Stev, 47,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
t red: štvo: Ulica Sv. Frančiški Asiike« & 20. L naditr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo urednittvu lista. Nefrankiraiu pisma se n«
sorejetnajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godia*. Lastnik konsorcij l'5!3 .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t crnejenlm poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega St. 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ...»...................12.—
za tri mesece........................8"—
za nedeljsko lidajo za celo leto....... &20
za pol leta.......... ......2:60
V Trstu, v irtdo 16, ftbniarja 1916,
Letnik XLi
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev
Oglasi se računao na milimetre v Slrokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta................. , 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema lnseratal oddelek „Edinost;*. Narodnim to reklamacije se pošiljajo n p r a v i Usta. Plačuje se izključno 1* upravi .EdioosU*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Franck' Asiškega ŠL 20. - PoštnohranilnIČnI račun št 841 .fi'>2
Pregled najnovejših rtofioUKov.
Ruska bojišča. — V vzhodni Galiciji
živahno delovanje sovražnih letalcev in živahnejši topovski boji. Sicer položaj v splošnem neizprenienjcn.
Italijanska fronta. — Italijani obstreljevali naše postojanke zapadno Rablja na Koroškem. Napadi pri Bovcu odbiti. Srditi topovski boji na primorski fronti. Uspešen napad naših letal na Milan.
Balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. ~
Zapadno bojišče. — Pri Ypernu zavzeli Nemci 800 m angleških postojank. Francozi še vedno obstreljujejo Lens. Topovski boii južno Somme in vzhodno Može. Slabejši napad pri Tahure odbit.
Turška bojišča. — Izgube Angležev pri Korni. Pri Felahie in Kutelamari nobene izpremembe. — Na kavkaški fronti vedno srditejši in vedno obsežnejši pred-stražni boji. Turki s protinapadi zadržali sovražnika.
Dogodki na morju. — Angleška mala križarka »Arethusa« zadela na mino.
Razno. — Izprememba turške ustave. Vseučiliške stavke na Rumunskem._
Haše uradno poročilo.
DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se objavlja: 15. iebruarja 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — V vzhodni Galiciji zvišano bojno delovanje sovražnih letalcev brez uspeha. Severno Tarnopola je nemški bojni letalec sestrelil eno rusko letalo. Letalca sta mrtva.
Italijansko b o J i š č e. — Na koroški fronti je obstreljevala sovražna artiljerija včeraj naše postojanke na obeh straneh Zajezerske in Jezerske doline (zapadno Rablja). O polnoči je srdito obstreljevala našo fronto v dolini Bele in na Višu. Pri Bovcu so napadli Italijani zvečer naše nove postojanke v ozemlju Rom-bona. Bili so odbiti ob velikih izgubah. Srditi topovski boji na primorski fronti se nadaljujejo. Včeraj zjutraj je naše letalsko brodovje, obstoječe iz U letal, obmetalo z bombami kolodvor in tovarniške naprave v Milanu. Opaženi so bili mogočni dimi. Ne meneč se za topovski ogenj in obrambna letala, so vodili opazovalni oficirji po načrtu metanje bomb. Boj ie bi? odločen popolnoma v našo korist. Sovražni letalci so zapustili bojišče. Vrh tega je več letal z vidnim uspehom metalo bombe na tovarno v Schio. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ue 13. februarja.
Običajno topovsko delovanje z ugodnim uspehom, posebno proti trenskim kolonam na vzhodnih pobočjih Biacne, proti manjšim sovražnim oddelkom v bližini* Luserne in proti postaji Caldonazzo. \ oddelku Sextenske doline je bil dolomitska hotel v dolini Fischlein obstreljevan od nas in je končno zgorel. V bovški kotlini se je sovražniku ob jutranjem svitu dm 12. t. m. s krepko izvedenim nenadnim napadom posrečilo prodreti v enega naših strelskih jarkov v odseku Rombo na. V odseku Gorice bile sovražne baterije, ki so obstreljevale naše postojanke pri Podgori iz Štandreža, Rubije in So-vodenj, prisiljene po naši artiljeriji k molku.
napad naših letal na MIlan.
LUGANO, 15. (Kor.) Kakor poročajo milanski listi, so se pojavila ob 9 dopoldne tri avstrijska letala nad Milanom, Monzo, Greco in Turro Milanese. Letala, ki so prišla preko Brescie, so krožila pol ure nad Milanom. Par italijanskih letal je vprizorilo bojni in zasledovalni poizkus, dočim so z več točk streljali na letala obrambni topovi. Kakor s$ zdi, vojaška poslopja niso bila zadeta, pač pa tovarne in privatna poslopja, katerih navedbo pa je cenzura zatrla. Naznanjenih je okoli 12 mrtvih in 60 ranjenih. »Secolo« pripominja, da je dobil Milan po 68 letih prvič zopet avstrijske bombe.
LUGANO, 15. (Kor,) . Agenzia Štefani razširja o včerajšnjem letalskem napadu sledeče poročilo: V Milanu neznatna stvarna škoda, 6 mrtvih in več ranjenih, v Monzi 1 mrtev in 5 ranjenih, ena bomba je padla na plot spravne cerkve, v Ber-gatnu tri neškodljive boinbe, v bližini Treviglia dve neškodljivi vžiealni bombi. V bližini Brescie je letalo 6 sovražnih letal. Bila so obstreljevana, niso mogla priti nad mesto in so se vrnila čez mejo.
LUGANO, 15. (Kor.) Nadaljna milanska poročila pravijo, da so bili prizadeti najbolj oni mestni deli, kjer se nahajajo kolodvori. V tovornem kolodvoru so povzročile bombe silno opustošenje. Ena bomba je padla na poslopje podružnice Bance d'Italia. Milanska signalna služba
se je izkazala kot prepočasna in nezadostna, vsled £esar je prebivalstvo^ ki se je nahajalo na ulicah, dolgo časa mislilo, da gre za miren eksperiment. Ob 4 popoldne so se nad Milanom zopet pojavila avstrijska letala in so bombardirala mesto.
LUGANO, 15. (Kor.) Iz močno cenzu-riranega poročila italijanskih listov glede bombardiranja Milana je posneti, da je ena bomba v kolodvorski četrtini mesta prebila tlak cestne železnice, zadela dva metra spodaj ležečo vodovodno napeljavo in deloma razrušila sosednje hiše. Druga bomba je prebila debele, velike granitne plošče in se zarila še poldrugi meter naprej v zemljo. Tudi Šesto San Gio-vannni je bil bombardiran in je bil stvarno poškodovan. Skupno število žrtev zračnega napada znaša: 13 mrtvih in 50—100 ranjenih._
Nemfto uradno poročilo.
