(Koncc.)
Al ko tretjega dne solnce iz zagor vstane, ter zlato luč po širnej zemlji razlije, tadaj vzame Vladimir od svojega tasta i ljubljene Košare slovo, in zasede iskrega žreca. Mnogo mu car poroča do starca Petrislava; mnogo opominja, lahno jezditi, za jed i pokoj sker-beti; posebno pa svojim knezom, ki so ga imeli spremiti, priporočuje kraljeviča. Al preden se ločijo, prisiga nagloma, ko bi bil za žive i mertve letel, sel od vojske. Ljudstvo prihrumi za njim, pred mestom mu je konj omagal, toraj je peš pritekel. Brezsap pade v dvore, vse ga obsuje radovedno. Ko se oddahne i mu zopet beseda pride, oznani neutegama: da se je Petrislav iznenade z veliko vojsko pokazal; da vse za boj gori; ter da bo zdaj na bulgar-ski tabor, ki ga čaka planul: on da je od vojvoda poslan, pomoči prosit; sicer se bo' težko upreti. To novico začuv Vladimir, spodbode i zapraši s konjem, bulgarski tovarši, s carskimi poročili zapokotajo za njim, ter veršijo naprej ko blisk i vihar. Dva dni so predirjaji i dve noči, malo pokoja davši sebi i trudnim konjem. Kose nagiba tretji dan proti zapadu, so tabora dospeli. Pripravljeni za bitvo so čakali oboji, Hrovatje i Serbi željno, Bulgari
strahoma, druzega jutra. Planjava je s šotori prepeta, ki se kakor oblaki ali beli snegovi v solnčnem žarku svetijo. Ali kaka prememba na enkrat! „Vladimir!" zagromi od straže do straže, od šotora do šotora, kakor stoterni jek med skalovitimi gorami. Petrislav zasliši — plane na nogo — z jekom vred Vladimir pri-dirja. Razširita roke : oče ! — moj sin! — i objetje nemo ju oklene. Potem se vspejo solze, prašanjc rine prašanje; vojščaki se zbirajo v gostih trumah okoli. Čudo, hvala, veselje vse napolni. Vladimir razlaga tedaj stermečim čudne prigodbe, razkrije ponudbe bulgarskega carja, ter oznani namen svojega prihoda. Bulgarski knezi, ki so ga spremili, poterdijo s pismom i pečatjo, kar je govoril. Novo veselje se širi po belih šotorih. V tem je solnce zašlo. Po zemlji se razgerne hladna noč. Tadaj se vnamejo po prostornem taboru nezmerne luči; ražnji se nad ognji vertijo, čaše zvone, petje in ukanje v nebo doni. Iz bulgarskih šotorov se odglaša jednodušno veselje: oboji junaki se shajajo, si podajajo roke, se po bra-tovski poljubljajo. Marsikdo je tadaj k nebe-som vzdihnul: „Daj Bog i milostiva mati božja, da bi si mi vedno tako prijatli bili, kakor danas!" — Še polnoč ne utihne. Drugi dan zbera Vladimir iz lirovaškik i serbskih junakov svoje svate. Tisuč si jih izbere najlep-
ših, najhrabrejših. Radivoj mu je ročni dever (drug); Petrislav sam stari svat (starešina), hrabri Senjan Ratoslav vojvoduje, mladi Čer-nojevič zastavo nosi. Vzemši bogate darove seboj se vzdignuši svatje lepokitjeni. Ivodar prejdejo, veselje doni, se vino toči, darovi dajo. Osmi dan so došli Ternovo; bogato carsko mesto. Carski beli dvori se jim odprejo. Lepo jih je Samuil pričakal: rake širi, s Pe-trislavom se poljubi.
