh vsakih obveznosti napram delavstvu.
Tov. tajnik je govoril o potrebi dela v strokovni organizaciji. Govor, ki je marsikoga trdo zadel, je žel splošno odobravanje. Več dela in zanimanja za svojo lastno organizacijo, ker le fako bomo tudi v javnosti nekaj pomenili. Sklenilo se je, v teku zimskih mesecev izvesti strokovni tečuj, za katerega so se prijavili skoraj vsi navzočni tovariši. Končno se je na predlog tov. Frkova izvolil 4 članski odbor, ki bo uredil vse potrebno za hranilni sklad, v katerega bi Slani prispevali tedensko po 10 Din. Tov. predsednik je ob pol 13 zaključil lepo uspeli sestanek.	Klepar.
Lesni delavci
Jurklošter. Pri nas delo stoji. Podjetnik Falter, ki hodi svojo razburjenost tako rad zdravit na Dunaj, vztraja na vsak način, da moramo od gladu poginiti. Niti toliko ni ugodil, da bi počakal izida razprave, katero je razpisala banska uprava za 27. oktober t. -1.
Ker nismo mogli iti na delo za taiko sramotno plačo, je tovarno ustavil. Bomo videli, kaj bo ukrenila oblast.
DOLARJI
roman
(Naslov v izvirniku: Mountain City)
Zdjij je bil odločilni hip tu; Jed je vedel, da njegova bodočnost visi na prihodnjih minutah. »Mr. Warrener,« je začel, »sem študent v tretjem semestru na univerzi Mountain City. Vzrasel sem v goveji pokrajini, ne daleč od mesta Bannerja, če veste, kje je to.«
Odločil se je za »neprisiljen razgovor« in je čakal zdaj ulomek sekunde, da bi gospodarju dal priliko, da namigne na svoje poznanje domačega zemljepisja. »Potem so se moji ljudje preselili v Zion, v pokrajini sladkorne pese. Kot otrok sem delal na polju — bilo je težko življenje. Od ranega detinjstva sem se moral riniti sam, oče je bil dninar in pijanec, žal; ko sem bil še majhen, so zelo slabo ravnali z mano. Zdaj se gulim na univerzi in sestra vodi pension zn študente.«
Končno je začel stari gospod z besedo: »Dejali ste, da prihajate od kanclerja Saybucka?c
»Da, mr. \Varrener.«
»Čemu vas pošilja sem?«
Jed je upal, da se bo temu vprašanju lahko izogibal, zdaj pa je moral kar na lepem in brez ovinkov odgovoriti nanj.
»Mr. \Varrener, kot vseučiliški študent seveda znam ceniti prednosti pouka, ki ga uživam. Kajti zame znači učenje več, kakor pa morem povedati. Pomaga mi, da bom kdaj ušel temu skrajno bornemu življenju. In zdaj sem slišal od kanclerja, da je zavod v težkem položaju, da resno trpi zaradi neugodnih časov —«
»Oh, torej bi hoteli, da bi jaz kaj pomagal!«
»Poglejte, mr. Warrener, ustanovnine so ostale prav tolike ko prej, vojna pa je vse cene pognala kvišku.
»Da, to vse vem.«
»In tako smo študentje —«
»Tudi to vem; saj berem liste. Toda hočem vedeti tole: zakaj vas je Saybuck poslal k meni?«
»No, mr. Warrener, saj vendar ve, kako zelo se zanimate za izobrazbo in šolstvo —«
»Ne, ne, o tem ne more biti niti besede; saj dobro ve, da smatram jaz vse to približno za nekako neumnost!«
Trikratna hvala vsedobrotni Previdnosti za Jedov trimesečni izlet z zbirkami. Tam se je navadil, kako se človek znajde in zbere v neprijetnih položajih in se prilagodi prenapetostim človeške narave! Zajel je sape in dejal hitro: »Seveda mr. VVarrener, vsi vemo, da učitelji niso nezmotljivi in da niso vsa predavanja taka, kakršna naj bi bila —«
A ta stari gospod, ki je denar podedoval in je vse svoje življenje poslušal samo svojo lastno voljo, se ni dal zavesti niti po še tako učinkovitih in zajemljivih rečenicah. Rekel je: »Hotel bi vedeti tole: ali vam je Saybuck izrečno naročil, da pojdite k meni.«
Jed je bil v pasti. Ni bilo več druge poti, kakor da vse prizna in sicer tako brž in tako elegantno, kakor je le mogoče. »Ne, mr. Wnrrener, naročil mi je le, naj iščem podpor.«
»Oh, razumem!« Zdelo se je, da je staremu gospodu prijetno, ko je dosegel, kar je hotel; smešek se mu je igral okrog usten. »Torej ste vi sami tako izbrali?«
»Da, mr. Warrener!«
»Kje ste čuli o meni?«
»Slišal sem besede mnogih ljudi o vas.«
»Kaj pravijo ti ljudje?«
»Da imate mnogo denarja in da ste zelo radodarni in da se zanimate za kulturna vprašanja.«
»Kdo pripoveduje take neumnosti o meni?«
»No — pri nas imamo mnogo študentov v pensionu —«
»Oh — študentje v pensionu govore o meni, kako?«
»Da, sir.«
Odmor, potem je ta stari bivol znova udaril po Jedn: »Najbrž so brali po listih kaj o meni, ne, taka je ta stvar?«
»Da, sir.«
»Brali ste, da sem pravkar prodal nekaj zemlje?«
»Da, sir.«
»In koliko sem dobil za to?«
»Da, sir.«
»In ste mislili, da bi utegnili ujeti kaj od tega, še preden bi spravil na varno?«
Jed je močno trpel, lica in ušesa so mu gorela. Ubral je ponižno proseč glas: »Saj razumete, mr. Warrener, jaz sem z dežele in tuj v mestu. Vendar sem hotel na kakršenkoli način pomagati kanclerju.«
Delavska mladina
Trbovlje. V nedeljo je imela naša Krekova družina dobro obiskan sestanek, na katerem je poročal tov. Butinar iz centrale. Zbralo se je na njem 60 borcev. Iz njihovih obrazov smo mogli razbrati, da so *ami agilni fantje v borbi za delavsko kulturo in delavske pravice. Na sestanku so se ti fantje obvezali, da pridobe vsak po enega člana, kar bodo tudi storili. K družini se priglašajo tudi starejši fantje in dekleta. Zakaj pa ne! Saj pridno gojimo tudi dramatiko. Kdor ima veselje za igranje, naj pride v družino, — Kdor hoče biti pravi borec že v mladosti, da ne bo treba pričeti v starosti, je tudi mesto za njega tukaj.
