Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost Andreja Žele Prispevek želi opozoriti na tista slovnična pojasnila v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki označujejo vezljivost. V zvezi s tovrstno slovarsko obvestilnostjo so predstavljene in včasih tudi komentirane terminološke rešitve v slovarskih pojasnilih. The article discusses those grammar explanations and notes in the Dictionary of Slovene Literary Language that deal with transitivity. It suggests updating these explanations by introducing recent linguistic terminology, commenting more in detail on some of the proposed changes. 0 Pri natančnejšem branju Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) lahko ugotovimo, ne samo daje vezljivost predstavljena, ampak dajo Slovar, seveda glede na terminološke zmožnosti slovenskega jezikoslovja v prejšnjih desetletjih, s slovničnimi kvalifikatorji in s slovničnimi oznakami precej natančno označuje. Slovarskih slovničnih pojasnil,1 ki kakorkoli označujejo (tudi) vezljivost je kar 187. Kljub temu pa večkrat lahko zasledimo razkorak med veliko količino in natančnostjo vezljivostnih slovničnih pojasnil in oznak na eni strani in med neustrezno izbranim ali pa neustrezno razporejenim ponazarjalnim gradivom, tudi glede na vezljivost, na drugi strani. Torej je pri nadaljnjem posodabljanju in dopolnjevanju slovarja s stališča vezljivosti potrebno v že obstoječa slovnična pojasnila in oznake vključiti novejše uveljavljene slovenske jezikoslovne izraze in z njimi nadomestiti nekatere dosedanje preveč opisne oznake. Tako bodo pri obravnavi slovarskih vezljivostnih slovničnih pojasnil vsaj omenjeni tudi dosedanji predlogi za terminološke posodobitve.2 1 Pregledala sem seznam kvalifikatorskih pojasnil za prve tri slovarske knjige, ki je namenjen interni uporabi. Ostala kvalifikatorska pojasnila pa sem izpisala in četrte in pete knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. 2 O tem gl. A. Vidovič Muha, Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (do konca januarja 1978), izdelano za interno uporabo na Inštitutu za slov. jezik Frana Ramovša. Ista avtorica, Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Zbornik Slavističnega društva Slovenije (Murska Sobota 1992), 35-49. Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 3 S tem so se ukvarjali že v sedemdesetih letih slovaropisci sami, saj je za interno uporabo izšel Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil (1978) Ade Vidovič Muhe s kritičnimi opombami avtorice in z dodanimi opombami Bojana Čopa. Takšni pisni strokovni dialogi pa so žal ostali samo med slovaropisci, zato so v kritikah slovarja včasih zmotna prepričanja, da pri sestavi slovarja določeni slovnični pojavi, npr. vezljivost, niso bili upoštevani. 4 Kvalifikatorsko pojasnilo je opozorilo, ki ga poleg slovarskih oznak uporabljamo za opredelitev besede oz. njenih pomenov ali besedne zveze. Definicijo slovničnega kvalifikatorskega pojasnila pa navajam po viru Pregled /./, cit. v opombah 2 in 3: »Slovnična kvalifikatorska pojasnila (kp) navajamo v primerih, ko ugotovimo vzročno povezavo med pomensko enoto besede in njeno slovnično značilnostjo, lahko s področja skladnje, oblikoslovja ali besedotvorja/.../ Slovnična kp, vezana na področje skladnje, opozarjajo, da je določen pomen razviden samo v določeni stavčni vlogi besede, v zvezi s kakim drugim stavčnim členom, kije lahko razvijajoči in kako drugače dopolnjujoči/.../. Slovnična kp s področja oblikoslovja opozarjajo na omejenost izražanja oblikoslovnih kategorij in na prevzemanje vloge kake druge besedne vrste v določenem stavčnem položaju/.../.« Utemeljitve o spremembah nekaterih slovarskih slovničnih oznak in pojasnil namreč niso več prav nove, saj so nastajale že ob samem slovarskem delu3. 1 Če za izhodiščno merilo delitve vezljivostnih kvalifikatorskih pojasnil4 vzamemo pomenske in slovnične lastnosti slovarskih iztočnic, se pomenska, slov-ničnofunkcijska in normativna vloga vezljivostnih pojasnil v okviru posameznih iztočnic izraža tako, da: 1.1 slovarsko iztočnico natančneje pomensko označujejo (to sta opozorili s širokim pomenskim obsegom in z oslabljenim pomenom) ali dopolnjujejo, ko opozorijo na proste morfeme in na povedkova določila, ki so pomenske sestavine določenega leksema kot slovarske iztočnice in zato imajo pomenskorazločevalno vlogo; tako slovarski iztočnici dajejo ali pa samo spreminjajo vezljivost, tj. sooblikujejo njeno intencijsko polje; 1.2 slovarsko iztočnico označujejo kot nosilko vezljivosti in predstavljajo njene pomenske in slovničnofunkcijske vezljivostne zmožnosti; 1.3 slovarsko iztočnico označujejo kot vezljivostno udeleženko in ji glede na njene možne skladenjske lastnosti določijo možne vezljivostne oz. udeleženske vloge; slovarsko (pomensko in slovnično) nerazrešeni so še primeri, ko je za iztočnico povedkovnik, medmet ali členek. V 1.1 in 1.2 slovarska vezljivostna pojasnila zaobjemajo predvsem glagolsko vezljivost, kije temeljna in zato najobsežnejša; z vezij ivostnimi udeleženkami v 1.3 pa je bolj upoštevana in poudarjena tudi vezljivost drugih neglagolskih besednih vrst. Natančnost in smiselnost oz. upravičenost določenega slovničnega vezljivostnega pojasnila je povratno uporabna tudi pri učinkovitem razčiščevanju ali samo potrditvi besedno vrstnih lastnosti slovarskih iztočnic. Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 1.1.1. Slovnični pojasnili s širokim pomenskim obsegom5 in z oslabljenim pomenom natančneje označujeta pomensko vrednost iztočnice, obenem pa napovedujeta njeno pomensko vezljivost oz. tesno pomensko soodvisnost z udeleženci in obvezno skladenjsko vezljivost. 1.1.1.1 Široki pomenski obseg besed svoja obvezna skladenjska določila pogosto omeji na okoliščine. To potrjujeta tudi primera pri biti sem L. J 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom 'izraža navzočnost v prostoru in času': Tukaj je jama. Hiša je sredi polja, dodatna pojasnila pa izpostavijo tudi prehodnost in s tem specializiranje pomena oz. izpostavitev skladenjskega pomena določenega glagola, npr. pri delati L J 3. preh., s širokim pomenskim obsegom 'z delom omogočati nastajanje česa': Delavci delajo malto, delati dopis, in proti primerom, ko zadošča samo oznaka stanja aktivnosti (neaktualne/splošne), npr. delati /.../ 6. s širokim pomenskim obsegom 'biti v delovnem razmerju': Prezračevalne naprave so delale neprestano. Vsi motorji delajo, ali pri ostati /.../ 4. s širokim pomenskim obsegom 'ne prenehati biti, obstajati': Jama, ki jo je naredila granata, je ostala. Neprimerna uporaba tako širokega kot oslabljenega pomena je npr. pri izgubiti (gl. SSKJ). 