BERLIN. 15. (Kor.) Veliki glavni stan,
15. februara 1916.
Zapadno bojišče. — Jugovzhodno Yperna so zavzele naše čete po Izdatni pripravi s topovi In metanjem bomb okoli 800 m angleških postojank. Velik del posadke sovražnih jarkov je padel. En oficir in par tucatov mož je bilo ujetih. Ob cesti Lens - Bethune smo po uspešni razstrelbi zasedli rob rupe. Sovražnik nadaljuje z obstreljevanjem Len^a in predmestij. Južno Somme so se brezuspešnim francoskim napadom z ročnimi granatami pridružili srditi, v noč trajajoči tonovski boji. Severozapadno Reimsa so bili np^adni poizkusi Francozov s plini brezuspešni. V Šampanji je bil po krepki topovski predpripravi izvršen slabejši napad na našo novo postojanko se v ero-zapadno Tahure. Bil je odbit z lahkoto. Vzhodno Moze živahen ogenj proti naši fronti med Frabansom In Ornesom, Pono-čen protinapad Francozov se je izjalovil pred njihovo izgubljeno postojanko rn Gornjem Septu.
Vzhodno bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. Na fronti armade generala grofa Bothmeria so se vršili živahni topovski boji. Pri Grobli (ob Seretu, severozapadno Tarnopola) je bilo sestreljeno eno rusko letalo. Voditelj in opazovalec sta mrtva.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
S turških bojBL
CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se javla:
Fronta v Iraku: Dognano je bilo, ia je vsled našega uspešnega napada, ki smo ga izvršili dne 7. t. m. dopoldne na angleško taborišče pri Batihi, vzhodno Korne, sovražnik pobegnil in ostavil taborišče. 500 mrtvih jc obležalo na bojišču. Vtanjši oddelek, ki se je nahajal tu, je bil istotako iz zasede obkoljen in popolnoma potolčen. Pri nekem drugem napadu, ki smo ga izvršili proti Suheisjuhu med Kor-5?o in Nasrijo, je Imel sovražnik težke izgube. Tudi en angleški politični agent je bil ranjen. Na dveh točkah je bil sovražnik, ki je postavil taborišče v okolici in prišel pa pomoč, prisiljen k umaknitvi in je osta-vll na bojišču množino mrtvih. Pri Felahie In Kutelamari nobene Izpremembe. — Kavkaška fronta: Predstražni boji v centru so postali srditejši in so se azširill na nekaterih točkah do prednjih postojank. Mi smo s protinapadi zadržali lapade sovražnika. Dve ruski letali ste vrili poškodovani od našega ognja hi prišiveni k izkrcanju. Sicer nič novega.
Turška zbornica. Izprememba ustave.
CARIGRAD, 14. (Kor.) V navzočnosti velikega vezirja in večine ministrov je razpravljala zbornica o zakonski osnovi šlede izpremembe ustave. Izpremembe je predlagala vlada in se tičejo posebno pravice vladarja do razpustitve zbornice in pravice sultana, da interpretira ustavo. Člen 35, ki omejuje pravico razpustitve, iaj se odpravi, tako da daje člen 7 glede pravic vladarja istemu neomejeno pravico razpustitve zbornice. Imenom vlade je utemeljeval minister za vnanje zadeve Halil bej izpremembo ustave s potrebo, da se ustvari boljše ravnotežje treh sil in dalje druge izpremembe glede izvoljivosti vsakega Turka, ki ima zahtevane sposobnosti, bodisi v kteremkoii volilnem okraju, potem zvišanje odškodnine poslancem, odpravo člena, ki daje senatu pravico razlaganja ustavnega člena, državnemu svetu oz. kasacijskemu dvoru pa pravico razlaganja upravnih oz. pravnih vprašanj. Dodatni predlog komisije k členu 48 prepoveduje senatorjem in poslancem soudeležbo pri akcijah ^lade. Končno je bil skupni zakonski načrt sprejet s 193 izmed 208 glasov.
CARIGRAD, 14. (Kot.) Letošnji proračunski zakon pooblašča vlado, da tudi na-redbenim potom uvede užitninske davke na cigaretne papirčke, vžigalice, igralne karte, sladkor, petrolej, čaj in kavo in da zviša prispevke za špirit.
Dogodki no mor]u.
LONDON, 15. (Kor.) Uradno se poroča: Križarka »Arethusa« Je ob vzhodni obali zadela na mino. Domneva se, da je popolnoma zgubljena. Deset mož posadke je utonilo.
Op. — Angleška mala križarka »Arethusa« je bila zgrajena 1. 1913 in je bila 125 m dolga, 12 m široka m oborožena z dvema 15 cm In osem 10 cm topovi. Imela je 4 cevi za lanciranje torpedov. De-placement 3.500 ton, število posadke neznano.
PARIZ, 14. (Kor.) Zguba križarke »A-miral Charner« se potrjuje. V bližini sirske obali so našli splov s 15 mornarji, izmed katerih je živel samo še eden. Ta je pripovedoval, da je bila ladja torpedirana dne 8. februarja ob 7 zjutraj in da se je potopila križarka v par minutah, ne da bi mogla izpustiti čolne. (Op. Glasom francoskega uradnega poročila torej dne 8. t. m. ni bil torpediran pri Beyrutu »Suf-fren«, ampak »Ainiral Charnerc.
Francoska oklopna križarka »Amiral Charner« je bila zgrajena 1. 1893, 110 m dolga in 14 m široka, deplacement 4778 ton, dva 19 cm, šest 14 cm, štiri 6*5 cm in Štiri 4*7 cm topove. Posadka je Štela ,377 mož.
BERLIN, 15. (Kor.) V zadnjih dneh so bile v sovražnem Časopisju (Reuterjev vir) ponovno razširjana poročila o potopitvi neke velike nemške vojne ladje v Kategatu. Z ozirom na to se poroča WoIffovemu uradu s pristojne strani, da so vsa ta poročila popolnoma izm!?^ena.
Angleški prestolni govor.
LONDON, 15. (Kor.) Prestolni govor povodom zopetne otvoritve parlamenta se giasi: Moji zavezniki in moj narod, ki jih v tem boju družijo zmerom tesnejše vezi simpatije in sporazumljenja, ostanejo trdno odločeni, da dobe zadoščenje za žrtve neopravičljivega zločina in izdatnejše garancije za vse narode proti napadu od strani ene vlasti, ki po krivici smatra silo za pravico in korist za čast. S ponosnim in hvaležnim zaupanjem gledam na pogum, trdovratnost in na pomožna sredstva svojega brodovja in svoje vojske, od kojih smo odvisni pri dostojni dosegi tega cilja. Spodnja zbornica bo imela skrbeti za financiranje vojne. Samo odredbe, ki doprinašajo k dosegi našega skupnega cilja, bodo predložene parlamentu.