Vojnik. Krekova proslava. V nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. smo priredili Krekovo proslavo v spomin 151etnice njegove smrti, škoda, da se proslava ni mogla radi nepredvidenih zaprek vršiti v celotnem načrtu. Na proslavi je govoril zastopnik Centrale Krekovih družin tov. Langus Jože, ki je v lepih besedah orisal Evangelistovo delo, njegovo ljubezen in požrtvovalnost. Posebno zanimivo je bilo primerjanje tedanje in današnje dobe in kaj bi dr. Krek delal danes. Sklenili smo, da bomo delali vedno po Krekovem zgledu.
Občni zbor. Po proslavi se je vršil občni zbor naše Krekove družine. Slišali smo bilanco dela v preteklem letu. Ni ravno preveč lepa, a nekaj je vendarle. Bomo v bodoče bolj poprijeli. V novem odboru so: Ahtik, Krulc Anton, Kos Karl, Samec Franc in Ocvirk Pavla. V načrtu za bodoče delo imamo tudi Miklavžev večer.
Kam z mladino?
Hrastnik, 12. oktobra.
Vsako stremljenje, ki odvrača mladino od alkohola ter jo navaja k treznosti, je hvalevredno. Tako imajno že razna
Doma in
Parlament je bil otvorjen v Belgradu k jesenskemu zasedanju. Sprejel je brez sprememb podaljšanje zakona o zaščiti kmeta. Za novo poslovno dobo so si poslanci in senatorji nanovo izvolili predsedstva. Ostalo je vse pri starem.
O denarju so govorili zadnje dni, da ga bodo žigosali in da bo pri, tem odtegnjenih 20 odstotkov, katere bo pobrala država. Sedaj so vse te govorice od vlade same označene kot neosnovane. — V Vojvodini kupujejo premožnejši ljudje kot advokati, zdravniki itd., koruzo in drugo žito in ga hranijo. Iz kakih razlogov, ni znano.
Velik odpust delavcev bo izvršila tovarna železa v Zenici v Bosni. Odpovedano je 787 delavcem. Okoli 200 jih bo še ostalo, da bodo vršili nadzorstveno službo.
Z Italijo je sklenjena pogodba o poravnavanju trgovskih plačil.
Balkanska konferenca se je kot vsako leto jeseni tudi sedaj sestala, topot v Bukarešti. Zbrani so tam zastopniki javnih in poljavnih ustanov iz vseh balkanskih držav. Naloga teh odposlancev je, da pripravijo zbližanje med balkanskimi državami v političnem in gospodarskem pogledu. Vendar je v današnjih časih tako delo kaj težko, ker so posamezne države orodje v rokah nasprotujočih si zapadnih velesil. Dosedaj te konference še niso prinesle nič stvarnih uspehov. V danih okoliščinah bržkone tudi iz te ne bo nič. Balkanski narodi
P. Francč Ačko:
Kristus in krščanstvo
»Katerih bog je želodec.«
»Zakaj mnogi, o katerih sem vam večkrat rekel, zdaj pa celo jokaje pravim, žive kot sovražniki križa Kristusovega; njih konec je pogubljenje, njih bog trebuh in slava v njih osrame-čenju. Oni mislijo posvetno. Naša domovina pa je v nebesih, odkoder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu!« Apostol Pavel v listu Filiplja-nem, 3. 18—81.