1.1.1.2 Pojasnili v 4. pomenu delati /.../ // preh., z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom 'izraža dejanje, kot ga določa samostalnik': delati čudeže, delati korake pa opozarjata tudi na izglagolsko pomensko dopolnitev nepolnega glagolskega pomena, stopnja nepolnopomenskosti pri zgornjih delati ni enaka. Sploh pa je bilo na uporabo določenih pojasnil v zvezi z oznakami glagolskega pomena že opozorjeno.6 1.1.1.2.1 Pri glagolih BITI (sem) in OSTATI sta v okviru določenega pomena nadrejeni kvalifikatorski pojasnili z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom imata še podpojasnila kot s pregibno besedo, z nepregibno besedo in s predložno zvezo. Takšna nakopičenost podatkov, npr. še dodajanje podpojasnila s predložno zvezo, po navadi zabriše osnovno informacijo, tj., da je v teh primerih predlog glagolski morfem. Tako bi pri tako obsežnih slovarskih geslih kot sta BITI (sem) in OSTATI v okviru določenega pomena za pomensko razlago dodali samo slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s povedkovim določilom, pod črko c) v okviru istega pomena pa v ponazarjalnem gradivu polkrepko izpisali predložnomorfemske glagole biti brez, biti od, ostati brez, ostati na ipd. 5 Prim. A. Vidovič Muha, Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - interna izdaja, 1978), kjer avtorica navaja uporabo tega pojasnila in na podlagi tega predlaga, naj se ga uporablja čimmanj oz. naj se ga opusti vsaj pri samostalnikih in pridevnikih. Gl. na strani 32. 6 Vir cit. v op. 5. Avtorica izpostavlja tudi razmerja nepomenski (vezni) glagol : nepolnopomenski (polvezni) glagol : oslabljeni pomen glagola in komentira ustreznost oz. upravičenost uporabe teh pojasnil z določenimi drugimi slovničnimi pojasnili. Predvsem na straneh 5, 28 in 41. Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 7 Gl. A. Vidovič Muha, Pregled slovničnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - interna izdaja, 1978), na strani 41. 8 Podrobneje sem o tem pisala v članku Kako SSKJ izkazuje glagole s prostimi morfemi v Jezikovnih zapiskih 2 (Zbornik Inštituta za slovenski jezik, 1995), 250-256. 1.1.1.2.2 Podobno kopičenje slovničnih pojasnil imamo tudi, ko je slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s predložnim povedkovim določilom pri glagolih hoditi, letati dodano slovničnemu pojasnilu z oslabljenim pomenom. Da to slednje lahko izpustimo, če imamo že pojasnilo s povedkovim določilom, je bilo že predlagano7. Še vedno pa moti kvalifikatorsko pojasnilo s predložnim povedkovim določilom, saj ne ustreza pomenski razlagi pri petem pomenu glagola HODITI, ki 'izraža, daje osebek oblečen, obut kot nakazuje določilo'. Takšna razlaga namreč izpostavlja predložnomorfemske glagole HODITI BREZ/V ipd., kar potrjuje tudi slovarsko ponazarjalno gradivo s primeri Ni navade, da bi ženske hodile brez pokrivala. Poleti hodi brez srajce, hodi v hlačah. 1.1.2 Slovnična kvalifikatorska pojasnila, ki slovarsko iztočnico pomensko dopolnjujejo oz. leksikalizirajo, so tista, ki označujejo prosti glagolski morfem8 (poleg že obravnavanih s predložnim povedkovim določilom, s predložno zvezo, sta še s predlogom, v zvezi z/s) in nujna pomenska dopolnila, ki so tudi skladenjsko obvezna - najtipičnejša so povedkova določila (tudi že omenjana v okviru obravnave nepolnega glagolskega pomena). 1.1.2.1 Obglagolski predlog v skladenjski vlogi glagolskega morfema izraža tudi kvalifikatorsko pojasnilo s predlogom, npr. pri gledati po (ženskah)/ za (ženskami) v pomenu 'kazati zanimanje za koga'. Še drugi glagoli, ki imajo slovnično kvalifikatorsko pojasnilo s predlogom, so IZTEGNITI (iztegniti (roke) za knjigo, iztegniti (roko) po denarju v pomenu 'prizadevati si doseči, prijeti kaj'; iztegniti roke k materi, iztegniti roke po njem v pomenu 'izraziti željo po čem'); nekaj tipičnejših takšnih glagolov je še: planiti po/na, pogledati za, prebiti se do. Takšne predložnomorfemske glagolske podiztočnice za glagol PREITI bi bile: preiti v 'spremeniti, menjati okolje, način dela, način obstajanja, lastništvo': preiti v zadnji vagon/preiti v prakso/preiti v stepo/preiti v last občine: preiti k 'spremeniti, menjati okolje, način obstajanja': preiti k partizanom/ preiti k dejanjem: preiti na 'spremeniti, menjati način dela, lastništvo': preiti na gverilsko taktiko vojskovanja/na žganje/preiti na sina. Če pa ostajamo pri sedanji zgradbi slovarskega članka, bi morali vse predložnomorfemske glagole preiti v, preiti k, preiti na v okviru drugega pomena glagola PREITI vsaj polkrepko izpisati. 1.1.2.2 Slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v zvezi s/z poleg predložnih glagolskih morfemov tipa dati na v pomenu 'ceniti' vključuje tudi zaimenske glagolske morfeme tipa biksati ga v pomenu 'počenjati neumnosti, lahkomiselnosti'. Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost To slovnično kvalifikatorsko pojasnilo je bilo za označevanje prostega glagolskega morfema uporabljeno okrog 190-krat. Od tega 165-krat za označevanje predložnih glagolskih morfemov in 25-krat za označevanje zaimenskih glagolskih morfemov. V več kot tri četrtine primerih je pred slovničnim pojasnilom v zvezi s/z čustvenostna oznaka ekspresivno, ravno tako pogosta je socialnozvrstna oznaka pogovorno, sledijo pa funkcij skozvrstna oznaka publicistično, časovna oznaka starinsko in socialnozvrstni oznaki nižje pogovorno in knjižno. Vse te stilne in zvrstne oznake opozarjajo, daje bilo to slovnično pojasnilo uporabljeno zapredložnoglagolske frazeme, z njim so se namreč označevale tudi druge stalne stave, npr. pri DRŽATI (navadno v zvezi z beseda, obljuba: držati besedo, obljubo/A Seveda bi tudi pri teh glagolih s prostim morfemom kazalo premisliti (saj jih je le nekaj čez dvesto), ali ne bi bilo bolje opustiti oz. razbremeniti slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v zvezi s/z in jih nastaviti kot podiztočnice z dosedanjimi slovarskimi pomenskimi razlagami ter s stilnimi in zvrstnimi oznakami, tako bi bilo zmanjšano število pojasnil in hkrati bi tudi njihova uporaba postala bolj utemeljena, izpisi konkretnih podiztočnic pa bi bili sporočilno natančnejši in enostavnejši. Tako pa so kdaj tudi v okviru istega slovarskega članka opazne neupravičene različne oznake, tako se npr. hoditi za izpostavi s pog., v zvezi z za 'prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga'; istovrstna hoditi s/z pa je nakazana s socialnozvrstno oznako pogovorno ter s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom navadno z orodnikom in s pomensko razlago 'biti v ljubezenskem odnosu'. Prezrta oz. zabrisana je npr. leksikalizacija shajati s/z, tako daje slovarskima pomenoma glagola SHAJATI 1. 'biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje', npr. Vsak človek bi lahko shajal z njim, in 2. 'imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje', npr. S temi dohodki ne more shajati, dodano kvalifikatorsko pojasnilo navadno s prislovnim določilom, ki pa velja samo za 2. pomen, medtem ko že pomenska razlaga prvega pomena označi predlog z/s kot glagolski morfem; v tretjem pomenu pa je zveza shajati brez s pomenom 'biti potreben, nujen', npr. Brez očal ne more shajati, označena s kvalifikatorskim pojasnilom v zvezi z brez. S pomenskim delitvenim kriterijem pa je npr. natančneje predstavljen predložnomorfemski glagol igrati se s/z: igrati se s/z- 'nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje'; igrati se s/z - ekspr. 'imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa'. Slovar lepo ločuje med predlogom v vlogi izglagolskega vezavnega (udeleženskega) predloga in med predlogom v vlogi glagolskega morfema npr. pri podiztočnici lepiti se, kjer primere kot Blato se lepi na copate. Testo se lepi na prste označuje s slovničnim kvalifikatorskim pojasnilom s prislovnim določilom in s pomensko razlago 'zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago', zato vezavni predlog na napoveduje obvezno udeležensko mesto; primere s predložnim glagolskim morfemom kot Dekleta se kar lepijo nanj pa Slovar označi s čustvenostno oznako ekspresivno in s pomensko razlago 'kazati veliko čustveno navezanost na koga', le Andrej a Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 9 Vir cit. v op. 5. V Pregledu je pri vseh pojasnilih opozorjeno tudi na smiselno uporabo omejitve navadno v pojasnilih. Ta pomen 'neobveznosti' prislova navadno v SSKJ namreč ni bil dosledno upoštevan. da je pričakovano slovnično kvalifikatorsko pojasnilo v zvezi z na tu izpuščemo. Nepričakovano pa se pojasnilo v zvezi s pred, v pojavi pri samostalniški iztočnici javnost v pomenu 'javno življenje, delovanje': S pesmimi ie stopil pred javnost/v javnost, kjer je nepotrebno, ker, če že kaj označuje, potem tudi v teh primerih označuje predvsem glagolske morfeme. Po drugi strani pa je obglagolski morfem lepo izpostavljen npr. v 1. in 2. pomenu glagola ponašati se (3. in 4. pomen imata časovno oznako zastarelo) s pojasniloma navadno v zvezi z z/s in z oslabljenim pomenom, v zvezi z z/s, zato bi morala biti slovarska iztočnica ponašati se z/s. Predlog z/s ima skladenjsko vlogo glagolskega morfema v pomenu 'izraža, da kdo ima to, kar nakazuje določilo', pri čemer lahko izpustimo kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom (kot je to že narejeno npr. priprekaliti/prekaljevâti se v), saj je ta nepolni pomen izražen že z glagolom IMETI v pomenski razlagi. Omejitveni prislov navadno9 v navadno v zvezi s s, z; kvalifikatorsko pojasnilo navadno v zvezi s/z bi morali zaradi nenatančnosti v vsakem primeru izpuščati. 1.1.2.3 Pri predlogih kot slovarskih iztočnicah je s stališča glagolskega morfema zanimivo slovnično kvalifikatorsko pojasnilo pri glagolih (pri predložni iztočnici O so npr. navajani glagoli govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem), saj je vsaj v grobem zajelo obvezno glagolsko vezljivost. Označevanje vezljivosti pa se nadgradi še z pojasnilom pri samostalnikih, zlasti glagolskih, s katerim je opozorjeno na ohranjanje vezljivosti tudi pri pretvorbah, npr. govor o nujnih ukrepih, oddaja o naših pomorščakih, pomenek/posvet o čem. Posredno, s stališča predlogov na vezljivostne posebnosti nepolnopomenskih glagolov opozarja tudi pojasnilo s pomožnim glagolom (iz l.l 4. s pomožnim glagolom 'za izražanje stanja zunaj česa' v primerih kot Moštvo je precej iz forme. Obleka je iz mode). 1.2 Od slovničnih pojasnil iz prve skupine, ki slovarskim iztočnicam dajejo vezljivostne lastnosti in jih tako vezljivostno oblikujejo, prehajamo na slovarska pojasnila, ki slovarsko iztočnico označujejo kot nosilko vezljivosti, to pa je navadno glagol. Ta skupina slovničnih pojasnil torej označuje predvsem glagolsko vezljivost. Prav s stališča iztočnice kot nosilke vezljivosti je lepo izraženo, daje Slovar pri označevanju vezljivosti zajel, ne pa tudi povezal in uskladil, tako pomensko ravnino (z izbranimi udeleženci) kot slovničnofunkcijsko ravnino (določil je udeleženske vloge), in še normativnoizrazno ravnino (določil je uporabo sklonov). 1.2.1 V okviru obravnave vezljivosti je povezanost pomenske, skladenjske in izrazne ravnine še najbolj izražena s pojasnili za levo vezljivost: v brezosebni rabi (op.: bolje kar brezosebno) proti v osebni rabi (op.: bolje z osebo), v neosebni rabi (op.: bolje neosebno), v tretji osebi, brezosebno, z nedoločnikom; z nedoločnikom Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 1.2.2 Prevladujejo pojasnila za desno glagolsko vezljivost (del obvezne glagolske vezijivosti je bil že obravnavan v prvi skupini pojasnil); kot nosilke vezljivosti pa bodo upoštevane tudi neglagolske besedne vrste. 1.2.2.1 Glagolske iztočnice kot nosilke vezljivosti izpostavljajo pojasnila: a) z besednovrstnimi oznakami za poudarjanje pomenskih lastnosti udeležencev: kot osebkom, z odvisnim stavkom kot osebkom, z zanikanim osebkom v ^ rodilniku. Večina naštetih pojasnil je vključena v obsežen slovarski članek glagola z ^ osnovnim bivanjskim pomenom biti sem; neosebno je označena raba zaimka kaj v Kaj je švignilo čez cesto, maček ali senca. Na neujemanje povedka z osebkom opozori pojasnilo s povedkom v množini moškega spola z dodano oznako starinsko v * primerih kot Družina so se poskrili v kleti. Gospoda so se znali izvrstno kratkočasiti. m Pojasnilo brezosebno z nedoločnikom ali odvisnim stavkom je uporabljeno npr. pri glagolu iti: Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival. Ne gre dvomiti o tem.: hkratna oznaka leve in desne vezljivosti pa je pojasnilo brezoseb., v zvezi z za za ^ Gre za človeka. Posebej je opozorjeno tudi na primere, v katerih se navadna brezosebna raba ^ lahko uporablja tudi z osebo, npr. pri glagolu liti /.../ 5. brezoseb.: Cel dan lije proti ^ v osebni rabi: Dež lije na zemljo in še v primerjavi z deževati /..J 2. nav. 3. os., ^ ekspr.: Cvetje je deževalo z oken na ulico. ^ Označene so tudi poosebitve (pooseb.), npr. Nastopa znameniti basso buffo (v tem primeru je hkrati označena tudi možna skladenjska vloga prevzete besede). ^ 1.2.1.1 Vršilca dejanja ali nosilca stanja/poteka kot logičnega udeleženca v ;> neimenovalniških sklonih označujejo pojasnila s smiselnim osebkom /v odvisnem q sklonu/, s smiselnim osebkom v rodilniku (dodano je še prišlovno določilo): Na cestah mrgoli avtomobilov, s smiselnim osebkom v dajalniku: Žal mu je bilo: s ^ smiselnim osebkom v tožilniku: Briga me. s smiselnim osebkom v orodniku: Z ^ njim gre slabo. w - s samostalnikom - to je zelo redko pojasnilo, ki označuje metonimično uporabo glagolskega pomena, npr. napénjati/napèti - nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom 'izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik' : napeti mišice/ušesa: na nepolni pomen oz. na prevladujoč fazni pomen glagolske iztočnice opozarja pojasnilo navadno z glagolskim samostalnikom, npr. pri iskati, izkazati, nadaljevati ipd., še večja je skupina glagolov s pojasnilom z glagolskim samostalnikom in še z natančnejšim pojasnilom zlasti z glagolskim samostalnikom; podobno še pojasnilo navadno z nedoločnikom pri glagolih kot nameniti (se), pozabiti/pozabljati ipd., večji skupini nepolnopomensko uporabljenih glagolov imata pojasnili z namenilnikom fdati. hiteti iti ipd.) in z nedoločnikom fblagovoliti. imeti, izvoliti, hiteti ipd.); pojasnilo pa je lahko kombinacija dveh, npr. 149 Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost ^ z nedoločnikom in z glagolskim samostalnikom (npr. pri misliti: Sem mislil govoriti ^ z vami. Sem mislil na odhod). N Na nepovedkovno rabo