Vsi neporočeni na Angleškem poklicani pod orožje.
LONDON, 14. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Kraljeva odredba poživlja vse neporočene pod orožje.
Briand se vrnil v Pariz.
PARIZ, 14. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in minister Bourgeois sta se vrnMa semkaj. _
Afera »Lusitania«. -
KOELN, 14. (Kor.) »Kolnische Zeitung^ poroča iz Berlina: Jz Številnih, vedno bolj jasnih poročil iz ameriških listov je že nekaj časa razvidno, da je svoječasno izražena nada na ugoden izid pogajanj v zadevi »Lusitanie« upravičena. Sedaj se trdi lahko z vso gotovostjo, da se vrše pogajanja za stvaren sporazum in da so dobro utemeljeno naziranje Nemcev v tej strani razumeli v Washingtonu in šli tudi Nemcem na roko_
Stavka vseučiliščnikov v Bukareštu.
BUKAREŠT, 14. (Kor.) Tukajšnje di-jaštvo je sklenilo včeraj splošno stavko v znamenje simpatij za dijaštvo v Jasiju, katerega nastop napram senatu tamkajšnjega vseučilišča je imel za posledico zaklju-čitev vseučilišča. Deputacija tukajšnjih dijakov se je zglasila včeraj pri naučnem ministru Duci, da protestira proti nastopu rektorja Stere v Jasiju in doseže otvoritev vseučilišča. Minister Duca je izjavil, da nima nobenega vpliva na sklepe senata. Le medicinska fakulteta tukajšnjega vseučilišča se še ni pridružila stavki. Imela bo danes zborovanje, da sklepa o tem vprašanju. •_
Rusku državno dumo.
KODANJ, 14. (Kor.) Birževija Vjedo-mosti« poročajo: Pisarna naprednega bloka izdeluje izjavo za otvoritev dume, v kateri se bo kritiziralo delovanje Gore-mijkina. in zahtevala izvedba blokovega programa, posebno reorganizacija zastopstev mest in zemstev. »Rječ« izjavlja, da se popolnoma strinja z zahtevami kadetov, ki zahtevajo ustavno predpisano predložitev po ministrstvu provizorično izdanih zakonov v svrho potrditve po državni dumi, najstrožjo kontrolo delovanja vlade v zadnjih mesecih in ureditev živilskega in begunskega vprašanja, ki se ne more rešiti brez dume. Nadalje se zahteva okrepitev samoupravnih organov, ki so v tem času težko trpeli pod nezaupanjem vlade. »Rječ« pravi, da so se trditve desnici prijaznega časopisja o razpadu bloka izkazale ničeve. »Birževija Vjedomosti« poročajo, da desnica ni hotela potovati z deputacijo dume na An-
gleško, dasiravno je to posebno želel an-| gleški odposlanec.
Odstop ameriškega vojnega tajnika.
KOELN, 14. (Kor.) »Kolnische Zeitung,c poroča iz Washingtona: Odstop vojnega tajnika Garrisona je učinkoval tu kakor bomba. Razgovori ameriških listov z nemškim državnim podtajnikom Ziinmer-mannom in kancelarjem Bethmannom -Hollvvegom so vzbudili tu veliko senzacijo, ker so odprli deželi oči. Vsi uradni krogi hite z Izrazi obžalovanja, da ie zamoglo priti do napačnega vtiska.
Salandra vrne Brlandu obisk.
LUGANO, 15. (Kor.) Italijanski listi razpravljajo že o vrnitvi obiska francoskega ministrskega predsednika Brianda potom ministrskega predsednika Salandre.
Letalska nesreča v Milanu.
LUGANO, 14. (Kor.> Na milanskem letališču Taliedo se je ponesrečil včeraj en vojaški letalec. Letalo je biio razbito, oba letalca mrtva._
Bolgarski kralj na Dunaju.
Napitnice.
DUNAJ, 15. (Kor.) Pri včerajšnjem zajtrku v schonbrunnskem gradu je iz-pregovoril cesar Franc Jožef naslednjo napitnico: »Z odkritosrčnim veseljem kličem Vašemu Veličanstvu kot prijatelju in zavezniku: najprisrčneje mi dobrodošel! Z menoj pozdravljajo moji narodi v Vašem Valičanstvu zmagoslavnega najvišjega vojnega gospoda junaške bolgarske armade in prejasnega predstavitelja po skupno preliti krvi zapečatenega prijateljstva, ki tem ožje veže najini državi, ker ne sloni samo na skupnosti interesov, temveč tudi na medsebojnih zaupljivih simpatijah in spoštovanju. Naj bi blagoslov Vsemogočnega tudi še nadalje ostal z našimi zastavami in da bi lepa dežela, ki v Vašem Veličanstvu spoštuje svojega modrega vladarja, po krvavi borbi teh dni dosegla cvetoč razvoj in trajno, zasi-gurano in srečno bodočnost. V tem upanju dvigam svojo čašo na zdravje Vašega Veličanstva. Njegovo Veličanstvo kralj Bolgar je v živio, živio, živio!« — Kralj Ferdinand je odzdravil: »Vaše Veličanstvo mi je na zelo ginljiv način blagovolilo izreči dobrodošlico na ljubem Dunaju, kar napolnjuje moje srce z odkrito radostjo. Moj današnji poset v Schon-brunnu je zame tem bolj osrečujoč, ker mi daje priliko, da se osebno najtopleje zahvalim Vašemu Veličanstvu na podelitvi dostojanstva cesarskega in kraljevega vojnega maršala, odlikovanje, ki me kar najvišje počašča in vzradošča kot vrhovnega vojnega gospoda bolgarske obrambne sile in ki je smem smatrati za dragocen dokaz očetovske milosti, za čut zavezniške zvestobe in priznanje skupno priborjenih, krasnih uspehov. Ponosen sem in srečen, da morem po tem novem in vojaški najvišjem činu stopiti v še ožje odnošaje napram takojni dragi armadi Vašega Veličanstva, s katero se že od-nekdaj čutim najtesneje zrastel. Naj blagoslov Vsemogočnega spremlja avstro -ogrske in naših zaveznikov zastave, v teh resnih časih, ko se borimo s hidro sovražnikov za svoj obstoj in svobodo sveta, dokler ne dosežemo trajnega, častnega miru, ki nas bo odškodoval za ogromne žrtve in nas povede v srečno, brezskrbno bodočnost. Hvaležnega srca dvigam svojo čašo in pijem na dragoceno zdravje Vašega Veličanstva, svojega prejasnega zaveznika in očetovskega prijatelja. Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. živio!«	. .