Cankarjeva družba si je postavila smernico letno izdajati knjige in koledar, da z njimi širi proletarsko umetnost in zavest. Dala nam je nekaj prav čednih knjig, ali nikakor ne moremo odobravati, da je začela tudi protiversko propagando po zgledu Moskve. In to na način, ki ga mora trezno misleč, zlasti pa znanstven človek obsojati kot neresno demagogijo, ko skuša prepričati neukega človeka s hipotezami proti krščanstvu in proti Kristusu. Ako bereč članek »Kristus in krščanstvo« v koledarju C. dr. 1. 1932 in si le nekoliko znan z
mladinska društva, ki zahtevajo od čja-nov abstinenco, kakor Skavti, gozdovniki in razna druga športna društva. Tudi v Hrastniku imamo mnogo društev, ki hočejo mladino voditi po poti treznosti in prave srčne kulture. Pa kakor se dobe [»ovsod izjeme, tako tudi pri nas. Znano nam je, da neki nogometni klub zaključuje tekme, kadar uspe, z goli, »z »liko-fomc. Ni čudno, če pride kdaj do razburljivih scen. Med člani tega kluba so pravila, olike in dostojnosti nepoznana. I’u gre le za to, da čim več golov zabiješ ter tudi več mož veljaš, neglede nato, da pri takih prilikah ne manjka izrazov, ki jih zastonj iščeš v slovarjih. Ako je kdo član Krekove mladine, potem se ga ožigosa kot sovražnika nečesa, kar se je rodilo le v glavi tistega; ki hoče monopol za hrastniško krščansko prosveto. Da, da, bo že res, kdor se z volkovi druži, mora 7. njimi tuliti!
Vaieniški kotiček
J. B. Ljubljana.. Vaš odgovor v predzadnji št. »Del. Pravice« je bil zelo zanimiv. Za nas vajence bo ta rubrika zelo poučna.
Dovolite, da. stavim tudi jaz nekuj vprašanj. V naši delavnici delajo pomočniki in seveda tudi vajenci, stalno nadure. Za to nadurno delo ne dobijo pomočniki 50% doklade, do katere so upravičeni, o tem pa, da bi mi kaj dobili, pa sploh govora ni. Zdi se mi, da je precej krivo to, ker monterji, ki so pri tej firmi zaposleni, delajo za vsako plačo brez pregovora. Imamo enega, ki bi delal noč in dan, ipa ne dela samo on, še druge sili, da morajo delati nadure. Ta monter seveda ni niti Slovenec. Tako nam še vedno gospodarijo tujci. Lz teh kratkih vrstic upam, da Vam bo mogoče povzeti potrebno gradivo za odgovor.
po svetu
bi se morali res osvoboditi vsega političnega in gospodarskega jarma, potem bo šele mogoč sporazum — v čisto novih razmerah. Na to naj bi jih spomnila tudi 20 letnica osvobodilne zmage nad Turki, kafero je treba izvojevati tudi proti vsem drugim zatiralcem balkanskih narodov.
Gospodarsko izboljšanje pravijo, da je na obzorju. Znaki izboljšanja se pojavljajo v Franciji, koder je brezposelnost popustila za več odstotkov, prav tako tudi v Angliji, kjer se zopet nadaljuje gradnja novih velikih ladij, ki je bila pred več meseci ustavljena. O. izdatnosti izboljšanja so dvomi utemeljeni.
Angleška delavska stranka je imela pretekle dni kongres v Leicestru. Postavili so nov, svež, čisto socialističen program, utrdili stranko organizatorično, pometali iz nje izdajalce MacDonalda, Snowdena in Thomasa in pozvali delavstvo in ves proletarijat na brezobzirno borbo proti kapitalizmu. — Stranka je močna in trdna.
Iz ruske komunistične stranke sta bila izključena ponovno znana nasprotnika Stalinova Kamenjev in Zinovjev in še več drugih opozicionalcev. Izkiju-čenje se označuje kot pričetek splošnega pometanja v stranki, ki ne more trpeti v svoji sredi reformistov.
Dnjeprostroj, ena največjih elektra-ren na svetu,- je bila otvorjena pretekli teden na Dnjepru v Rusiji. Za sedaj
bogoslovnimi študijami, vidiš, takoj pla-giatstvo in diletantstvo pisatelja. Omenjeni pisatelj ali bolje plagiat pogreva stare zmote, doda le nekaj novih, a vse tako neznanstveno (niti poljudno), da ostane od vsega članka samo vtis: velika demagogija. Ubijati v človeku božje otroštvo, izbiti vse blago in napraviti iz človeka zver brez duše, to je cilj član-karja in s tem je na las enak sistemu kapitalistov. In s tem je postal iz nameravanega socialnega, proletarskega članka — buržujski pamflet, kajti pisec je večinoma črpal iz buržujskih avtorjev svojo modrost, torej nesocialen, še manj pa socialističen. Toda k članku.
Kritika o početku verstev je zaenkrat še vedno odprta. Nihče nima te oblasti, da bi jo prepovedal ali dostop do kritike onemogočal. To velja za Budo, Mohameda in v nemali meri za Kristusa. Če morda Buda ali Mohamed ne dovolita kritičnega vpogleda o početku njihove vere, niti najmanj to ne velja o Kristu. Kajti vsa raziskovanja peljejo k njemu — razen zavestno potvarjanje dejstev, fantazija in pa zlohotna protiverska propaganda. Zato zadene raziskovanje začetkov krščanstva pri sličnih na velike težkoče.