Urni služabniki prijemajo konje, snemajo junakom svetlo orožje, vodijo svate v lepi, prostrani grad. Samuil pelje Petrislava i Vladimira. Za polne mize posedajo, ter se gostijo do nedelje. Igre, plesi, sladke pesmi se ver-stijo z junaškimi obedi; nobenega veselja se ni pogrešalo. Ali ko teden v radostnih zabavah mine, pripelje Samuil svojo ljubo hčerko, ter jo — težkega serca — z nezmernim blagom Radivoju izroči, za blagodušnega ženina Vladimira, z Pelrislavom sklene večni mir, obdaruje obilno vse svate, koga zlepim orožjem, koga z drugoj obleko; nihče ni prazen šel. Služabniki prinašajo orožje, vodijo konje — svatje zasedši se posloviše.
Srečno so dospeli z lepo nevesto hervaški Beligrad, Petrislavove bogate dvore.
Podgorski.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. -		- Založnik i		in i	tiskar Jožef Blaznik.
• V	radni lisi	t M	t. i	a	
St. 7751.
Oznanilo
(173.) C 1
10. prihodnjega mesca oktobra dopoldne ob devetih bo za popravo mosta na okrajni cesti, ki pelje na Viču čez Mali graben pri tukajšni vradnii najemna dražba.
Kdor je volje, to prevzeli se s tem pri-stavkom povabi, da je za delo tesarja in kovača z pripravo vred 119 gold. 30 kr. odločenih, in da se zamore mera stroški in pogoji dražbe pri tej vradnii pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 22. septembra 1851.
sami druzega zastopnika zvolijo irt ga temu sodništvu naznanijo in vsako pravno pot nastopijo, ki jim je v dobro, ker bi se sicer sami sebi škode zamuje pripisati imeli.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice Ljubljana 23. augusta 1851
St. 4406.
št. 309 7. Oznanilo. C|,801
2. Kozoperska t. 1. predpoldan ob 9. uri bo dražba zastran mestovine in zvaganje pita-nih prešič in takih kteri so za pleme, kar bo skup za tri leta v najem dano.
Kdo želi to v najem vzeti, naj se na omenjenim dnevu v tukajšni mestni pisarnici oglasi, ki se tudi pogodbe pregledali znajo.
Mestna župani ja v Ljubljani 21. kimovca 1851.
Dr. Burger, 1. r.
Št. 7714.
Oznanilo.
(168.) C 2
30. septembra t. 1. zjutraj ob devetih bo najemna dražba za obrambne dela na mostu, ki pelje na Fužinah čez Ljubljanico.
K tej dražbi se povabijo, ki menijo to reč prevzeti s pristavkom, da je tesarsko in kovaško delo z pripravo vred na 253 gold. 8 kr. prerajtano in da se mera, pregled stroškov in pogoje dražbe zamorejo pri tej vradnii pregledati.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 20. septembra 1851.
St. 8047
Proglas. O«0ci
Podpisano c. k. okrajno sodništvo s tem sploh naznani: Da se je Franc Brajar iz Za-dvora zoper Antona Brajarja zatožil za posest in spoznanje vlastnine v zemljišnih bukvah ne-kdajne grajšine na Fužinah pod urb. št. 251 ležečega zemljišča. Dan obravnave se je odločil na 24. decembra t. I. zjutraj ob devetih pri tem sodništvu.
Ker ni znano, kje da se vlastnik znajde, kakor tudi, kje da so njegovi dediči, ker je mogoče, da so tudi zunaj cesarskih deželj, se jim to s pristavkam naznani, da se jim je ku-rator v njih nevarnost in škodo postavil, namreč tukajšni pravdosrednik dr. Rudolf, s kte rim se bo ta pravna reč po c. k. postavah ob ravnala in razločila.
Opominja se toraj dediči, da naj ali o pravem času sami k obravnavi pridejo, ali da naj zastopniku pripomočke na roko daio, ali sipa
augusta Heinriher s.
r.
Razglas.
(l69) 1
Vsled prošnje gospoda Martina Srebot-nak-a iz Predjame. je cv. k. senožeška sodnija prodajo zemlje Ellene Cerne omožene Debevc iz Št. Mihela, ki je v zemljiških bukvah bivše postojnske grajšine pod Urb. št. 997. zapisana, in sicer zavolj dolga 100 gold. c. s. c. dovoljila, in se bo 0. Oktobra, 6. Novembra in 6. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Št. Milielu prodajala, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno, ki 2849 gold. znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spisik iz zemljiških bukvah zna vsakleri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 14. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4771.