DUNAJ, 15. (Kor.) Danes dopoldne so bolgarski ministrski predsednik Radosla-vov, bolgarski generalissimus 2ekov in bolgarski poslanik Tošev posedli dvorno knjižnico in zakladnico Najvišje cesarske hiše.
DUNAJ, 15. (Kor.) Nadvojvodinja Izabela, soproga armadnega višjega poveljnika je priredila danes opoldne povodom navzočnosti kralja Bolgarov na Dunaju dejeneur, ki so se ga udeležili: kralj Ferdinand, nadvojvodinja Izabela s hčerkama, gospema nadvojvodinjama Gabrijelo in Marijo Alice, princ -Filip Sachsen Ko-burg Gotha, princezinja Klementina Sachsen Koburg Gotha, nadvojvoda Karel Štefan in nadvojvodinja Marija Terezija, c. in kr. veleposlanik v Berlinu, Bogomir princ Hoheniohe s soprogo, prin-cezinjo Marijo Henriette Hoheniohe, hčerko nadvojvode Friderika.
Francoska komisija za javna dela na Kreti odpuščena.
ATENE, 14. (Kor.) Kakor poročajo listi, Je grška vlada obvestila voditelja francoske komisije za javna dela na Kreti, Re-narda, katerega pogodba zapade dne 14. t. m„ da se smatra vsled finančnih težkoč, v katerih se nahaja Grška, prisiljenim, da izjavi njegovo misijo kot končano.
Wilson kandidira zopet za predsednika. NVASHINGTON, 14. (Kor.) Predsednik \Y'iison je formalno privolil v zopetno kad-didaturo za predsedniško mesto.
Povratek nemških internirancev iz Francije.
SINGEN, 14. (Kor.) Zadnji vlak z nemškimi civilnimi interniranci je prispel iz Francije danes. Došleci so bili na običajen način sprejeti in pogoščeni. V splošnem su prispeli 4 vlaki z 7863 osebami, ki so bile odpravljene dalje v domovino.
Protinemški izgredi v Lausannc. BERN, 15. (Kor.) »Petit Journal « pri-občuje posebno vest, oddano 13. t. m. v Evianu, po kateri je oskrunitelj nemške zastave, Hunziker, dospel tjakaj. Po različnih blodnjah semtertja se mu je posrečilo dospeti na francoska tla. Iskal si bo nameščenja v. Parizu ali Londonu.
Municijska tovarna zgorela.
NEW YORK, 14. (Reuterjev urad.) Veliko municijsko tovarno družbe »Electric« v Schenectadyju (država New York) je uničil požar, Čigar vzrok je neznan.
NEW YORK, 14. (Reuterjev urad.) Poročilo o požarju v Schenectadyju je pretirano. Pogorelo je samo neko majhno poslopje.	_
Letalska nesreča.
BAT A VIA, 14. (Kor.) Letalo s poveljnikom čet na otoku Javi, generalom Mi-chelsenom, in nekim letalskim poročnikom je v bližini Krawanga padlo na zemljo. General Alichelsen se je ubil, poročnik pa je težko ranjen.
Dr. Korber v Sarajevu.
SARAJEVO, 14. (Kor.) Pod predsedstvom skupne&yi finančnega ministra dr. Korberja so se vršile danes dopoldne in popoldne konference glede tekočih zadev.
Odlikovanja.
DUNAJ, 16. (Kor.) Cesar je z lastn.v-ročnim pismom z dne 3. februarja izrekel poslaniku iz. si. Francu princu Lichten-steinu, grofu Teobaldu Westphalen, dr. Lenriku grofu Beaufort - Spontinu in gro-fu Ivanu Wilczku ml. za izvrstno delovanje pri izvrševanju prevažanja ranjencev Najvišje pripnanje.
Preskrba invalidov.
DUNAJ, 15. (Kor.) S cesarsko naredbo, izdano 29. avgusta 1. 1915., je bila pooblaščena vlada, da ukrene potrebno, da se v sedanji vojni poškodovanim vojaškim o-sebam, vštevši one osebe, ki so bile pritegnjene za osebne vojne dajatve, s primernimi sredstvi in vežbanjem zopet preskrbi zaslužek. Ministrska naredba, izdana 6. septembra I. 1915. je ukrenila primerne ukrepe glede ranjenih ali ohromelih udeležnikov vojne. Danes v državnem zakoniku in v »Wiener Zeitung« objavljena ministrska naredba razširja uporabo omenjene naredbe tudi na vojaške osebe, ki se jim je zaradi obolenja zmanjšala pridobitna zmožnost. Vojaška uprava in vojno minisirstvo sta že ukrenila za to potrebne odredbe.
Položaj.
15. feruarja.
Operacije v Albaniji, toliko avstrijsko-ogrskih čet od severa, kolikor bolgarskih čet od vzhoda napredujejo: Naše čete so zasedle Tirano, bolgarske pa Elbasan.
Na primorski fronti* je par dni sem zopet živahno topovsko delovanje. Namen temu teatraličnemu grmenju z italijanske strani je morda, da bi francoskim državnikom, ki so došli iz Rima na fronto, malce imponirali, češ: ali smo kaveljni, kaj?! Ne moremo sicer z mesta — devet mesecev bo kmalu temu — ali tam, kjer smo, znamo — grmeti!
Na francoskem bojišču so bili te dni precej srditi lokalni spopadi blizu na vsej fronti^ sosebno v krajini Arras, Somme in v Sampanji. Po francoskih poročilih, ki mnogo govore, ne da bi kaj prida povedala, bi se zdelo, da so tudi za te boje dali Nemci inicijativo ter da se je tehtnica u-speha nagibala na njihovo stran.
Na severnem bojišču so Rusi uprizarjali akcije, ki jim je bilo očividno namen le poizvedovanje. Do večje akcije pa nI prišlo.
Od političnega dela v Rimu se je francoski ministrski predsednik Briand podal na italijansko fronto na ogledovanje. Kar je videl tam, gotovo ni bilo posebno iz-podbudljivo. Prepričal se je pač, da so Italijani — kolikor jih ni še požrla sedanja vojna — še tam, kjer so bili pred meseci. Brianda so spremljali tja člani francoske misije. Spremljala sta jih veleposlanik EJarrere in italijanski general Elia. SIcer je potekel obisk gladko in prijetno. Priredili so jim v glavnem stanu slovesno — pojedino in Brianda je sprejel kralj v avdijenci. Kar je sledilo potem, je pa bilo že nekoliko grenkeje: pogovor s Cadorno. Ali mu je ta po resnici in pravici obrazložil vzroke, k so preprečili »odrešitev« Trsta in Gorice in triumfalni pohod na Dunaj?! Če je, potem je inoral.Briand dobiti vtisk, da sta Salandra In Sonnino bolja prirejalca pojedin, nego pa Cador-na — zmagovalec na soški fronti!