Ubogi Jožef Flaviji Če bi bil vedel, da ga bodo kristjani starega veka in pagani novega veka s takim veseljem
proizvaja samo 450.000 konjskih sil. Ko bo v polnem obratu, jih bo proizvajal 3—4 krat toliko. Centralo je gradilo
200.000	in še več delavcev 3 leta.
Nemški vladi očitajo socialni demokrati in drugi, da pripravlja pod krinko izpremeinbe ustave povrnitev cesarstva. Vlada se teh očitkov otepa, vendar se čuti, da ni na dosti trdnih nogah in nekateri računajo na spremembo režima najkasneje po volitvah v drž. zbor dne 6. novembra. General Schleicher, sedanji vojni minister se razgovarja s katoliškim centrumom in nar. socialisti.
V	Avstriji je borba med socialnimi demokrati in meščansko desnico znova oživela. Povod je dal napad socialnih demokratov na fašistično parado na Dunaju, ko so bili 3 mrtvi in več ranjenih. Gotovo je velika predrznost, da si upajo fašisti po dunajskih ulicah izzivati. Temu so sledile burne seje parlamenta s prepiri in pretepi.
Demonstracije brezposelnih so na Angleškem vsakodnevne. V vseh večjih mestih se zbirajo brezposelni in zahtevajo dela in kruha. Policija jih stalno razganja. Tudi ob otvoritvi jih je veliko število demonstriralo. Hujših spopadov pa tu ni bilo. Levičarji so organizirali pohod brezposelnih iz vse dežele v London.
Belgija ima novo vlado liberalcev in »klerikalcev«. Parlament bo razpuščen in razpisane volitve. Mejo proti Nemčiji vlada še kar naprej utrjuje. Postavljeni
Viničarji v boju ;
Delodajulci so otvorili generalni na- ' skok na pridobljene pravice delavstva.
't udi vinogradniki so dvignili svoja bojna kopja. Toda viničarski proletarci ne držijo križem rok. So pač organizirani in za boje, za težke iboje izvežibuni. Glavni troj podjetnikov velja viničarskemu redu. Kaj vše natvezujejo »proti temu redu, že ni več resno. Ne le vinske krize, ampak vso svetovno krizo bi radi naprtili viničarskem redu.
Da se razne zahrbtnosti preprečijo, je izdclula organizacija dobro utemeljeno spomenico in jo poslala banski upravi dravske banovine in sreskemu načelstvu v Ptuju, Ljutomeru, Mariboru desni in levi breg. Spotnenica se glasi:
Načelstvo .Strokovne zveze viničarjev’ se je ii.i svoji seji, dne 5. oktobra 1952 obširno buvilo z današnjim nadvse obupnim položajem, v katerem se nahajajo tisoči viničarskih družin, ter se je odločilo predlagati za odpomoč in v izaščito' viničarskega' delavstva sledeče:
1. Sedanji viničarski red iz leta 1928 dovolj jasno določa pravice in dolžnosti, tako viničarja in vinogradnika, zato naj ostane neizpremenjen. Ne sme Se zlorabljati, ščititi mora slabejšega, zato nosi naslov »viničarski«.
2. Prepove se naj nadaljnja uporaba starih, neveljavnih in še avstrijskih službenih knjižic. Nekateri vinogradniki se celo branijo vzeti od viničarjev sedaj veljavne viničarske službene knjižite.
3. Županstvom naj se posebej naroči, da izdajajo viničarske knjižice samo osebam. o katerih je dokazano, da se v resnici poklicno bavijo že več let z obdelovanjem vinogradov.
4. K sedanjemu viničarskemu redu, naj se izda naredba, s katero se prepove viničarja brez vzroka iz službe odpustiti. Odpust iz službe bodi samo ob prestopku po § 20. viničarskega reda in ako je to so-
potvarjali, gotovo ne bi črhnil besede o Kristusu. Tako je pa napisal še marsikaj več o Kristusu in krščanstvu,, pisal celo o evangeljskih knjigah (Contra Ap. k L n. 8) itd. Našel se pa je neki zloben kristjan, ki je bil poleg tega Še tako neumen, da je »popravil« ubogega Flavija, tako, da je pisal potem o Kristusu, ki da je bil križan, in je pustil dosti bolj verjetno mesto, po katerem je bil Kristus kamenjan. S tem je sijajno popravil in ker mora biti argument o kamenjanju bolje verjeten, ker štirje evangelisti in vsa zgodovina trdijo, da je bil Kristus križan, pač ta v svoji »brezbarvnosti« govori za pristnost. Temu se reče znanstveno: aprioristično stališče — ki pa ni sposobno resnice dognati. No, hvala Bogu, ima človeštvo še nekaj učenjakov, pravilno šolanih, ki bi utegnili dognati pristnost in nepristnost Jožefa Flavija. Škoda, da se prerokbe starega zakona o razdejanju Jeruzalema, pisane pred Kristusom, to se pravi, daleč pred letom 1., ne dado pomakniti v 15. stoletje po Kristusu. Kajti to se še najbolj zagriznjenemu protiverskemu propagatorju ni posrečilo. Prerokovati se da najrazličnejše, samo to ne, kdaj bosta pravica in resnica nadvladala v nekaterih.