Razglas.
(172) 1
St. 4522.
Razglas.
(170) 1
C. k. sodnija v Senožečah je vsled prošnje gospoda Dragotina Kaučič-a, po obla-
stenca gospoda Antona Kaučič-a iz Razdertiga zavolj dolga 488 gold. 4 kr. c. s. c., ki jih je po spričbi 25. Aprila 1839 št. 98 dolžen, prodajo zemlje dovoljila, ki je v zemljiških bukvah bivše razderške grajšine pod Urb. št. 27 zapisana.
Bo se tedaj 15. Oktobra, 17. Novembra in 22. Decembra 1851 od devete do dvanajste ure dopoldne v Razdertim prodajala, in še le pri tretji drašbi tudi pod ceno ki 1056 goldinarjev 20 krajzerjev znese, prodala.
Dražbene pogoje, cenitni zapisnik in spisik iz zemljiških bukvah zna vsakleri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 22. Augusta 1851.
Jenko.
St. 4650.
Razglas.
(l7l) 1
C. k. sodnija v Senožečah vse tiste, ki mislijo de imajo od ranciga Franceta Šuša-ta iz Senožeč kaj za tirjati, opomni, de naj to, kar imajo za iskati te sodii do 21. Novembra 1851 gotovo na snanje dajo, če ne bodo nasledke 814 § obč. derž. zak. terpeli.
C. k. sodnija v Senožečah 29. Augusta 1851.
C. k. sodnija v Senožečah na znanje da, de je gospod Janez Nabergoj iz Lozic za povolenje prodaje zemlje Andreja Čeledna iz Potoč, ki je v zemljiških bukvah bivše seno-žeške grajšine pod Urb. št. 254 in 256 zapisana, prosil in de je sodnija to prodajo zavolj dolga 199 gold. 15 kr. c. s. c., ki jih j'e Andrej Čeleden po pričbi 5 Augusta 1850 št. H170 dolžen, dovoljila. Dražbe te zemlje, ktere cena 2160 goldinarjev znese, se bo 9. Oktobra, 10. Novembra in 10. Decembra 1851 vsakrat od devete do dvanajste ure dopoldne v Potočah godile in še le pri zadni dražbi bode tudi pod ceno prodana.
Dražbene pogoje, čenitni zapisnik in spiski z zemljiških bukvah zna vsakteri pri podpisani sodii prebrati.
C. k. sodnija v Senožečah 4. Septembra 1851.
Jenko.
H2Št. 8.
Razglas.
(166 .) 2
C. k. sodnija v Senožečih je vsled proš-nje gospoda Rernarda Dolenc-a iz Studenca dovolila, de se bo zemlja Marie Premrov iz Studenca (kije v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 354/4 zapisana) zavolj dolga 27 gold. in 37 kr. c. s. c. prodajala, ktere je po spričbi pogodbe 7. Februarja 1840 št. 39 dolžna.
Dražbe se bodo 29. dan Septembra, 29. Oktobra in 29. Novembra 1851 vsakrat ob 9. dopoldne v Siudencu godile; pri pervi in drugi dražbi se bo zemlja le za ceno, ki po zapisniku cenitbe 25. julija 1851 št. 2942, — 2733 gold. 20 kr. znese alj pa draži, pri tretji dražbi pa tudi pod ceno prodala.
Izpis iz zemljiških bukev, zapisnik cenitbe in dražbene pogoje zamore vsakteri pri podpisani sodii pregledati.
C. k. sodnija v Senožečih 16. Augusta 1851.
Jenko.
Št. 305.	(165) C 3
Srečkanje porotnikov za porotno sejo, ki se bo 27. oktobra 1.1. zjutraj ob 9. v Novem mestu začela, bo 6. oktobra t. 1. zjutraj ob 10 v sodniškej dvorani v Novem mestu.
Od predsedništva c. k. deželnega sodništva v Novem mestu 15. septembra 1851.
Od Scheuchensluel s. r.,
predsednik.
«1^-0 Ti—