nedoločnika opozarj a poj asnilo z nedoločnikom kot M predmetom, npr. bâti se v bati se začeti/zameriti ipd.; raba nedoločnika ob glagolu ^ premikanja je pri glagolu iti označena s pojasnilom brezoseb., z nedoločnikom ali O odvisnim stavkom, ki opozarja tudi na pretvorbene vrednosti v primerih kot Ne gre dvomiti o tem : Ne gre, da bi dvomili o tem; z namenilnikom izraža namenskost ob ^ glagolih premikanja, npr. pri iti se s primeri kot iti se igrat/kartat: slovarski članek za O nikalnico nič pa v pomenu zanikanja glagolskega dejanja s številnimi (predvsem ^ normativnimi) poj asnili zaj ame vse spremembe osebnih in neosebnih glagolskih oblik, ^ vključno z glagolskim vidom, in uporabo rodilnika ter tožilnika pri zanikanju; ^ - na sestavljeni povedek opozarja pojasnilo kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom pri glagolu biti sem; N b) s stavčnočlenskimi oznakami za poudarjanje slovničnofunkcijskih lastnosti »q udeležencev -1, i. udeleženskih vlog: ^ - navadno z notranjim predmetom - opozarja na t.i. logično vezljivost, ki je zaradi tega skladenjsko neobvezna, npr. izbesnéti - navadno z notranjim predmetom 'v dejanju pokazati svoj bes' : izbesneti svoj bes/svojo jezo: - navadno z odvisnim stavkom-pojasnilo označuje glagole, ki napovedujejo določeno vsebino, npr. obetati, obljubljati, omenjati, paziti ipd.; natančnejša pojasnila o uporabi odvisnikov (predvsem prislovnih) so pri vezniških iztočnicah, npr. pri veznikih da, ko; - navadno s predmetnim odvisnikom (naročati/naročiti - navadno s predmetnim odvisnikom 'da kdo kaj uresniči, opravi': Naročal mu je. naj pazi na hišo): - s prislovnim določilom (legatiknjiž., s prislovnim določilom 'pojavljati se, nastopati na površini': Megla je legala na jezero // z oslabljenim pomenom 'izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik': Mrak, noč lega na pokrajino) proti (dati-s širokim pomenskim obsegom, s prislovnim določilom: Dati čevlje v popravilo): natančnejša opredelitev glagolskega pomena je potrditev za obvezno vezljivost oz. za pomensko soodvisnost glagola in okoliščine; - uporabljane so tudi vrste prislovnih določil - v pomenskih razlagah pa je nakazano, kako je izbira določila odvisna od glagolskega pomena, kar opozarja na vezavnost prislovnega določila: - s prislovnim določilom količine (porabiti/porabiti — s prislovnim določilom količine 'izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti' : Avtomobil porabi deset litrov): - s prislovnim določilom kraja (mârati - elipt., s prislovnim določilom kraja 'izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje kot ga nakazuje določilo': Nikoli ni maral (iti) k njej/v šolo): - s prislovnim določilom načina (jemati - s prislovnim določilom načina 'imeti določen odnos do česa': Tega opozorila ne smete jemati za šalo): vsaj delno 150 Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost odvisnost od glagolskega pomena nakazuje tudi pojasnilo navadno s prislovnim določilom - uporaba prislova navadno je smiselna, če pregledamo pomene tako označenih glagolskih iztočnic (biti sem, čakati, dobivati, laziti, lesti. ležati, metati. obračati f se) ipd.); splošnejši pomen iztočnice dopušča večjo izbiro, zato iz pomensko bolj vezanih stavčnočlenskih določitev prehajamo na besednovrstne določitve: - s prislovno predložno zvezo (do - 2. 'za izražanje meje v času, do katere sega dejanje V s prislovno predložno zvezo: Cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni): večjo pomensko povezanost z glagolskim pomenom oz. skladenjsko vezavnost označuje pojasnilo navadno s prislovom (npr. obarvati - navadno s prislovom 'dati čemu določene poteze, značilnosti': Plastično/politično ie obarval dogodke), podobno še pri funkcionirati, napraviti, narediti, pobarvati ipd.); c) s sklonskimi oznakami za (normativno) izražanje pomenskih in slovničnofunkcijskih lastnosti udeležencev: - navadno z rodilnikom - pojasnilo označuje obvezno vezljivost, npr. otresti se - ekspr., navadno z rodilnikom 'narediti, povzročiti, da kdo odide, se oddalji': ostresti se nezaželjenega gosta; - navadno z dajalnikom - pojasnilo označuje vezljivost (ne ločuje pa med obvezno in neobvezno vezljivostjo) pri npr. dolgovati, imponirati, jemati, odrekati, posrečiti se ipd.; podobno še navadno z orodnikom pri držati, hoditi, odkupiti ipd.; - s tožilnikom - pojasnilo je osnovno delitveno merilo pri predlogih, samo dodatno pojasnilo s še dodatnimi socialnozvrstnimi in čustvenimi oznakami je npr. pri imétiI...117. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom 'mikati, želeti si': Ti čevlji me na res imajo/Ima me. da bi jo vprašal: pri iti se pa z dodatno čustvenostno oznako ekspr. kot npr, iti se umetnost/znanstvenika proti nezaznamovani rabi pri iti se slepe miši/ravbarje in žandarje: natančno ločevanje med predložnimi predmeti in prišlovnimi določili bi razširilo pojasnilo s tožilnikom, sicer pa je opozarjajoče navedeno samo pri določenem pomenu glagola, npr. pri postreči - s tožilnikom: Lepo gaje postregla; - ker pri glagolskih iztočnicah ni pojasnila z mestnikom, vzbujajo pozornost takšne kombinacije pojasnil, npr. metati /./ 5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi z metati oči, pogled: Rad meče oči po ženskah. Fantje so metali za njo dolge poglede, v primerih po ženskah (mestnik) in za njo (orodnik) bi namreč prej lahko govorili o predložnih predmetih kot pa o prislovnih določilih - stavčnočlenske vloge predložnih samostalniških zvez v slovarju niso jasne; - z orodnikom - pojasnilo je uporabljeno samo v primerih, ko vezava orodnika vpliva na glagolski pomen oz. določa enega izmed pomenov glagolske iztočnice, in je zato takšna vezava tudi skladenjsko obvezna (npr. kosati se. nehati, opraviti prenehati, povezati, prekiniti, prelomiti): pogoste dodatne oznake so publ., npr. publ., z orodnikom (nehati z delom nam, nehati delati) in ekspr., npr. ekspr., z orodnikom (S svojo prejšnjo družbo je opravil). Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 1.2.2.1.1 Še dodatna posebna pojasnila in oznake pri glagolskih iztočnicah: - na besedilno vezljivost opozarjata pojasnili eliptično, z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom in eliptično, z izpuščanjem dela povedka sploh pri glagolu biti sem: Prišla je. seveda je in Miza je iz kamna; - logična pomenska vezljivost, kije skladenjsko neobvezna vezljivost, je npr. pri oženiti se in omožiti se lepo označena s pojasnilom v zvezi z osebo moškega (ženskega) spola, kar velja tudi za njuno navadnejšo nadpomenkoporočiti se. 1.2.2.1.2 Prehodnost ali neprehodnost kot izražanje glagolskopomenske vezljivosti sta označeni samo kot posebnosti oz. izjemnosti pri določenih glagolskih pomenih. Tako je npr. bloditi/bloditi v svojem osnovnem (nezaznamovanem) pomenu 'hoditi brez cilja, brez orientacije' neprehoden, še drugi pomeni tega glagola pa imajo oznake in pojasnila kot 3. tudi preh. 'v vročici zmedeno govoriti; blesti': bloditi v vročici (nerazumljive stvari). 4. preh., knjiž. 'spravljati v zmedenost, v zmoto; begati': Ljubezen mu blodi razum. Vsiljujejo pa se tudi slovarskih nedoslednosti, npr. čikniti ekspr. 