Tečaj n.
V	GORICI, dn6 15. novembra 1894.
Številka 22,
PRIMORSKI LIST.
Podučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
, Vse za vero, dom, ceaarja !“
„Primorski list“
izhaja vsaki prvi in tretji četrtek v mesecn. Cena za celo leto 1 gold., za pol leia 50 nvč. — Posamezne številke dobivajo se pri npravniŠtvu.
Uredništvo in upravništvo
mn je v Gorici, Travnik St. 13. — Nefrankovana pisma se 110 sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi.
Ali imajo primorski Slovenci pravico hraniti svoj jezik in zakaj je to dobro.
Svoj jezik ohraniti imajo tudi Slovenci pravico, ker vže natura ali narava jim to pravico daje. Če ima ptica pod nebom pravico po svoje žvrgoleti, zakaj bi primorski Slovenec ne smel po svoje govoriti ?
Svoj jezik ohraniti imajo tudi Slovenci pravico, ker v postavah našega cesarstva je zapisano, da vsi narodi avstrijski imajo pravico svoj jezik ohraniti in ga gojiti. Mari mi primorski Slovenci nismo avstrijski narod V
V	svetem pismu je pisano, da naj vsi narodi in vsi jeziki slavijo Gospoda. Ali je uiari Gospod Bog dostavil: le primorski Slovenci ne smejo ?
Posebno imeniten uzrok, zakaj naj bi hranili svojo narodnost Slovenci je korist katolišl-e cerkve. Znano je, da velikanska večina Slovanov, iiusov, Srbov, Bulgarov, ki govorijo tudi slovenski jezik samo, da drugače zavijajo — je ločena od papeža. Ti raško!ni naši bratje očitajo katoliški cerkvi, da bi jim vzela naroden jezik, ako bi se ž njo zjedinili. Ravno te dni pa je papež sč zbranimi vzhodnimi patrijarhi slovesno zatrdil, da cerkev o tem niti ne misli. Papež želi' le, da bi narodje postali katoličani, jezik svoj pa naj le ohranijo. In ravno zato, da bi se naši razkolni bratje bolj hitro s papežem zjedinili, hočemo mi katoliški Sloveuci svoj jezik ohraniti. Mi lahko porečemo našim razkolnim bratom: glejte nas Slovence, mi smo vže tisoč dve sto let katoličani, in vcnder smo še Slovenci, če tudi sta nam majhnemu narodu, soseda dva mogočna naroda: Nemec in Lah. Toraj bratje, ne bojte se rimskega papeža, marveč priznajte ga za poglavarja, da bo zopet ena čreda in en pastir !
Nekateri naši sosedje nam pravijo da smo, „šklafš“ to je, da smo sužnji, ljudje iirez pravice, človeško pleme pa niže vrste. Zakaj je prišlo do tega, da nas tako kličejo in to še dandanes tudi taki, ki bi naj manje smeli? Ne bom vseh vzrokov našteval, le en, ker se Slovenci svojega jezika dostikrat sami sramujejo, četudi je blagoglasen in bogat, da se ni treba sramovati slovenščine, ampak da smemo se ponašati z lepim in polnoglasnim jezikom. Spoštujmo sami sebe in le tedaj nas bodo morali spoštovati tudi sosedje !
Za primorske Slovence na deželi je posebno važno, da Slovenci v mestih (v Gorici in v Trstu) svoj jezik ohranijo in kaj veljave dosežejo, ker sicer 1
zaestanejo v omiki in ne bodo nikoli izobi'ažen narod. Zakaj so.**. pr. istrski Slovenci in Hrvatje v omiki zaostali daleč za Lahi ? Morda zato, ker niso nadarjeni ? Ne, ampak zato, ker v mestih isterskih so bili le Italijani in poitaljančenci. Ti pa niso mogli ali pa niso hoteli skrbeti za hrvatsko in slovensko ljudstvo j)0 deželi. Mesta so središče vsake organizacije, in edin mogoč izvirek duševnih in gmotnih povzetij. Ljudstvo, ki nima v mestih svojih ljudi}, je čreda brez pastirja.
—	Torej primorski Slovenci po deželi, podpirajte svoje brate Slovence v mestih, da si ohranijo _ svoj jezik. Ako mestne Slovence podpirate, sebe podpirate!