Tacit in Sveton, pa tudi neki Plinij, ki ga g. Klicar najnovejšega razodetja
so tako veliki in tako številni topovi, da bi bila vsa nemška zapadna mesta kot n. pr. Kdlu in druga tam okoli, takoj vsa v ognju in v razvalinah. Tako napreduje razorožitev v tej deželi.
Glede oborožitve drugih držav pa je ugotovil odbor Zveze narodov, da znašajo izdatki za vojsko ponekod celo 85 odstotkov vseh državnih izdatkov. Številčno da za oborožitev največ Severna Amerika, za njo pride Francija, potem Rusija itd.
Tudi Madžarska ima novo vlado, katero vodi bivši vojni minister Gombos. Prvo, kar je vlada storila, je bila poostritev časopisne cenzure in je bil delavski dnevnik »Nepszava« za več dni ustavljen. Vlada razvija velike načrte o agrarni reformi in o pobijanju brezposelnosti. Z notranjim in zunanjim posojilom naj bi se ustanovilo več sto novih vasi s 4.000 juter zemlje. Če niso to le obljube in slepilo za lačno ljudstvo ...
Češkoslovaška je dobila novo vlado. Sprememba je le v osebi predsednika. Znižala bo uradniške plače in sicer vsem tistim uradnikom, ki imajo nad
12.000	Kč letno in to od 12—14 odstotkov.
Romunski vladni predsednik je znova voditelj kmečke stranke Maniu. Zunanji minister je najboljši romunski diplomat, bivši poslanik v Londonu, Titulescu. — Vlada ima značaj stalnega kabineta z nalogo, da vendar enkrat uredi romunsko gospodarstvo.
:a svoje pravice
plašno sklenila viničarska komisija. S to nuredbo bi se moglo viničarski stan najbolj zaščititi pred brezvestnimi vinograd^ niki, moglo bi se viničarje tudi najbolj obvarovati gospodarskega propadanja, katerega »povzročajo v.pruv prepogoste preselitve viničarjev in vednu lieeigurnost v službi.
5. Županstva naj ne delajo ovir viničarskim ljudem pri izdajanju ubožnih •spričeval v svrbo zdravljenja. Dosedaj se je dogajalo, du viničarju niso morah izdati ubožnega spričevala, in se radi tega tudi v največji sili niso mogli poslužiti pravice, ki jo imajo do ubožnega zdravstva.
6. Viničarske kraje je treba smatrati,
{vredvsem letos, ikot izredno pasivne. Naj )i *e »V teli krajili zaposlilo viničarsko delavstvo pri javnih zgradbah, predvsem cestah, ki so tako nujno potrebne. Viničarskim družinam se mora nujno priskočiti na pomoč s pod poro živeža, kakor tudi s podporo »krme za govejo živino.
Delavski koledarček
A , • , . . . « „•* fji	* V 5 ••*(•»' t'
za leto 1933 bo izšel prihodnji teden.
»Delavska založba« ga bo razposlala vsem strokovnim skupinam, Krekovim družinam in drugim zastopnikom kakor lani.
Pri urejevanju so se zlasti upoštevale želje kovinarjev in rudarjev. Z ato jih posebej opozarjamo, da ne kupujejo drugih koledarjev!
Za delavca, za krščanskega socialista je samo:
»DELAVSKI KOLEDARČEK!
ne omenja, so tisti grešniki, ki sicer o» kristjanih pišejo, o Kristusu pa nič. Glede na takrat v obče znano dejstvo, da izhajajo od nekega križanega preroka (slika v razvalinah mesta Pompeji), ki se imenuje Kristus, sta pač to opustila. Kajti tudi danes ne napišemo za vsakim marksistom, da izhaja ta od Marksa. Gorje! Črez 2000 let bo potem kdo radi tega tajil zgodovinsko osebo Marksa. Le škoda, da se moderno zgodovinsko raziskavauje razteza preko literature tudi na slikarstvo in, kiparstvo. Toda Cank. koledar nima toliko prostora. Površnost je vedno temeljni znak strasti!
Sicer pa je res čudno, kako so mogli ljudje hitro nasedati neki fantastični vesti, da je nekdo od mrtvih vstal, in to celo neki učenjak, zagrizen farizej, Saul po imenu, bister človek in odličen rimski državljan. In še mnogi drugi. Ce bi to danes kdo o Marksu, Engelsu pisal, bi se ves svet krohotal. No, takrat so bili, kljub visoki kulturi, mnogo manj kritični kot današnji neverniki, ki niti Piccardu več ne verjamejo o njegovi stratosferi. Takrat pa so par let po Kristusu celo verjeli, da je živel, kaj li, da je tako čudovito živel in umrl. Človeštvo je pač bilo najbrže bližje Darwinovi opici, katere pravni dediči hočejo biti ideologi nove nevere.
