Se strinjate Balkan in Slovenci Žarko Petan Domnevam, da je Slovencem prvo informacijo o Balkanu posredoval nemški potopisec Johann Seumme, ki je v nekem svojem spisu v začetku 19. stoletja prvič omenil Balkanski polotok. Možakar je bil pomotoma prepričan, da se tako imenuje največje pogorje med Črnim in Jadranskim morjem. V resnici je Balkan turško ime za bolgarsko Staro goro. Na srečo so kmalu odkrili zmoto površnega vandrovca. Nekateri geografi so predlagali, naj bi Balkanski polotok preimenovali v Dinarski polotok, kar bi bilo bolj smiselno, ampak napačno ime seje že prijelo in tako je še danes v veljavi. Tega dogodka sploh ne bi omenil, če ne bi bila ta naključna napaka samo ena v dolgi vrsti manipulacij in laži, ki so bile tako ali drugače povezane z razgibanim dogajanjem na Balkanu, kjer se je že od turških časov vedno lagalo na debelo. Laž v teh krajih ni bila greh, bila je edina možnost za preživetje, z laganjem so si nenehno ogroženi ljudje ohranjali življenje. Pravzaprav sploh ni šlo za laži, ampak za nekakšno nezavedno prikroje-vanje resnice, in take polresnice so bile skoraj vedno verjetnejše, predvsem pa koristnejše od čiste resnice. Leta 1878 je avstro-ogrska vojska, kije štela skoraj 200 000 mož, zasedla Bosno in Hercegovino. Muslimanski prebivalci, zlasti fevdalci, so se močno upirali okupatorjem. Avstrijci so potrebovali kar štiri mesece, da so zatrli odpor. Med avstrijskimi častniki in vojaki je bilo veliko Slovencev; ohranjenih je nekaj novinarskih člankov, dnevniških zapisov in celo dve ali tri knjige, ki so jih napisali slovenski udeleženci tega vojaškega pohoda. Večinoma gre za priložnostna besedila, iz katerih pa se da razbrati slovenska naklonjenost eksotični deželi in njenim ljudem. Ti zapiski so po svoje podobni vzvišenim zapiskom angleških častnikov, ki so poročali o svojih izkušnjah v Indiji in drugih angleških kolonijah. Srbski atentator Gavrilo Princip je leta 1914 v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo, ta dogodek pa je sprožil prvo svetovno vojno. Avstrija je napadla Srbijo, že v nekaj dneh pa se je lokalna vojna razširila v krvavo morijo, v katero so se vpletle številne evropske države. Slovenski fantje so se v avstrijskih uniformah bojevali kar na treh frontah, proti Srbiji, Rusiji in Italiji. Razpoloženje v Sloveniji pa je bilo leta 1914 bistveno drugačno kot leta 1878. Zamisel o združitvi vseh južno-slovanskih narodov (takrat so to bih Slovenci, Hrvati in Srbi - Črnogorcem in Makedoncem so odrekali status naroda) je imela na Slovenskem in Hrvaškem veliko iskrenih pristašev. Se najbolj so nad združitvijo vihali nos Srbi, njihov predsednik vlade Nikola Pašič se je, tako kot Miloševič sedemdeset let pozneje, zavzemal za veliko Srbijo. Kdaj in zakaj je dobil Balkan v očeh Slovencev zastrašujočo podobo? Ob koncu prve svetovne vojne so bili Slovenci nedvomno naklonjeni Srbom. Tudi ko smo se leta 1918 združili s Hrvati in Srbi sprva v kraljevino SHS, nato pa v kraljevino Jugoslavijo, je bilo slovensko javno mnenje v prid sožitju z našimi južnimi sosedi. Le Sodobnost 1999 1723 redki so opozarjali, daje bil Balkan že venijo, ki se je vedno prištevala k Ev- od nekdaj politično nestabilen, da ve- ropi in njeni civilizaciji, ljajo Balkanci za nezanesljive preku- Kaže, daje sožitje medjužnoslovan- cuhe, nagnjene k nasilju. Agresivna skimi narodi mogoče samo, če so med unitaristična politika diktatorja kra- njihovimi državami mednarodno zago- lja Aleksandra je zasekala prvo razpo- tovljene meje in če mednarodna skup- ko v slovensko-srbsko sožitje. nost učinkovito poskrbi za pravice manj- Po drugi svetovni vojni je Tito s pri- šin. Brž ko se jugoslovanski narodi silo in terorjem skoval med Jugoslovan- znajdejo pod isto streho, pride do nespo- skimi narodi navidezno bratstvo in razumov in -kot pove izkušnja iz bližnje trhlo enotnost. Revolucionarni komu- preteklosti - tudi do hudih zločinov, nizem je prej omenjene balkanske sla- Torej nam ne kaže drugega, kot da be lastnosti potenciral, jim dodal no- se imamo radi na daleč, če hočemo ve, še slabše, ter jih razširil na vso Ju- preživeti, ob pogoju seveda, da se vsi goslavijo. Uspešno je balkaniziral Slo- prilagodimo evropskim normam. Se strinjate Sodobnost 1999 I 724