O namenu Briandovega potovanja v Rim podaja rimski »Messaggero* novo
Strna ti.
,iiDlN02»r* Štev. 47.
V rrstu, dne 10. tebruarja 191b.
Verzijo, ki — ako je resnična — nikakor ni posebno laskava za Italijo. Ustanovi naj bi se visoki svet četverosporazuma. ki bi ga tvorili veleposlaniki, potem najvišji volni svet, tako, da bi bila odslej le ena vojna z eno samo vojsko, ki bi se borila samo na eni fronti. Tudi izdelovalnicc municije in gospodarski in financijelm problemi naj bi se združili in vodili po skupnih interesih. Tu je očitno priznanje, da doslej ni bilo nikakega skupnega vodstva in nikake enotnosti: vsak je delal na svojo roko in imel pred očmi le svojo korist. Temu primerni so bili tudi — neuspehi. Ce bi pa Italija — pripoveduje »Messaggero« dalje in tu prihaja mala brca Italiji — ne hotela pritrditi temu programu, hočejo opraviti tudi brez nje!! Potem hočejo Anglija, Rusija in Francija same uresničiti ta program. In roko na srce: kdo bi jim zameril ako bi hotele storiti konec tistemu zvijanju Italije, da bi bila enakopravna le pri delitvi plena — seveda: če ga bo kaj!!
xMessaggero« konkludira, da se ima v Rimu odločiti usoda četverosporazuma. Ce Italija ne sprejme francoskih predlogov, ima gotovo dobrih razlogov za to. ali dolžna je — tako nastavlja rečeni list Salandru nož na vrat — te razloge tudi povedati italijanskemu narodu, ki da jo potem pozove na odgovor. — Ob vseh slavnostih in pojedinah je bilo torej vendar tudi nekaj duha po trohnobi.
Tudi angleški list »Economist«, ima zle »lutnje, če se zavezniki ne odločijo za koncentriranje svojih sil. Vlada da je v nevarnosti, da kcnča svoje dneve na stebru kake laterne. Stranske ekspedicije da so stale Anglijo pet milijonov dnevno, ne da bi mogle — tudi če bi bile uspešne
—	prisiliti centralni vlasti k miru.
Kolik kontrast med velikimi besedami na pojedinah v Rimu na eni in temi slutnjami in nameni Briandovega potovanja
—	kakor jih opisuje Messaggero« — na drugi strani!!
Mm politične vesti.
»Narodnost nam ie religija!« Akcija za združenje narodnih sil na Češkem se bliža svojemu cilju. Mlado- i*r Staročehi so se fe — opozarjamo na včerajšnji tozadevni članek — odločili za vstop v narodno stranko. Sedaj se imajo šc odločiti naoredna stranka in narodni socijalci in računati ie, da se pridružijo tudi oni. S tem bi bil dosežen glavni cilj. Seveda moramo prav razumeti ta cilj. Ne gre namreč za to, da bi vse stranke izginile — saj je iz gornjega razvidno, da gre za združenje navedenih štirih strank — marveč le za skrčenje njih števila. Narodno zedinjenje s-e ima doseči potem na ta način, da se vse stranke organizujejo za skupno delo za skupne narodne cilje.
V članku Staročehi smo naglašali. da je sedanji sklep Staročehov sijajen dokaz pravega narodnega patrijotizma. V istem smislu piše »Unionka«. Staročeška narodna stranka ie od nekdaj svarila pred preveliko »itio in partes«, pred prevelikim cepljenjem v stranke in je vedno opozarjala na potrebo združevanja vseh narodnih sil. Vsi njeni prvaki so bili prepričani branitelji teh načel in so se vsikdar izjavliali pripravljeni za žrtve v svrho uresničenja teli načel. Njih izvrševalm odbor je mogel torej z odkritosrčnim ve-seliem — sklicevaie se na neomajno tradicijo stranke — pritrditi ustanovitvi nove formacije. Saj pomenja to uresničenje važnega xcredo« stranke. Ob enem izreka rečeni list enako priznanje svobodomiselni narodni in napredni stranki. Tu velja klasični izrek: »Ne pravice, ki jih kdo izvršuje, marveč dolžnosti, ki si jih nalaga, mu dajejo vrednost!« Citira potem izjavo poljskega kneza Lubomirske-ga v imenu Poljakov na praškem kongresu leta 1848: »Narodnost ie naša religija«, in kliče potem: Ta deviza velja mutatis mutandis tudi za nas. Skupni narodni interesi naj bodo odslej vez, ki nas bo oklepala in združevala — vse. Poživlja stranke, naj v sedanjih časih odnehajo od samosvojivosti in naj se v nebistvenih stvareh podrejajo, da se čim bolje oborože za skupne cilje. Delo še ni dovršeno, še bo treba prehoditi marsikak važen stadij, ali težki začetek je storjen in podan je drugim češkim strankam sijajen zgled patrijotičnega izpolnjevanja dolžnosti. Naj sc skoro uresničijo besede, s katerimi je kongres Mladočehov v marcu i. 1897. zaključil svoja posvetovanja: »Dal Bog, da bi se češki narod vkljub vsem stanovskim in gospodarskim razlikam združil za veliko, bodočnosti naroda vredno, resnično češko politiko!-
Pri Cehih se torej že uresničuje sodba nemškega poslanca Lichta, ki meni, da se tudi narodi povrnejo s fronte — dru-
P O D L
T t K
GREŠN1CE.
Ron an. — Frsrccsbi ipiml Xavi«r <1* Monttfpin
Karel je bil zadovoljen z Coesnonovim predlogom in jc dejal:
—	Prepuščamo stvar popolnoma vam da jo uredite, kakor se vam zdi. Upam pa, da boste morda pozneje skušal nekoliko omiliti one napade na odbor gledališča Theatre francaise, posebno, če niso bili v resnici utemeljeni.
—	N; skrbite za to, — je odgovoril Co-Ssnon; — storim že vse, kar je prav, in tako, da nama v bodočnosti ne bo škodovalo.
Karel se je nato poklonil in odšel. In prišlo je res tako, kakor je rekel de
Coesnon.
V par dneh je tajnik gledališča, gospod
gačni. Bog daf, da se to pričakovanje u-esniČi tudi glede nas Slovencev!