Zakaj pa „Primorski list“, ki prisega na katoliška načela in ima namen delati ndr mej razhujska-nimi narodi, razpravlja o tem kočljivem in delikatnem uprašanju ? Ne bi biio modrejše molčati ? Te vgovore poznamo vže naprej, zato pa jun bomo tudi vže naprej odgovarjali:
Mi bi radi molčali, ako bi smeli molčati o stvari, ki toliko zanimlje in vznemirja Slovence in Italijane na Primorskem. Toda vprašanje se razpravlja povsod na ulici, po krčmah, v šolah, po sakristijali i. t. d. Modro se nam torej zdi o tem vprašanji razpravljati in je rešiti v katoliškem zmislu, sicer je bodo Židje in liberalci rešili in ljudstvu razlagali v framasonskem zmislu. Da so je v Lahih v tem pomenu vže razložili, priča zjedinjena Italija, dogodki v Istri, v Trstu, kjer laški liberalci v starešinskih dvoranah tirjajo, naj se celo pridige slovenske iz cerkve pomecejo! Zal da ljudje in listi, katerih dolžnost bi bila svoje ljudi zavrniti in poučiti — molčijo. Ali je pa modro to molčanje?!
No *oda na Primorskem sta res drug na drugega nahujsk na. A razhujskanih narodov se ne pomiri, ako se molči in šibkejšega pusti, če ga močnejši tlači, ampak, la se mej nje s krščanskim pogumom stopi in zakli- b: Vsakemu svoje! Nima biti razlike mej Grkom in barbarom, mej Lahom in Slovanom! Vsakemu svoje, potem še le, je mogoče, da. bodo katoliški primorski Slovenci in katoliški Lahi zaupno sodelovali posebno na socijalnem polju za delavsko ljudstvo. Vsakemu svoje pa nikdar drug drugemu ne bomo dali, dokler se vsi ne oklenemo'bolj prisrčno zmagoslavne zastave Onega, ki je vse narode tako ljubil, da ie za nje na križu vmrl. To spoznanje hočemo pridno
širiti.
Vazi (jev.
Mirovna sodišča.
Zadnjikrat smo govorili o novi domovinski postavi katero misli vlada vpeljati. Danes bi radi par besedi spregovorili o drugem vladinem predlogu: o mirovnih sodiščih.
Kaj so namerovana mirovna sodišča ? Vlada bi v vsaki občini, razu n tam, kjer je vže sodnija, določila jednega poštenega moža, ki je v navadnih vradnih poslih izkušen 111 ki dobro pozna razmere svojega o kraja, za nekakega sodnika. K temu bi Občinarji prihajali, ko bi imeli mej seboj kakšen majhen prepir glede denarja do 20 gold., časti, zastran meje in posesti i. t. d. Mirovnega sodnika dolžnost bi ' najprej bila, ljudi če mogoče bratski pomiriti, ali določiti, koliko mora jedna oseba drugo odškodovati. Ako bi pričkajoče se osebe ne bile zadovoljne s to razsodbo, lahko grejo k pravemu sodniku svojega okraja.
Zakaj bi vlada taka mirovna sodišča rada vpeljala? Zato, ker bi rada pomagala vložnim ljudmi do svoje pravice. Piavi sodnik je po navadi oddaljen. V-božni človek pa, ker nema denarja za dolgo pot ne gre tožit in trpi škodo. Drugič bi vlada, tudi tistim, ki kaj imajo, rada stroške in čas prihranila, da bi jim nie bilo treba radi majhne pravde daleč v mesto hoditi.
S tem bi tudi okrajnim sodiščem bilo zelo olajšano in število sodnijskega osobja bi se lahko zmanjšalo. Država bi imela manje stroškov. Služba mirovnega sodnika v občini ima biti le častna, brezplačna, vender nekaj stroškov bi bilo vender tudi tu na primer za izbo, za svečavo, kurjavo, za pisalne potrebščine itd.
Na sploh nam predlog o mirovnih sodiščih in njim podobnim posredovalnim uradom vgaja. Naša iskrena želja pa je, Bog nam daj v vsaki občini mnogo za mirovnega sodnika sposobnih mož in pa malo
—	pravdarjev!
Še nekaj o novi domovinski pravici.
Nova domovinska pravica, kojo je predložilo mini-sterstvo državnemu zboru, je začela beliti glave prenapetim gospodom v 'Prstu in Gorici, kar ni čudo, ker gospoda sodijo vse le po svoji koristi.. Trst je vže odposlal ministerstvu spomenico proti namerjavani postavi, v Gorici piše proti njej „Cortiere“. Toda ni ministerstvo ni državni zbor bode poslušal take gla- I sove. V zadnjih tridesetih letih se je namreč razmerje j mej deželo in mestom tako premenilo, da ne bi nobena vlada mogla dalje trpeti krivice, ki se godi kmečkim občinam. V mestih se je nakopičilo bogastvo, dežela je obožala; v mestih se je nalovilo brez .števila delavcev, ki delajo v tovarnah in delavnicah, dežela pa je brez delavcev, a stroške za bolne in onemogle delavce plačuje dežela Dokler je hodilo v mesto le malo ljudi, se je to še trpelo, a dan danes je v mestih polovica ljudi z dežele V Trstu n. pr. je od 100 ljudi f>4 tujcev, ki torej niso Občinarji in za k oje mora skrbeti dežela; v Ljubljani je od 100 ljudi skoraj 7(i tujcev, v Mariboru skoraj 80 (!), v Celovcu 71, v Gracu 78, i. t. d. Kdor je količkaj pravičen, poreče, da je tako stanje nenaravno in krivično za občine in za delavce v mestih. Z veseljem naznanjamo tedaj, da je Hohen-wartov klub enot/lasno sprejel nasvetovano postavo v celoti. A tudi zastopniki mest ne bodo proti, ker večina njih volilcev si želi občinske domovinske pravice
Y	mestu, kakor si je tudi delavci želijo.