1. 's silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe': Voznik čikne in požene: preh. čikniti rjavo slino; proti pljuniti 'izvreči iz ust, navadno slino, sluz': Moral je pljuniti, in potem še v tem primeru brez oznake preh. pljuniti kri. 1.2.3 Neglagolske iztočnice kot nosilke vezljivosti, ki pa so pogosto izglagolske in ohranjajo glagolsko vezljivost: a) pojasnila z besednovrstnimi oznakami za poudarjanje pomenskih lastnosti udeležencev: - s samostalnikom v imenovalniku pri franko: prodajati franko meja, namembna postaja; - s samostalniško rabljenim pridevnikom pri zaimku nič (Nič dobrega se ne obeta); - s svojilnim zaimkom pri človek (Kje pa je tvoj človek); - s pridevniškim povedkim določilom (nič - Nič ni tako nujno/nujnega); - navadno s primernikom, npr. pri dosti (dosti boljši/debelejši); - navadno s števnikom, npr. pri léto^ (dve leti, že tretje leto) proti s števnikom v pomenu 'ta čas za označevanje starosti česa': Otroku je dve leti: - s predlogom, kar opozarja na drugotno skladenjsko vlogo besede, npr. pri čudo (od čuda, na največje čudo); - s členkom pri kàr (Zadovoljen bo s čimer že bodi); slovarska pojasnila so členek omejila samo na slovnične površinske vloge, niso pa še bile upoštevane členkove pomensko-skladenjske lastnosti; - že v besedilno vezljivost sodijo pojasnila pri vezniških iztočnicah, npr. pri da navadno z veznikom ali prislovom (Pravi, da zdaj pa še ne more, ker da premalo zasluži); Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 10 Vira cit. v op. 2. V Pregledu imamo na straneh 41-42, v Zborniku pa na strani 45 poskus tipologizacije samostalnikov in pridevnikov glede na oslabljeni pomen; v zvezi s tem je zanimiva pripomba oz. ugotovitev, da veže slovnično pojasnilo z oslabljenim pomenom pridevniški pomen samo na prilastkovno vlogo in da prehod med povedkovnike ni mogoč, npr. golo dejstvo, grda laž). b)pojasnila s stavčnočlenskimi oznakami za poudarjanje slovničnofunkcijskih lastnosti udeležencev: - rabi se samostojno ali s prilastkom, npr. pri aparât (brivski/projekcijski aparat); - navadno s prilastkom, npr. pri arena (v literarni/zgodovinski areni); c) pojasnila s sklonskimi oznakami za normativno izražanje pomenskih in slovničnofunkcijskih lastnosti udeležencev: - navadno z rodilnikom npr. pri emisija (emisija denarja/znamk); - s čustvenim dajalnikom pri blizu (Poroča tisk, ki je blizu vladi); - tudi nesklonljivo, npr. pri milijon f dežela z milijon prebivalci); - pri predlogih kot iztočnicah je uporaba sklonov osnovno normativno merilo, kije nadrejeno vsem ostalim navodilom in pojasnilom; najpogostejša so pojasnila, z rodilnikom, s tožilnikom, z mestnikom, z orodnikom ipd. 1.3 Slovarske iztočnice kot udeleženke vezljivosti 1.3.1 Med takšnimi udeleženkami vezljivosti so v nekaj primerih lahko tudi glagoli, in sicer, ko je opozorjeno na možne skladenjske vloge neosebnih glagolskih oblik (nekaj jih je bilo že omenjenih v okviru leve vezljivosti). Pojasnili v nedoločniku in v namenilniku za določene glagolske iztočnice hkrati opozarjata tudi na nepolni pomen glagolov v osebni glagolski obliki: - v nedoločniku za glagola jesti, piti, npr. Dal mu je jesti in piti: - v namenilniku za glagole iskati, klicati, poklicati ob hoditi/iti, npr. Hodijo ga iskat/klicat: - v brezosebno-prislovni rabi pri glagolih gledati, govoriti, npr. Hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje. Odkrito govorjeno, fantje pošten: - kot prehod med glagolskimi in neglagolskimi iztočnicami lahko označimo pojasnilo v glagolniški rabi pri misel, npr. Iz globokih misli gaje prebudilo lajanje: - pojasnili ob iztočnici kônec^ v zvezi z iti, npr. Zaloga gre h koncu: in še pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti, npr. Žival je v jami vzela konec opozarjata na nepolni glagolski pomen in s tem na obvezno vezljivost in ju lahko primerjamo z isto vsebinskimi pojasnili pri glagolskih iztočnicah, npr. hoditi U 6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom: hoditi po čudnih/krivih potih. 1.3.2 Se pa slovnični pojasnili z oslabljenim pomenom in s širokim pomenskim obsegom pojavljata tudi v okviru drugih besednih vrst10, prvo za Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost 154 «««< poudarjanje pomena jedrnega dela, drugo kot nadpomenka z več enakovredno ^ močnimi pomeni, npr. grd skopuh/poln predpasnik jabolk : grd svet/poln hlev ipd. N M 1.3.2.1 Slovar oslabljeni pomen označi pri vseh besednih vrstah - neglagolski ^ zgledi so npr. hiša /.../ 2. 'družinska skupnost, družina', / z oslabljenim pomenom: O Kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih: igra /.../ 3. 'športna dejavnost, & navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih' /.../, ekspr., z oslabljenim t™* pomenom: Ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov 5. ekspr., navadno O s prilastkom /.../ // z oslabljenim pomenom 'delovanje, navadno nepričakovano, ^ brez vzroka' : Vse je počivalo na čudni igri naključja: oba, široki in oslablj eni pomen ^ sta primerjalno zaobjeta npr. pri karakter; zgled za pridevnike npr. pri navaden /.../ ^ 4. ekspr., z oslabljenim pomenom 'poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže': Tega navaden človek ne more razumeti: pogosteje kot pridevniki v vlogi N oslabljenega pomena nastopajo izpridevniški prislovi, tako npr. lahko in mirno v > okviru pridevniških iztočnic lahek in miren; nekje /.../ 2. 'izraža približnost' b) knjiž. »-o 'razmerja, vrednotenja', / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem; z oslabljenim pomenom veznika in je ^ izpostavljena tudi besedilna vezljivost, npr. Bodite mirni. In nobenega šepetanja: predložna iztočnica ima obglagolsko morfemsko vlogo označeno za oslabljen predložni pomen, npr. pri na /.../ 2. 'za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje': /./, /z oslabljenim pomenom: iti na koncert ipd. # 1.3.2.2 Po pričakovanju pa široki pomenski obseg ne morejo imeti vse besedne vrste - omejuje se na samostalnike, pridevnike in veznike, npr. moment /.../ 2. publ., ^ navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom 'faktor, dejavnik, "° okoliščina' : To je nov moment v razvoju: tudi različne skladenjske vloge pridevniške w iztočnice so upoštevane pri dober /.../ 2. s širokim pomenskim obsegom 'ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri': dobri čevlji. Dober papir ne vpija črnila, in še pri 9. pomenu, ki ima oznake in pojasnila pog., v povedni rabi, s širokim pomenskim obsegom v primerih kot Še dva dni boš ležal, pa boš dober: in še veznik kakor /.../ II. v primerjalnih odvisnikih / s širokim pomenskim obsegom: Kakor daleč sega oko, povsod sama ravnina: proti npr. z oslabljenim pomenom 'za izražanje primerjave sploh': Kakor kažejo zardele oči, je vso noč prejokala. 1.3.3 Na spremenjeno oz. na drugotno skladenjsko vlogo določene besedne vrste opozarjajo pojasnila kot v samostalniški/prislovni/medmetni/predložni/ vezniški rabi; na nevsakdanjo stavčnočlensko rabo besed opozarjajo pojasnila kot osebek/predmet/prilastek; s posebno skladenjsko rabo besed pa je v pojasnilih izpostavljena tudi uporaba sklonov, ki je označena z v imenovalniku/dajalniku/ tožilniku/mestniku, navadno nesklonljivo (prim, v SSKJ). 