Najvišje cene dvorezen nož. Z oziram na predvčerajšnji naš članek pod .laslovom ^Politika najvišjih cen nemške vlade« bo zanimalo čitatelje, kako se je o predmetu izrazil ogrski minister za notranje stvari. Najvišje cene so — ie rekel — dvorezen nož. Ena prvih posledic najvišjih cen je ta, da blago ne prihaja na trg. K temu prihaja še, da se producent odvrača od izdelovanja, ako ne more dobiti plačila za svoje delo. Seveda je zlo, ako je blago drago, ali še veče zlo je, če sploh ni nikakega blaga. Vlada je za vse artiklje, pri katerih je bilo to možno določila najvišje cene za vso deželo. Na očitanje posl. Vazonyja, da ogrska vlada radi gospodarske skupnosti z Avstrijo niti najvišjih cen ne more določiti, je odgovoril minister, da vlada more ukreniti odredbe, da ne odhajajo v Avstrijo predmeti, katerih izvoza Ogrska ne smatra za potrebnega. To se more doseči s transportnimi certifikati in sličniirii odredbami. Sicer pa misli minister, da bi morala Ogrska, tudi če bi ne bila v gospodarski skupnosti z Avstrijo, v tej vojni, ko se skupno z Avstrijo ramo ob rami bori za isti sveti cilj, oddajati od svoje preobilice zavezniku, da more ta, kakor Ogrska, prenašati to gospodarsko vojno.
DOBUtt VIStL
Vojni minister za Dalmacijo. Dne 3. t.
m. je vojni minister baron Krobatin sprejel na Dunaju odposlanstvo iz Dalmacije: deželnozborskega predsednika dra. Iv-čeviča, poslanca Biankinija in Dulibiča in župana zadrskega dr.a Ziliotta. Odposlanstvo je vojnemu ministru izrazilo razne želje, ki so v zvezi s sedanjimi razmerami in potrebami naroda v Dalmaciji. Razgovor je nanesel tudi na vprašanje železniške zveze Dalmacije z monarhijo preko Hrvatske. Minister je z največjim zanimanjem poslušal izražene želie in je zatrdil, da nimalo ne dvomi, da se ta zveza oživotvori čim preje! Zadrški »Narodni List« pravi, da je bila ta avdijenca narodnih predstaviteljev Dalmacije pri vojnem ministru K robatimi jako zanimiva, ter da je napravila na vse člane najboljši vtisk. Verujemo, kajti zgodovina borbe za železniško zvezo Dalmacije z monarhijo ni le interesantna, marveč vzbuja tudi zelo neprijetne spomine. Živa potreba take zveze je jasna. In to ne le radi potrebe dežele, marveč tudi radi interesov in varnosti države. -Niso je tajili tudi odločilni krogi na Dunaju. Do uresničenja te nujne in tisočkrat resnične želje — do gradnje zveze pa le ni hotelo priti vkljub vsem prizadevanjem iz Dalmacije in boljemu prepričanju odločilnih krogov. Nu, vzroki temu so znani. Ne moremo danes govoriti o njih in jih primerno označiti. Le toliko naj konstatiramo, da ovire niso bile v tej polovici monarhije!! Ce pa je sedaj ravno voini minister zatrdil, da ne dvomi na tem, da se ta železniška zveza uresniči čim prej, si moramo že misliti, da so ravno sedanji dogodki, ki jih prebija država, šele prav dokazali, kako potrebna Je ta zveza najjužneje pokrajine v toli važni in eksponirani poziciji za državo samo in nje varnost v težkih časih, kakršni so sedanji. Tu se v resnici interes naroda popolnoma pokriva z interesom države.
Naučno ministrstvo je nemškemu dekliškemu liceju v Trstu podeljeno pravico javnosti, kakor tudi pravico izvrševanja zrelostnih izpitov in razdeljevanja dr-žavnoveljavnih zrdostnih izpričeval, razširilo na dobo izpolnitve zakonitih pogojev.
Kultura je vezana na narodnost. Nedavno smo ponatisnili članek nemškega procesorja Maksa Webra, kjer je na temeljit način dokazal, da je kultura neraz-družljivo navezana na narodnost. Izveli smo iz te svete resnice zaključek: Kdor šiloma odjemlje kakemu narodu njegovo narodnost, ga odteza kulturi — raznarodovanje pomenja krčenje sil, delujočih sil za kulturni napredek skupnega človeštva. »Učiteljski tovariš« je ponatisnil toliko znamenita izvajanja Webrova kolikor tudi naše pripombe ter pridodaja: *Ako in ker narod eksistira, ima pravico do vseh svoboščin in beneficij, ki jih vsebuje zakon, to pa zato, ker ima svoj polnopravni in neoporečni delež na vseh dolžnostih, ki so obsežene v istem zakonu! Od dolžnosti tudi mi Slovenci nismo izvzeti. torej ne smemo biti niti od pravic! Prva naša pravica kot naroda pa je, da se grejemo na solncu svoje kulture.
Da rečemo tudi mi svojt>! Prejeli smo: Lokalni-listi se že delj časa prepirajo v stvari Kanala pred cerkvijo sv. Antona novega. Eni so za to, da se zasuje ter tako
Vertcuil, sporočil de Coesnonu, da je tro-dejanka »Na valovih ljubezni«, ki sta jo spisala Karel de Saint Andre in Jurij de Coesnon, sprejeta in da je gledališče pripravljeno, da nemudoma uprizori igro, če se gospoda pisatelja zadovoijujeta s pogoji: dvatisoč frankov honorarja in petnajst odstotne tantijeme. Igra ostane last gledališča.
De Coesnon je nemudoma povabil Karla k sebi, da se posvetujeta o nadalj-nih korakih.
Predlagal mu je, kakor že prej, da ponudita igro gledališču des Varietes in sicer da stori to de Coesnon osebno.
Karel ni ugovarjal, in tako je de Coesnon še istega dne osebno predložil igro tajništvu gledališča des Varietes in seveda tudi prepis pisma tajnika gledališča Theatre francais, gospoda Verteuila.
Na odgovor ni bilo treba čakati dolgo.