Naše narodno gospodarstvo v septembru 1932
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Napredovanje oziroma nazadovanje zaposlenosti delavcev v posameznih in-
dustrijskih panogah v mesecu septembru 1932 kaže sledeča tabela:
	Povprečno	Prirastek »-+■			« ozir.	(Odstotni	
Industrijska panoga	štev. zav. del. v sept	padec » 1932		—c od avg. absolutno		prirast in I>adec v	
	1932		v	%		avg	• v %)
1. Industrija kože in gume . . . .	1.509	+	73	+	4.84	(+	3.01)
2. Papirna industrija		1 674	+	64	+	3.82	(-	7.26)
3. Tekstilna industrija		8 969	+	17.1 -	+	1.91	( +	0.42)
4. Predel, kože in njenih surogatov .	3.295	+	47	+	1.43	(-	1.04)
5. Kovinska industrija		6.273	+	75	+	1.20	(-	0.37)
6. Gradnja železnic, cest in vod. zgradb	2.523	+	26	+	1.03	( +	8.99)
7. Oblačilna industrija in čiščenje . .	4.341	+	27	+	0.06	<“	4.79)
8. Grafična industrija		1.136	+	5	+	0.04	(-	1.74)
9. Denarni zavodi in samostoj. pisarne	482	+	2	+	0.04		
10. Predelava lesa in rezbarstvo . . .	4.152	+	8	+	0.02	(-	0.02)
11. Rudarstvo		8		0			(+	60.00)
12. Tobačna industrija		845		0			(-	1.86)
13. Javni promet		624	—	2	—	0.03	( +	0.16)
14. Centrale za proizv. sile		602	—	2	—	0.03	(-	2.58)
15. Hrana in pijača		3.554	—	1	—	0.03	(+	0.02)
16. Hišna služinčad		7.917	—	37	—	0.05	(-	0.62)
17. Zasebna prometna podjetja . .	920	—	6	—	0.07	(+	0.54)
18. Trgovina . 			4.191	—	41	—	0.98	(-	0.01)
19. Gledališča, svobod, poklici in razno	1.186	—	13	—	1.10	(“	0.75)
20. Kemična industrija		1 480	—	18	—	1.22	(-	5.49)
21. Občinski obrati			—	25	—	2.35	(-	3.29)
22, Higijena		1.671	—	50	—	2.99	(+	1.35)
23. Gradnja prevoznih sredstev . .	266	—	8	—	2.99	(-	3.52)
24. Gozdno planinska industrija . .	5.963	—	235	—	4.39	(-	2.64)
25. Stavbna industrija		6.543	—	421	—	6.43	<~	2.53)
26. Gostilne, kavarne in prenočišča .	3.163	—	264	—	8.35	(+	3.88)
27. Industrija kamenja in zemlje . .	4.270	—	456	—	10.68	(-	2.25)
28. Poljedelstvo		577	—	230	—	39.86	(+	23.02)
Skupaj . .	79.197	—	1311	—	1.66	(-	0.63)
Industrija kože in gume je v pogledu	vzroka	je	nazadovala industrija				kame
napredovanja zaposlitve delavcev v septembru na prvem mestu. Tudi v avgustu je ta industrija napredovala.
Papirna industrija se je v septembru popravila skoraj za \%. Ostale industrije niso pomembneje napredovale.
Največje nazadovanje izkazuje poljedelstvo. Vzrok je seveda sezija. Iz istega
nja in zemlje, ker se pozimi ne zida. Gostilne, kavarne in prenočišča (tujska industrija) je zaradi odhoda letoviščarjev znatno padla. Nazadovala je tudi stavbna industrija, dasiravno ta industrija navadno v jeseni najbolj napreduje.
. -
Proglas dobrodelnega društva
»Varstvo"
Predragi bratje, dobre sestre!
Svetovna kriza je med vsemi narodi na svetu povzročila mnogo bede in siromaštva. Tudi naši kraji niso izvzeti; tudi pri nas rasteta pomanjkanje in uboštvo. Žlasti mnogi ubožni starši so v silnih skrbeh, kako lx»do preživljali svoje otroke, ker ni denarja ne obleke ne živeža.
S strahom gledajo v bodočnost. Mnogi starši imajo že šoli odrasle otroke, pa ne vedo kam ž njimi; ne vedo in ne znajo poiskati primernega mesta, kamor bi dali svoja otroke, da bi se karkoli izobrazili in si v poznejšem življenju mogli na pošten način služiti vsakdanji kruh.
Toda temu siromaštvu in tej nevednosti in neznanju se da pomagati, če se vsi kot bratje in sestre združimo v društvu in svojim malim bratom in sestricam z združenimi silami pomagamo. Kjer je resnična ljubezen do bližnjega in ljubezen do lastnega naroda, se da vse do-
gji. To dokazujeta društvo »Narodna štita« in društvo »Hrvatski Radišu« v Zagrebu. V teh dveh društvih so se združili vsi hrvatski rodoljubi in rodoljub-kinje, da ipomugajo svojim malim rojakom in rojakinjam. Človek mora občudovati veliko dobrodelno, narodno, prosvetno in gospodarsko delo, ki ga vršita ti dve društvi. »Zaštita« je pri premožnih posestnikih namestila na prebrano in vzgojo nad 60.000 (šestdeset tisoč) otrok ubožnih staršev. Razen tega je razdelila od leta 1914 do danes 22 milijonov dinarjev v dobrodelne namene. — »Radiša« pa je nastavil nad 15.000 dečkov v razne obrti.