1.3.3.1 Razmerja med členki, prislovi in medmeti, na katera je bilo v slovenski strokovni literaturi primerjalno opozorjeno v drugi polovici sedemdesetih Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost let11, je Slovar rešil tako, daje največ členkov (64) dal pod oznako prislov (prisl.) in nekaj (4) pod oznako medmet (medm.), z oznako členek pa so označeni samo besedni morfemi ali t. i. oblikoslovni členki tipa -le-, koli, si (edinole, semle, kar koli, kjer koli, kogar si bodi). Neenotnosti se pokažejo pri //, ki ima oznaki prisl., star. s pojasnilom kot naslonka (Je li težko?) proti naj, ki ima oznako členek z dodatnima pojasniloma s povednim/pogojnim naklonom (verjetno sta k pravi opredelitvi naj pripeljali še dve iztočnici naj, ena z oznako vez. (veznik), druga pa je bila označena kot predponsko obrazilo k sestavljenkam); podobno imamo pri štirih iztočnicah za le - po enkrat je prisl. in vez. pa dvakrat členek. Tako bi tudi tri iztočnice za mar preuredili v dve - mâr]e povedkovnik, drugi dve màr/mâr, ki sta označeni s prisl./ prisl.,nav. ekspr., pa sta členka. Med členke uvrščamo tudi večino sklopov tipa bôgvâruj, bôgvé, bôgznâ, bogme ipd., ki pomensko napovedujejo neko /ne/izraženo sobesedilo proti boglônaj, bôgpomâgaj ipd., ki so medmeti, kar pomeni, da so s svojo notranjo levo vezljivostjo sporočilno samozadostni. 1.3.3.2 Na povedkovnike opozarja predvsem pojasnilo v povedni rabi12, opozorjeno pa je že bilo tudi na nedosledno uporabo tega pojasnila13. Velja poudariti, da so na večino pomanjkljivosti v zvezi s slovničnimi pojasnili in oznakami opozarjali s prispevki v strokovni literaturi tudi slovaropisci sami, kar pomeni, da so se jih zavedali in se gradiva lotevali problemsko. Povedkovniki kot vezljivostno zelo omejena besedna vrsta so označeni s pojasnili prisl. v povedni rabi (všeč), prid. neskl. v povedni rabi (fair), v povedno-prislovni rabi (mraz, hudič, dolgčas), brezosebno, s smiselnim osebkom (žal, mraz, sram, mar, dolgčas). 2 Pregled in komentiranje slovarskih slovničnih pojasnil, ki označujejo vezljivost, dokazujeta, da Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pri opredelitvah leksemov zajel tako pomensko vezljivost (deloma s pomenskimi razlagami, deloma z besedno vrstnimi oznakami) kot skladenjsko-strukturno vezljivost (s stavčno- 11 V Slovenski slovnici 1976 (J. Toporišič, 386) so medmeti opredeljeni kot besede stavki, ki so lahko uporabljeni popolnoma samostojno (ne morejo biti stavčni členi v okviru glagolskega stavka), proti prislovom in členkom, ki so stavek le hkrati z izpuščenim besedilom. V Toporišičevi Novi slovenski skladnji (Lj. 1982, 334) se je za praktično razlikovanje med prislovom in členkom postavila vprašalnica - prislov jo ima, členek pa ne. 12 V strokovni literaturi je bilo razloženo že konec šestdesetih let s člankoma I. Kozlevčar O pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi, JiS 1968, let. 13/1, 11-15, in O pridevniku v povedni rabi, JiS 1969/70, let. 15/7-8, 210-215. 13 Gl. A. Vidovič Muha, Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Zbornik Slavističnega društva Slovenije (Murska Sobota 1992), 35-49, na straneh 40^1. Andreja Žele: Kako je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika predstavljena vezljivost členskimi oznakami in sklonskimi oznakami), slednje pa imajo še normativno vlogo. ^ Pregled je tudi pokazal, da bi včasih razumna izbira enega slovničnega pojasnila v N prid jasnosti in večje natančnosti lahko nadomestila kopičenje dveh ali več slovničnih M pojasnil. Presentation of Transitivity in the Dictionary of the Slovene Literary Language The treatment of transitivity in the Dictionary of the Slovene Literary Language is surprisingly exhaustive, with the use of both grammar qualifiers and grammar notes confirming the lexicographers 'good language instinct and capacity to translate this instinct into lexicographic descriptions. There are 187 grammar explanations referring in one way or another (also) to transitivity. However, there is occasional discrepancy between the amount and detail of transitivity explanations and notes on the one hand, and inadequately selected or arranged exemplifying material, including transitivity features, on the other. Terminology urgently needs to be updated. The existing grammar explanations and notes should be revised and original descriptive treatment replaced by more recent Slovene linguistic terminology. The article substantiates the demand for changes in the existing grammar explanations and notes. The point of departure in the classification of transitivity explanations are specific features of headwords. Thus, transitivity explanations (a) semantically complement the headword, specifying its meaning - they call attention to free morphemes and to »povedkova določila«, which are semantic components of a given <* lexeme as a headword and play a role in drawing distinction between two semantic entities; and, above all, they either assign transitivity to the headword or change it, defining its transitivity properties more specifically; (b) define the headword as the carrier of transitivity and present its transitivity capacities, which further develop also its meaning; (c) define the headword as a participant in transitivity and, depending on its potential syntactic properties, specify its possible semantic roles; lexicographically (both semantically and grammatically) unsolved are entries with a »povedkovnik«, interjection or particle as the headword. It is obvious from this presentation that transitivity explanations in the dictionary cover both semantic transitivity (with regard to the headword s meaning as its carrier and source of transitivity it can be internal or external), which is emphasised by explanations of meaning within the semantic part of the entries, and syntactic transitivity, which is/ should be evident from the examples. 156 Fonološki opis govora vasi Pungert Francka Benedik V članku je podan fonološki opis govora vasi Pungert, ki spada v rovtarsko škofjeloško narečje. The article gives a phonological description of the local speech of the village of Pungert (SLA 185), one of the speeches from the Rovte -Škofja Loka dialect. 1 STANJE 1.1 GLASOVI 1.1.1 Samoglasniki 1.1.1.1.1 Naglašeni dolgi samoglasniki i: u:1 e: o: a: 1.1.1.1.2 Naglašeni kratki samoglasniki i u e o a 1.1.1.2 Nenaglašeni samoglasniki i u e 1 m n a/[»] 1.1.2 Soglasniki 1.1.2.1 Zvočniki v m 1 r n j /i:/ in /u:/ se v tem govoru v Ramovševi transkripciji označujeta kot e in o s pikico Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert 1.1.2.2 Nezvočniki P b f t d C 3 s z č 3 š ž k X Y 1.3 NAGLAS Naglasne enote so: naglašeni : nenaglašeni: 'V:, 'V : V. 2 OPIS 2.1.1 Razmerje med dolgimi in kratkimi samoglasniki je približno 1,5 : l.2 Za razlikovanje med njimi je pomembnejša kvaliteta . 