V dveh dneh sta imela Karel in de Co-
pridobljeni prostor porabi za razne koristne namene, drugi (in med temi je list tukajšnjega socijalnodemokratičnega delavstva) so za to, da kanal ostane, češ da je to zgodovinska naprava (star je 160 let) in v kras mesta. Je tudi ljudi, ki žele, naj bi se kanal zasul le do polovice, in }e celo takih, ki bi baje zložli 34.000 kron, da le kanal ostane in da se iz ulice Vienna v ul. S. Spiridione preko kanala napravi nov most. Te razprave v tržaškem novinstvu niso nove. Boj za odpravo kanala, m proti, traja že leta in leta. »Piccolo« in kamora sploh so. bili vedno z vsemi silami preti odpravi kanala in temu »eks-governu« se. je pokorilo vse! Nam, ki smo tudi že često pisali o tej stvari, ni treba druzega, nego, da ponovimo kar smo trdili v prejšnjih časih: kanal Je za Trst popolnoma nepotreben in kar se historije tiče, bi bilo dovolj, ako se pusti oni del od ul. Cassa di risparmio naprej. Trg pri »rdečem mostu« je tako tesen, da so ljudje, branjevstvo in trgovci kar stlačeni. Ta trg je treba razširiti in potem pokriti! Cesar si kamora ni upala, dosežemo morda potom državnih oblasti. Za Cožote, oziroma za čebulo česen in melone, ostane na koncu kanala dovolj prostora. Kanal naj izgine, ker je to nujna potreba, a oni, ki bi baje dali 34.000 kron za most, bi gotovo dali to svoto, ako se jim njih posestva zvežejo z ulicami ob sedanjem kanalu. Zgodovinskih stvari ima Trst mnogo. Vse staro mesto je zgodovinsko* a se vkijub temu odpravlja in podira, ako to zahteva potreba. Kanal naj se zasuje brez druzega in 99% meščanstva bo hvaležno onim, ki to dosežejo.
Občinski zastop v Dornbergu razpuščen. Namestništvo je razpustilo občinski zastop v Dornbergu, v političnem okraju goriške okolice, ter je začasno oskrbovanje občinskih poslov poverilo posestniku Franu Bercetu.
Prošnja Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro hrvatskemu saboru za izdatnejo podporo. V seji hrvatskega sabora dne li. t. m. je bila na dnevnem redu tudi prošnja Družbe sv. Cirila in Metoda za izdatnejo podporo. Posl. Cezar Akačić je pozival sabor, naj sklene zahtevati od vlade, naj najizdatneje podpira Ciril-Meto-dovo družbo. Posl. Stjepan Zagorac je izvajal, da tu ne gre samo za kulturno nalogo, ampak za patrijotično dolžnost, kajti Istra je hrvatska dežela in Ciril-Metodcva družba ni društvo, kakršno ie madjarsko društvo »Julianc, ki hoče hrvatski narod raznaroditi. Tudi posl. Persič je zahteval najizdatnejo podporo. Posl. Pave-lič je opozarjal na padanje števila razredov inteligence, o čemur priča manjšanje števila slušateljev na zagrebškem vseučilišču. Vojna nam ostavi velike vrzeli, ki jih bo treba izpopolniti, kar se bo moglo zgoditi s silami od zunaj. Tisoče hrvatskih otrok v Istri	kajti vkljub vsem političnim razmeram je Hrvatska Istri dežela-mati — naj bi hrvatski sabor pozabil?! Ali ne govore sedaj Dalmatincem, da meja njihove domovine je Soča, da na Soči branijo svojo domovino. Hrvatski narod, ki se tako junaški bori, sme pričakovati, da bo mogel ujedinjen živeti v svoji deželi.
Žrebanje efektne loterije pisarne za vojno pomoč, ki bi se bilo imelo vršiti že 25. januarja, se je izvršilo sedaj. Prvi dobitek, obstoječ iz pristnega dijamantne-ga nakita, je zadela št. 7947; drugi, harmonij. št. 6132; tretji, torbica s perlami in s srebrnim držajem, št. 1915. Dobitki se morejo prevzeti v permanentni razstavi pisarne za vojno pomoč v Trattnerhofu, na voglu Goldschmiedgasse in v razstavi c. kr. ministrstva za notranje stvari (v prodajališču pisarne za vojno pomoč) Bognergasse, vogel Seitzergasse, (Dunaj) v časub od 10. ure do 1. pop., in od 3.—6. ure zvečer proti oddaji originalne srečke. Tam in pa v tehnični obratni centralni pisarni za vojno pomoč, Dunaj, I. Hoher Markt 5, II. nad., vrata 24, se dobivajo tudi seznami žrebanj po 20 vinarjev. Isto-tako so pismene prijave zadetih dobitkov pošiljati, priloživši originalno srečko, tehnični obratni centrali, I. Hoher Markt 5. Dobitki, ki se do 31. marca iz kateregakoli vzroka ne prevzamejo, zapadejo na korist dobrodelnega podjetja. Dobitki se ne odkupljajo za denar.
Nabava žvepla za leto 1916. C. kr. poljedelsko ministrstvo si je zagotovilo za leto 1916, za zmerno in resnično porabo, žal. premajhno množino zmletega žvepla. Okoli 20 vagonov po 10 q je nakazanih za Primorje. Cena je 100 K za 1 q iz »Kali-\verke Aktiengesellschaft Kolin« na Češkem, v vrečah brutto za netto ali v sodih netto potom »Splošne zveze avstrijskih poljedelskih družb« na Dunaju. Razume se, da se ne prevzame nobena garancija za slučaj višje sile ali nepredvidevanih zaprek. Tržaška kmetijska družba sprej-
esnon že v rokah pismo tajništva gledališča des Varietes in v njem ponudbo, da sprejme gledališče trodejanko brez vseh pridržkov in da ponuja tritisoč frankov honorarja. Igra bi se uprizorila ie v Štirinajstih dneh, in tantijeme enake kot v gledališču Theatre francais.
Kaj torej storiti?
De Coesnon je pač vedel, da je treba kovati železo, dokler je vroče, in tako je ta ponudba gledališča des Varietes zopet romala v tajništvo gledališča Theatre francais, in posledica je bila, da je ponujam honorar zrastel za nadaljnih tisoč frankov.
Karlu se je zdelo to že dovolj, dasiravno Je bil de Cočsnon prepričan, da bi se dal pri konkurenci doseči še najmanj en tisočak. Ker pa tudd sam ni hotel gnati stvari do skrajnosti, sta se odloČila, da sprejmeta to končno ponudbo gledališča Theatre francais.
MALI &Ghm\
nvffffifti uradnik zmožen deželnih jezikov išče UljtltUlU službo v popoldanskih urah kot kore-spondent ali upravitelj hiš. Ponudbe pod „Upravitelj" na Ins odd. Edinosti.	79
Kupim
osla z primernim vozom. "Naslov pove Ins. odd. Edinosti	81
slamn ke priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu Fr. CERAR, tovarna v Stob pošta Domžale pri .Ljubljani.	77
Vsakovrstne
me za tržaško občino namenjeno množino in jo razdeli med tukajšnje vinogradnike. Prosila je za najmanj 250 q. Vozni stroški iz Kolina v Trst bodo znašali približno K 3'28 za kvintal. Ker bo treba plačati žveplo naprej, poživlja tržaška kmetijska družba vinogradnike, da naroče že sedaj pri nji, Dunajska ulica št. 10/1, potrebno množino žvepla, in da je plačajo naprej in sicer z ozirom na stroške po K 1'06 kg.