Podobno hoče delovati tudi nase dobrodelno društvo »Varstvo*. Delovalo bo le v Dravski banovini, s sličnimi društvi v državi 'bo pa v prijateljskih odnošajih. Društvo hoče: I. kolonizirati slovenske siromašne otroke in sirote med dobre slovenske družine; II. nameščati trgovske, obtrne, industrijske in kmetijske učence. Nameščati hočemo samo zdrave Lu nepokvarjene otroke stare od 6 do 12 let; v poznejše obrtne, trgovske in kmetijske stroke seveda dečke v primernih letih in po zmožnostih. »Varstvo* hoče, da bodi manj učenega proletarijata, pa več dobrih kmetov, obrtnikov, trgovcev in sposobnih delavcev.
'loda društvo ne more dosezati svojih namenov, ako ga ne podpirajo vsi sloji prebivalstva, eni z denarnimi podporami, drugi s potrebnimi informacijami ali s tem, da sprejmejo siromašne otroke na prehrano in vzgojo, ali da sprejmejo potrebne vajence v svoje podjetje.
Zato se obračamo do vseh dobrih src, do vseh blagih Slovencev in Slovenk, ki jim je Bog dal dovolj zemeljskih darov za preživljanje, da sprejmo kakega siro-
mašnega otroka za daljši ali krajši čas na prehrano in vzgojo. Kdor pa ne more prevzeti otroka, naj vsaj z denarno podporo podpre to dobrodelno in narodno
Vajeniški domovi na Dunaju
Skrbstveni urad za vajence pri zveznem ministrstvu za socialno oskrbo je prevzel s 1. oktobrom 1927 vajeniške domove dunajske občine in dunajskega šolskega sveta za nadaljevalno šolstvo v upravo in obratovanje. Po doseženem sporazumu so zavodi ostali v nadaljnjem lastništvu občine Dunaja in fonda za nadaljevalno šolstvo, samostojno vodstvo istih pa je prešlo na skrbstveni urad vajencev, ki jih bo vodil z lastnim osebjem in na lasten račun. Prevzeta je bila tudi dolžnost od mestne občine Dunaj in dunajskega šolskega sveta za nadaljevalno šolstvo prideljenih vajencev, ki so bili prevzeti v zavod za oskrbo. Oskrbni stroški se delno krijejo tudi od vajencev samih.
š k i dom. Posebna prednost tega doma je izredno ugodna leg?, stavbe in vseh notranjih prostorov, ki omogočajo dober pregled in hitro posredovanje pri vseh eventuelnih dogodkih in izključujejo kakršnekoli nerede.
V pritličju se nahaja upravna pisarna, velika jedilnica (istočasno slavnostna dvorana), kuhinja s plinsko kurjavo in kopalnica s prhami in kadmi, ker se vsak vajenec očisti predno prisede k mizi.
V XV. okraju Marzstrasse 10 je dunaj. šolski svet za nadaljevalno šolstvo sezidal leta 1926 nov vajeniški dom/ obsegajoč štiri nadstropja, pritličje in podpritličje in visok razgledni stolp, raz katerega se nudi očarajoč razgled preko ce-
se 'pošijjajo vsi darovi in tu se sprejemajo vsi oglasi za siromašne otroke.
Siromašni starši, ki imate dobre in nepokvarjene otroke v starosti 6 do 12 let, pa jih ne morete preživljati in ne oblačiti, obrnite se na društvo »Varstvo« in sporočite, da poskrbi vašim otrokom za daljšo ali krajšo dobo preživljanje in vzgojo pri dobrih Ijaideh.
Oni poljedelci, ki žele dobiti 14 ali 15 letnega fantka, da se pri njih izuči praktičnega im naprednega poljedestvu, dalje obrtniki, trgovci, ki žele dobiti vajence, naj se obrnejo v vseh teh zadevah na društvo »Varstvo«, ki jim 'bo poskrbelo potrebne vajence.
Starši, ki želite, da se vaši otroci izuče poljedelstva, kake obrti ali trgovine, spo-ročite društvu »Varstvo«, da poišče za vašega sina poljedelca, obrtnika, trgovca, ki bi ga hotel sprejeti'na izučbo.
Na vse blage Slovence in Slovenke se obračamo z iskreno prošnjo, da bi podpirali vsak po svoji moči namene društva' »Varstva« vsepovsod. Z združenimi močmi se da veliko storiti in marsikatera solza obrisati. Društvena članarina znaša letno 10 Din. Sprejme se vsuk najmanjši dar. Darežljivosti niso stavljene nikake meje. Vsako leto bomo javno jx>lagali svoj račun in poročilo o svojem delu.
Pri svojem delu bomo ne glede na levo ali desno [»omagali po svojih močeh vsakemu, ki je pomoči potreben.
Ljubljana, 6. oktobra 1932.
Za Dobrodelno društvo »Varstvo«; Fran de Cecco,	Anton Mrkun,
tajnik.	predsednik.