2.1.1.1.2 Kratki samoglasniki so v primerjavi z dolgimi zelo centralizirani. Posledica tega je, da se namesto o, včasih pa tudi e fakultativno lahko izgovarja tudi a. a je pogostejši tudi pri mlajši generaciji, /i/ in /u/ sta tudi nižja kot v knjižnem jeziku. /o/ pred /u/ (= ou < J: in J) je po kvaliteti enak o. Realizacija dolžine je fakultativna. 2.1.2.1 /j/ ima rahlo priporo, ki je pred samoglasniki nekoliko močnejša, v vseh položajih pa je njegova vrednost i. 2.3 Naglas je ekspiratoren. 3 RAZVRSTITEV 3.1.1.1.1 V položaju pred /j/ nastopa samo e, ki je po kvaliteti enak kratkemu oz. nenaglašenemu ('me:ja, je:j, Ve:ja, 'že:ja). V položaju pred /v/ nastopa samo o, ki je po kvaliteti enak kratkemu (u'do:va, za'po:ud). 3.1.1.1.2 Nenaglašeni a je predvsem kategorijska različica a (T., 3. os. mn.). 3.1.2.1 /v/ ima v položaju pred soglasniki in v izglasju varianto [u]. /n/ ima v položaju pred /k, g/ varianto [tj]. 3.1.2.2 Nezvočniki se po zvenečnosti prilagajajo sledečemu nezvočniku. Zveneči nezvočniki v izglasju so zveneči, včasih polzveneči. 2 V. Čekman, F. Benedik, Dolgie i kratkie glasnye v slovenskom govore Škofjej Loki, Makedonski jazik 32-33, Skopje 1982, 785-803 (dolžinska razmerja so v govoru Pungerta enaka kot v govoru Suhe, po katerem so napravljene meritve). Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert 4 IZVOR3 4.1.1.1.1 i: < ë: (bi'si:da, 'mi:sta, li:p, cvi:t, li:s, sni:y, yri:x, mli:k, s'vixa, z'vi:zda) < naglašeni ë v nezadnjem zlogu (b'ri:za, ni'vi:sta, st'ri:xa) < e: (li:d, mi:d, pi:č, pi'pi:u, sar'ci:) < naglašeni e v nezadnjem zlogu ('mixlim 'mečem', 'pi:rje, 'ri:ku, 'zi:le, 'zimska) < ej (yii:dam, i'mi:, pi:st, pi:t, p'li:šim, 'zi:be) < naglašeni ç v nezadnjem zlogu ('diitila, ti'li:ta - R ed., puk'li:knt) < vzglasni j + i: katerega koli izvora ('i:sin, i:st, 'i:tra, 'i:uka, i:z, 'i:zer) < -j + i: katerega koli izvora (la'si:, J'di:, ru'yi:, zu"bi:, ki:) e: < e, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (če:l 'čelo', 'ne:se, 'pe:če, *re:če, 'te:ta, 'že:na) < ç, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (je:sk/ e:sk, 'pe:ta) a: < a: ('a:pn, b'ra:da, yia:va, xra:st, ku'vax, t'ra:va, dva:, yra:d, pra:x) < naglašeni a v nezadnjem zlogu (b'ra:ta - R ed., k'ra:va, ma:t) < s: (da:n, la:n, la:ž, ma:x, va:s) < naglašeni 9 v nezadnjem zlogu ('ya:ne, 'la:že, 'ma:ša, 'pa:si, 'sa:ne) o: < o, ki je prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (ko:nc, 'ko:tu, 'ko:sa, 'ko:za, lo:nc, 'no:ya, 'o:sa) < Q, kije prišel pod naglas po umiku naglasa s končnega kratkega zloga (Yo.'ka) u: < o: (bu:x, ynu:j, mux, mix, dri'vu:, mi'su:, sxu: 'suho') < naglašeni o v nezadnjem zlogu ('du:ta, "xu:ja, 'nu.ša, šku:da, Vu:la, "nu:sni, p"ru:sn) < q: (dru:y, yu'lu:b, yu:pc, klu:p, mu:ž, pu:t, ru:b, su:d, zu:p) < naglašeni q v nezadnjem zlogu ('du:ya, 'yu:ba, 'kuxa, 'tu:ča) < v + u: katerega koli izvora ali u: + v ('u:yu, 'u:la, u:z, 'du:ička, zu:n, tu:i, su:i; pu'pu:dne, da'pu:dne, 'pu:nuči, kuiu:rat)4 4.1.1.1.2 i < i: ('pišim, s'vina, 'zima, list, sin, zid) < naglašeni i v nezadnjem zlogu ('xiša, 'lipa, 'riba, 'tič/i/) e < naglašeni e v zadnjem zlogu (kmet, žrem) < naglašeni ç v zadnjem zlogu (žbe 'žrebe') < naglašeni ë v zadnjem zlogu (xren) 3 O izvornih glasovih glej T. Logar: Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi... 29, ANUBiH, Sarajevo 1981, 29-33. 4 Asimilacija se včasih, vendar redko, pojavi tudi kadar gre za j + o: ('je:čmin/'e:čmin, 'vo:da/ 'o:da, 'vo:zu/'ozu). Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert < ë v zlogu, ki j e postal naglašen ob poznej šem umiku naglasa s končnega kratkega ^ zloga ('žebe) N < naglašeni 9 v zadnjem zlogu (bet, dež, pes, teš) ^ O v zlogu, ki j e postal naglašen ob poznej šem umiku naglasa s končnega kratkega ^ zloga (bezy, 'meyla, s'teza, 'tema) C < naglašeni i v zadnjem zlogu (bek/bak, klen, meš, net, set, ser, štel, teč, perz'ye!) c« < i v zlogu, ki je postal naglašen ob poznejšem umiku naglasa s končnega kratkega t"* zloga ('ceyan, 'mežat) O < naglašeni a v zadnjem zlogu (dej, yed, ylež, mied, mrez, muca'red, nej, neš, ^ prey, sieb, ster, ušen) 2» < r: in r skupaj z /r/ (yerd, perst, rež, terd, smert, žerd) ^ < i v položaju za r v zlogu, ki je postal naglašen ob poznejšem umiku naglasa s končnega kratkega zloga, ob hkratni metatezi ('peršu) N > a < naglašeni a v zadnjem zlogu (van 'ven', vas 'ves') »a Ov zlogu, ki je postal naglašen ob poznejšem umiku naglasa s končnega kratkega zloga ('mayla, c'vade, s'tabar, s'taza,'tama) ^ < naglašeni e v zadnjem zlogu (sam) < naglašeni a v zadnjem zlogu (brat, fant, yvant, nas, vas - R os. zaim. 'vi', usa -^ ž. sp. od 'ves') < naglašeni o v zadnjem zlogu (yrab, kan, kaš, mal, našk, mask, naš, pad, past) ^ < r£J> strap, štar, dna, nam 'ne bom', zla 'zelo', srna , sa, črna 'hočemo', čja 'hočejo') < naglašeni u v zadnjem zlogu (yrant, kap/kop) < a, o, u v zlogih, ki so postali naglašeni ob poznejšem umiku naglasa s končnega "° kratkega zloga ('layat, ^ayat) ^ <} v enakih pogojih (+,baxe) o < naglašeni o v zadnjem zlogu (bob, čok, knof, kon, koš, krop, plox, snop, ufrok) < o v zlogu, kije postal naglašen ob poznejšem umiku naglasa s končnega kratkega zloga ('poyan) < naglašeni q v zadnjem zlogu (strok) < naglašeni u v zadnjem zlogu (coy, joy, kop, krox, to/te) < u v zlogu, kije postal naglašen ob poznejšem umiku naglasa s končnega kratkega zloga (kope) < naglašeni a, e, ç, e, o, i pred -u < -w, -1 (zrou, znou, šou, žou, mlou, u"bou, skrou) < J: in J skupaj z [u] (do:uy, 'ko:unim - 1. ed., 'toiučim, vo:uk, 'žo:una, "do:uya -1 ed. ž., 'mo:uzim, 'voiuna, 'so:uze, po:ux)5 u < u: (luč, 'lubje, u'lupk) < naglašeni u v nezadnjem zlogu ('kuxna, 'kupa - R ed., k'ruxa - R ed.) 5 Kvaliteta o pred u (ou <}:,}) je enaka kot pri o drugih izvorov, zato je naveden na tem 160 mestu. Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert 4.1.1.2 i < i (pi'sala, si'rok, ti'si, Vo:li -1 mn.) < ë (bi'laik, ci'dit, sni'ži:n, 'su:sid, 'me:dvid, tis'tu:) < e (li'ti, ni"bu:, vi'si:la, zi'le:n 'zeleno'; 'di:tila, 'jerčmin) < ç (kli'ci, mi'su:, tis'ku:, 'paimit) < -ji (tudi izjë) po asimilaciji ( 'ma:či, 'paisi, s'kuiri, s'ku:rica, 'visi, Visiya) < je- (ic'la: 'jeclja', ič'mi:na 'ječmena', i'li:na 'jelena', irrtnca 'jerebica') < -aj po asimilaciji ('de:li, 'di:lite, 'tuki, u'či:ri, z'mi:ri, 'zu:tri) e < -e ("puile, *te:če, ) < -ç (Vime, 'ko:ne - t ed., k'ra:ve -1 mn., 'ribe - r ed.) < r skupaj z Irl (gertni, ser"ci:, 'cu:pernca ) < nenaglašenih i, u, u (< o) v položaju za r - v položajih, v kakršnih so nastali}, m, n, ob hkratni metatezi (per'peilu, ermi'na:k, er'bidnca) a < r skupaj z /r/ (karVi - r ed.) < nenaglašenih i, ë, u/o v položaju za r - v položajih, v kakršnih so nastali}, rp, ç, ob hkratni metatezi (ta'ri: 'trije', 'nu:tar 'notri', 'do:barmu, dar'yu:d 'drugod', jutar 'jutro') a < a (mla'ku:ža, pla'nina; 'pila, 'si:kam, 'te:ta, u'ma:zan) < o v ponaglasnih zlogih ('ja:yada, 'la:kata, m'la:tma - 1. mn., 'ja:var, p'ra:pat, 'li:tas, 'ža:last; v končnicah: z b'ra:tam, s stricam) < o v prednaglasnih zlogih v posameznih primerih (ma'tika, ba'rouc) < q v končnicah (s'vina - t ed., s k'ra:va -1 ed., 'vidja - 3. mn.)6 < e v nikalnici ne (na 'mu:rm, na zna:m) u < u (du'sit, klu'ča:r, klu'ča:unca, u'ciu, u'marj - 3. mn., u'ši:sa) < -u v D, L ('do:bermu, m'la:dmu, vi'so:kmu 'visokemu', 'yunmu, z 'ne:mu, 'o:knu, b'ra:tu) < prednaglasni o (buia:n, ku'lo:, pu'ru:ka, pru'su:, u'ku:l, u'ta:va, ut'rok, ut'ru:be, vudi'nica) < prednaglasni v + o (udi'nica, zu'nit) < izjemoma ponaglasni o (juyuvu) < q (ru'ki:, yulu'bica, yu'ša:va, zu"bi:) <} skupaj z [u] (duu'ža:n) < ponaglasni ow (b'ra:tu - r mn., 'famtušna, 'ra:ku - r mn.) < ponaglasni aw ('kukuca, 'žilu, 'kujuc, 'di:luc) < ponaglasni 9w ('ci:rku, 'ci:rkuc, 'po:nuca, p'litu) < ponaglasni w + u < o v zvezi z maskulinizacijo v položaju pred pavzo ali nezvočnikom (k'la:du, k'la:dučk) < ponaglasni \ + u < o v zvezi z maskulinizacijo v položaju pred pavzo ali nezvočnikom 6 V glagolskih končnicah L, 3. mn. je največkrat a. Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert ('yeru /tudi 'yerl/, ma:su /tudi 'ma:si/) < ponaglasni wi v položaju med naglašenim r in pavzo ali nezvočnikom ('čeručk, 'meru 'mrvi', 'menica 'mrvica') < -at, -ei, -ei, -ii, -si ('si:ku, 'de:bu, 'vidu, 'no:su, 'kisu) < -w v položaju za ponaglasnim r (-rw) ("beru, 'čeru, Veru) < -i v položaju za ponaglasnim r (-ri) ('dem, 'teru, u'meru, za'veru, 'žeru) < w- pred soglasniki (u'ča:s, uk'rej, u're:me, usa:k, usi'nica, u'zidat 'vzidati') J < 1 + i, 9, ë, u ter i, 9, e, u (o v zvezi z maskulinizacijo) + 1 v naslednjih zvezah: 1 < 1 (1' ) + i, /s/, e, u + nezvočnik/nezvočnik, zvočnik + naglašeni V Q'sica, Qs'ja:k), l'siin, J'cija 'Lucija', J'pina, J'sina, l'di:) 2 < naglašeni V + nezvočnik + 1 + i, /9, e/, u (o v zvezi z maskulinizacijo) + nezvočnik ali pavza ('kisjca, 'i:dl 'jedli', 'misj 'misli', pri'vi:sj 'preveslo', 'se:dj) 3 < naglašeni r + 1 + i ('deri 'drli', 'meri 'mrli', terj 'trli', 'žerl 'žrli') 4 < naglašeni V + nezvočnik +/ i/, 9, / e, u/ + -1' ('ka:šl, 'na:yl) 5 < -1' v položaju za r (c'merj) 6 < v izposojenkah ('ka:ul 'kavelj', k'ni:dl, k'ra:ncl, 'momtj) 7 < nekatere druge podobne kombinacije zgornjih glasov7 m < m + i, 9, e, u ter i, 9, ë, u (o v zvezi z maskulinizacijo) + m v naslednjih zvezah: 1 < m + /i, 9, ë/, u + nezvočnik + naglašeni V (mdi se, mdil / m'di se, m'dil 'mudi se, mudilo') 2 < naglašeni V + zvočnik ali nezvočnik ali zvočnik, nezvočnik + m + i, /9/, ë, u / (o v zvezi z maskulinizacijo) + nezvočnik ali pavza ('pi:smca, 'pi:srpc 'pesmic', 'pi:sip 'pesmi', 'ko:nm 's konmi', 'mišip 'z mišmi', Vi:lkip 'z velkmi < velikimi' , 'za:jcm 'z zajemi'; se:dmga 'sedmega'; 'pism 'pismo') 3 < naglašeni r + m + i ('sterm 'strmi') 4 < naglašeni V + zvočnik ali nezvočnik ali nezvočnik, zvočnik + i, 9, /ë, u/ + -m ('xu:dm, *ka:šnm 'kakšnim', 'lušm 'luščim', 'nu:sm, s'ta:rm 'starim'; 'u:sm 'osem', 'pi:sm 'pesem') 5 < -m v položaju za r (s'terrn 'strm') 6 < v izposojenkah ('ku:lm) 7 < nekatere druge podobne kombinacije zgornjih glasov8 n < n + i, 9, ë, u ter i, 9, ë, u (o v zvezi z maskulinizacijo) + n v naslednjih zvezah: 1 < n + i, /9, ë, u/ + nezvočnik + naglašeni V (n'ki:r 'nikjer', n'kal 'nikoli') 2 < naglašeni V + zvočnik ali nezvočnik ali zvočnik, nezvočnik + n + i, /9, ë/, u (o v zvezi z maskulinizacijo) + nezvočnik ali pavza (kurnk, p"ra:znk, prižnea, sVi:šnca 'svečnica', 'su:nčnca; p'ra:zn 'prazni', s'poun 'spomni'; 'a:pn, 'o:kn, p'la:tn, 'tamn 'temno') 7 Izvor J, m, n je podoben kot v škofjeloščini, zato gl. tudi F. Benedik: Redukcija v Škofjeloškem narečju, Jezikoslovni zapiski, Lj. 1991, 141-146. 8 Gl. op. 7. Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert 3 < naglašeni r + n + i ('čern 'črni' poleg cer'ni, 'sern 'srni' - D ed.) 4 < naglašeni V + zvočnik ali nezvočnik ali zvočnik, nezvočnik + i, 9 + -n ( 'pe:ln; p'ra:zn 'prazen'; 'te:tn 'tetin'; 'meixn 'majhen') 5 < -n v položaju za r ('čern 'črn', 'tern 'trn') 6 < v izposojenkah ('fi:rnk, 'mi:sng, 'ra:ifnk) 7 < nekatere druge podobne kombinacije zgornjih glasov9 4.1.2 Soglasniki /j, r, m, n, p, b, f, t, d, c, s, z, č, ž, š, k, x/ so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu, poleg tega pa: 4.1.2.1 v < w razen w- pred soglasniki < 1, praviloma ne pred samoglasniki ali j ('bi:u, pi'pi:u, piu, "boiuna, pa:uc) < J: in J skupaj z /o/ (do:uy, 'koiunim - 1 .ed., 'to:učim, vo:uk, 'žo:una, 'do:uya - ed. ž., 'mo:uzim, Vo:una, 'so:uze, po:ux) < 1 skupaj z /u/ (duu'ža:n) < p, b v skupinah pč, pš - leksikalizirano (kloučk 'klobček', li:uš 'lepši', u'še:n 'pšeno', uši'ni:ca) < m v skupini mn - leksikalizirano (s'po:unt) j < pred šumniki (be:jž, ynejzd, yra'jši:na, Yruijzdje, 'u:jstar, plaijš, 'puijstla, za'gu:jzda) < g - leksikalizirano - v R ed. števnika drug (d'rujya 'drugega') 1 < 1 pred samoglasniki in j < 1 pred soglasniki in pavzo - leksikalizirano ('ku:lca, ska:l, ta:l, za:l) - in tistega 1, kije postal končni zaradi onemitve -i (del. -1 mn. m) in -u < -o (maskulinizacija) ('diilal, si'diil, pi'sa:l; ci'dil, če:l, di:l, stu'pa:l, šil, tu'ril 'torilo', u'me:l) < 1 (kluč, kra:l, pluča, 'u:la 'volja', 'ze:mla) < primarna skupina ti, dl ('ysru 'grlo', mo:lt 'moliti', šil, Vile) r < r:, r skupaj z /e/a/ (yerd, perst, smert, terd, žerd; ker'vi: - R ed., ser'ci:, yer'mi: -3. ed.) n < n (kon, 'košna, ku're:ne, 'lukna, 'niva, pa:n, s'vina, z'na:mne, 'ža:ne- 3. ed. 'žeti') < v stranskih sklonih samostalnikov na -} ('airjglna, 'na:ylna, 'teimplna) < sekundarni n v tipih Stenge in spudrencat (baran'tax, b'rurjgl, š'ti:r|ge, špan'ci:rat, 'curjglna, b'rencat, 'mencat, 'pe:r|kla) < m zaradi disimilacije - leksikalizirano (zlu:rjk) < 1 v skupini 11 kot posledica disimilacije - leksikalizirano ('misJna) 9 Gl. op. 7. Francka Benedik: Fonološki opis govora vasi Pungert 4.1.2.2 š < č v skupini čk, čn - leksikalizirano ('paska, s'vi:šnca ) k < tj in t pred i - leksikalizirano (ke 'tja', tri:k 'tretji', prik 'proti') < t pred 1, m, n - leksikalizirano ('a:nkla, 'cerklat, "fi:rkjc, 'kikla, 'peklat, "pe:r|kla, k'minc, k'na:la) Y - posamezni primeri (xti:t, p'xa:urjk, pjaxa, p'sa:ya, pri'ci:sja, p'ridya 'pridiga', s'nica, q s'ru:ta, žva:u 'žival', žvi:t, ž'vina, žvot, k'la:du) 9 - 9c (xla:pc, xli:pc, ko:nc) - 9k (pi:tk, pi:sk, to:rk, u:sk 'vosek') - posamezni primeri (do:ns 'danes', xerpt, snu:č, txu:r, uous, 3'bi:la, 3bil'na:k, 3'bula) ë - glagolska pripona -e- v del. na -1 ž., nedol., glag. videti, vedeti (vitt, vi:tt, vidla, vi: dla) - R, T, D, M, O pridevnika (s'ta:rya, s'ta:rmu) - posamezni primeri (c'lina, čpi:t, c'pina 'črepinja', sja:t, s'nica, snu:, o:rx, žbe) u - ux (ko:šx, tri:px, va:rx) - glag. pripona -u- v sedanjiku glag. VI. vrste z naglasom na osnovi in s premičnim naglasom ('pi:stjim, š'ku:djim, Vi:rjim) - včasih v M ed. m. (u li:s, na pu:l, per pu'tu:k, na sti'de:nc, na t'ra:ur)k, per Špa:n, per Pu'lknc, per Tu:nit) - v R, T os. zaimka za 1. in 2. os. dv. (na:j, va:j) - posamezni primeri (ydu: 'hudo', k'povat, k'pi:la, k'rila 'kurila', pstit, ps'to:ta, sxu:, 'ššilnca, ššit 'sušiti', ja:pk ( < u<\ : ja:buk