JubHejska samopomoč. Dne 2. decembra pret. I. je umrl tovariš Janko Jane-žič, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, ki je bil član društva »Jubilejska samopomoč«. Ker je društveni predsednik mobiliziran, sem kot njegov namestnik v smislu § 3. društvenih pravil izplačal zakonitim dedičem 5C4 K. Všlcd tega poživljam vse člane, da plača vsak za Jane-žičev smrtni slučaj v smislu § 4. tekom enega meseca 2 kroni. Hkrati plačaj vsak član v smislu § 5. za leto 1916 v rezervno podporno zalogo 2 kroni članarine. Ker so vsled vojne društveniki neznanokje razkropljeni, zato se to pot ne bodo razpošiljale poštne položnice (čeki), ampak plačaj vsak član 4 K 6 vin. po poštni nakaznici na naslov: »Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta v Ljubljani«.
Pozor! Dne 28. januarja 1916 je umrl v Št. Vidu pri Grobelnem tovariš Matija Sumer, nadučitelj v pok. Poleg zgoraj navedene svote je treba tudi za ta smrtni slučaj plačati po poštni nakaznici 2 K 6 v. Poštne položnice se ne bodo razpošiljale.
Ljubljana, 1. februarja 1916.
Jakob Dimnik. Dodpredsednik.
Za naše hrabre branitelje so darovali: g.a E. Ćampa 10 K, 2 rjuhi, 5 prevlak za blazine: g.a M. Kraševic množino raznih krp; g.a Razbornik blago za 6 blazin; A. Slavik več raznih iger (3 tombole, 5 domino, 1 šop igr. kart) 12 raznih knjig, množino časopisov.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 17. t. in., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca oktobra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 85.200 do štev. 87.200.
Mnogo pozdravov prijateljem in znancem, posebno -pa narodnim in športnim društvom, pošilja znani kolesarski dirkač Zorko Siškovič, četovodja pri dom. peš-j polku št. 5 povodom tretjega odhoda na bojišče.
Kdo ve kaj? Herman Kocijančič pri Arb. Abteilung 209/97 IV . , . * . .že dolgo nič ne ve, kje se mu nahaja oče Ivan Kocijančič in mati Katarina. Poprej sta bivala v Podgori h. št. 174. Potem sta se preselila v Gorico v ulico Campo santo h. št. 19. Komur je kaj znanega, naj dobrohotno sporoči na; gornji naslov.________!
Vest! fZ
Čast takim orožnikom! Iz Škrbine na Komenščini nam pišejo; Tukajšnji posestnik Kari Bunc je izgubil na potu po vasi znatno svoto denarja, kakih 1500 K Izgubo je Bunc takoj naznanil vojaškemu poveljstvu, ki je takoj obvestilo orožnike. Ti so takoj in z največjo vnemu začel: zasledovati, kdo bi bil utegnil najti denar. Njihovemu neumornemu trudu se je po- j srečilo, da so zasledili v nekem vojaku najditelja, pri katerem so našli še o kol'. 1200 K, dočirn si je za ostalo svoto kupii razne zlatnine, tako, da se je izguba skrčila za Bunca na majhno svoto. Orožniki so se pokazali pravi prijatelji ljudstva in zaščitniki njegovih interesov. Zato jim ni dolžan hvale samo oškodovanec, marveč vse prebivalstvo. Čast takim orožnikom!
I 0V1O kranjske šunko r--/.pošilja dokler je zalogt Ft. CERA R, Str I ošta Domžalepri Ljub
ljaui.	78
Gospodična
ye: venskega, nemškega in _	ita!	--a jezika ter steno-
grafije in strojepisja, - . službe. — Ponndbe pod „Slovenka" na Ins. odd. Edinosti.	80
llvtllff* s spričevali dobi delo v dvorcu. Obrniti VrillUr se v ul. S. Lazzaro št. od 11—2 pop.
ali od 6—67, pop. g. Tenze.	82
rnkn meblirana z dvema posteljama, na željo iJUmU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
Tlntftfnirrf -MICHELE NORSA, Trst, Cortšo Lili 1111111 lil St. 37. Kupnje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po n^jviijih cenah.	6H
Kupuje vole In Krase!
rojene vole in krave po primernih cenah. Zadnik Tomaž, mesar, Trst. trg sv. Ivana (za Sv Ant.)
tfu debelo samo za preprodajalce.
Nrfgavice, sukanec, pipe. urilo, gumijeve podpet n ke, razni gnmbi, denarnice, mazilo za Čevlje električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kri'.j, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežico za brke, pletenine, srajce, >podnje hlače, ogledshi, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe*. in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicoln štev. 19.	C 2
Zlato, srtlmt in pl
v vsaki obliki
kupile pe najvišjih centih
Zavod R. Dussich & O-
ulica Acquedotto 62.
•OBIB Mmas 69
Umetni zobje
i In Urez feflnsfl. zlfffe Krone In oSroY:i
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ul. Cassrma št. 13, II. n. I
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. Z
ZOBOZDRAVNIK

Dr.J.Cermak
se ie preselil in ordinira nM
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, 9 vogal ulice delie Poste.
Mm ifiloto te®. Pioiiim3. ®
yH£TN9 ZOBm.
I^'fllilPIlPffill IMKIE:
r. HCIRlfA1^
TRST, Via fcarinfia 38
SpMUalfst M KOŽNE lat SPOLNE BOLfeZHJ kUKOST in fcERVOZNOSI mrn BOLEZNI v NOOAH In SKLEPIH. Sprejema od	pop. in 4-7 i^aio
ob nedeljah od 10 • 1.
i ii m i m.
Čistilo m feu
Zlilo, srebro io i§
j se kupujejo po I najvišjih cenah,
Velika zaloga srebra, zlatih verižic In draguljev po nizkih cenah. — Popravlja po nizkih censh.
[Mr FARO urar Posss s. Giemi i
MkVIlM 1 fftftl Vf tli Ul (pod Portki di Chiozza prolungati)

■ ** i* ■ ■ i ti srn m tiranu mh»uq.
t
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je naša preljuba mati, oziroma tašča
TEREZA LEBAN
iz Gorice, Via Ponte d' Isonzo št. 27, trafikantinja, zadnji Čas stanujoča v SeZani št. 93 danes ob 3 zjutraj v starosti 54 let po kratki, mučni bolezni, previđena s zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb zemeljskih ostankov se bo vršil jutri, dne 16. februarja 1916 ob 5 pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. SEŽANA, 15. februarja 1916.
Josiplna Čevnja roj. Leban, hči. — Anton, Vincenc, Ivan in Rudolf Leban, sinovi. — Alojz Čevnja, zet — Alojzija Leban roj. Spacapan, Alojzij« Leban roj. Vlzin, nevesti.