Itezno
Maribor. Tukajšnja skupina vabi vse svoje člane, da se udeleže vseh proslav, ki se vrše na čast Kristusu Kralju v nedeljo, dne 30. oktobra. Spored istih je objavljen v »Nedelji«. — Odbor.
Prezgodnje veselje. V pekarijo pride zvečer čevljarski vajenec in vpraša prodajalko, koliko ima na prodaj starih žemelj. Prodajalka vsa vesela šteje in j-ih našteje 40. »Slišite,< pravi vajenec, »teh pa že ne boste nocoj prodali,< io zapusti urnih krač prodajalno.
Ob primernem dobrem obnašanju prejme vsak vajenec za časa bivanja doma od urada tedensko po učni dobi odmerjen primeren znesek za zabavo in razvedrilo.
Leta 1882 se je s podporo Betra Sa-nettyja in njegove soproge Karoline po mestni občini Dunaj odprl v VIII. okraju Josefstadterstrasse 95-97 n a j v e č j i dunajski zavod za vajence. Do leta 1926 je služil izključno kot zavetišče osirotelih otrok in se je v letu 1927 preoblikoval v zavod za vajence. S smotreno opredelitvijo prostorov je bilo omogočeno prenočevanje 250 vajencev. U-jevska oblika stavbe s parkom in vrtom v sredini, da so vsa okna skoraj vseh spalnic obrnjena v park, je izredno primerna. V pritličju in v I. nadstroju so upravna pisarna, slavnostna dvorana, kuhinja, jedilnica, garderoba, kopalnica, bolniška in ambulantna soba, v zgornjih nadstropjih so pa spalnice. Na vrtu je igrišče, prostor za namizne igre in družabne igre, knjižnica, kakor tudi radio postaja, ki je speljana v vse prostore, vse to so institucije v svrho izobrazbe in zabave vajencev. Tudi za kinematografska in skioptična predvajanja z vajenci je preskrbljeno. Vodstvo plavalnih, telovadnih in turističnih skupin omo-gočuje telesno okrepitev. V to svrho izrabijo sleherni prosti čas. Za časa toplih dni obedujejo na vrtu, ki je sicer najlepši kotiček vajencev. Točno 50 let služi ta stavba najrevnejšim izmed revnih, ubogi osiroteli mladeži. Težka naloga svojim prebivalcem po možnosti manjkajoče starše nadomestiti je sveta in težka dolžnost vodstva, nuditi jim veselo in radosti polno mladost in jih pripraviti na pravo in koristno pot v najkrajšem življenju.
Vajeniški dom v IX. okraja Canisias-gasse 2 je bil sezidan leta 1857 kot mestni občinski urad, kasneje je služil kot šota in je bil leta 1925 od šolskega sveta nadaljevalnega šolstva preurejen za vajeni-
PRVA DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
REG1STROVANA ZADRUGA Z OMEJ. ZAVEZO V LJUBLJANI (DELAVSKA ZBORNICA)
Sprejema hranilne vloge in daje posojila najugodneje. | Uradne ure od 8—12 in od 15—16. —
TOVARIŠI, VLAGAJTE V SVOJ LASTNI ZAVOD!
lega Dunaja. V drugem, tretjem in četrtem nadstropju se nahaja po šest spalnic.
V vsaki je prostora za 16 vajencev. Dalje se nahaja tam še po šest kopalnic, šest oblačilnic in šest toaletnih sobic s prostorom za snaženje čevljev. V I. nadstropju se nahaja jedilnica, bolniška soba, glasbena in delavna soba. V pritličju je pisarna in kuhinja, v podpritličju pa kopališče s toplo vodo, več sob in različnih shramb.
V domu biva 96 vajencev, večinoma sirot in takih, ki vsled slabih razmer ne morejo biti v oskrbi staršev ali sorodnikov. Nadzorstvo je v rokah treh prefektov. Vajencu je v splošnem dana možnost vsega onega, kar služi koristnemu in uspešnemu razvoju mladine. V svrho športa je na razpolago prostorna telovadnica in več kopalnic. Za izlete pa dobijo gojenci doplačilo in se jim dodeli vodja izleta. V zimski dobi se tedensko vrše predavanja in vsako nedeljo skupen izlet. Od časa do časa se vrše dramski večeri s sodelovanjem vajencev samih, ki oskrbe tudi primerno glasbo. Pri predavanjih, izletih, gledaliških večerih, športnih prireditvah sodelujejo izključno le vajenci.
LEGAT KAVAI
Špecerija, delikatese, zajutrkovalnica Ljubljana, M. c. 28.
dnevno sveža iz lastne novodobne pražarne.
QiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiHttitiiiiii 111111111111111110
1 KNJIGOVEZNICA I
| JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.D
I LJUBLJANA
| KOPITARJEVA UL. 6/11	|
Črtalnica in trornica poslovnih knjig - Stalna velika zaloga vsakovrstnih salda-konti, štrac, jonrnalov i. dr. lastnega izdelka
  minulim ................
Ze Jujoejoreneka tiaknrao K. M
Isdai« M boiaercdč »DeUvafce Pravice« la	Pater	Lombardo.