Shod zaupnih mož.
Shod zaupnih mož v Ljubljani ne bo občen, ampak samo shod liberalcev. Kdor je to misel sprožil, je imel morebiti dober namen, ali začel je jako nesrečno. Odkritosrčno povemo, da nismo pričakovali, da bi vabilo podpisal tudi — dr. Iv. Tavčar. S tem imenom v vabilu se je izključilo od posvetovanja čč. duhovščino, koji dr. Iv. Tavčar ne more biti zaupni mož, od kar je tako grdo opisal nje stan in poštenje v „Zvon-u“. Čudimo se, da big. g. L. Svetec ni tega zapazil. — Kaj čudo torej, da so štajerski Slovenci naravnost vrnili vabilo z opombo, da na vabilo ene stranke ne bodo hodili v Ljubljano. „Slovenectt pa je dodal še to-le pojasnilo: Nam ni znano, da bi bil kedo drug v osnovalnem odboru, kakor narodni naprednjaki, vsaj poziv, s katerim so vabili na pripravljalno posvetovanje, na večer pved Vsemi Svetimi so podpisali gg. L. Svetec dr. Bleiweis, dr. Ferjančič in dr. Tavčar, torej sami piistni narodni naprednjaki. — Poleg tega omenimo, da konservativna stranka naša ni dobila nobenega povabila, torej je že a priori izključena,'1
Misel dobra, roke nerodne.
Cesar AleMer lil, Aleksandrovi
Najmogočniši vladar na svetu, ruski cesar Aleksander III. je celo mlad umrl dne 1. t. m. ob 7.3 popoldne v prijaznem mestecu Livadija v Krimu. Pokojnik se je rodil dne 26. februvarja 1845 leta, kot drugi sin cesarjeviča Aleksandra II. Brat njegov, cesarjevič Nikolaj je umrl za prsno boleznijo, katera je bila posledica vdarca pri igri z bratom Aleksandrom. Ker Aleksander ni bil namenjen za prestolonaslednika, je bil vse bolj po ruski vzgojen ko njegov brat. Njegov učitelj je bil slavnoznani pisatelj Katkov, odločen nasprotnik zapadnili ali evropejskih ustanov in vnet pravoslavni kristjan. Katkov je vtisnil mlademu knezu mržnjo do evropejske omike in veliko navdušenje za sv. Rusijo. Rusija gotovo ni še imela tako ruskega cesarja ko je bil pokojni Aleksander III. Pri njem so se zbirali — ko mu je še oče živel — ruski rodoljubje stare stranke, ki je bila nezadovoljna z reformami Aleksandra II. In res, ko je mladi Aleksander UT. zavladal, so odstopili stari ministri, in niti Ignatiev, slovanoljub, ni mogel dalje ostati v ministerstvu. Veliko zaupanje pa sta vživala grof Tolstoj in general Ginko, kakor tudi predsednik presv. sinode Podenonoscev, sami nasprotniki zapadne 0-mike in svobode. Posebno hudo so občutili posledice ruske politike novega vladarja — Poljaki katoličani. Gimnazije in celo ljudske šole so porušili in cerkev katoliško so zatirali. Mnogo katoličanov je moralo v Sibirijo radi katoliške vere. Sreča za katoličane, da je bil cesar osebno dobrotnega in mehkega srca. Za to je mnogo načrtov namišljenih proti Poljakom in katoliški cerkvi osebno preprečil. Njegovi osebni ljubeznivosti se je zahvaliti, da so se začeli vzel. 1887 dogovori z rimskim papežem Leonom XIII. Zdaj ima Rusija svojega poslanca pri papežu. Dalje so ve da ni šla prijaznost pravoslavnega cesarja.
Od mladosti je bil Aleksander neprijazen Nemcem, katerim ni prav nič zaupal. Ker je bil pa osebno mehak in prijazen je bila stara ruska stranka v strahu, da preveč zaupa Bismarku in avstr jskim politikom, Cesar je osvobodil rusko stranko od tega straha.
ko je v Petrogradu napil knezu Nikiti rekoč: „Pi-jeiti na zdravje edinega iskrenega prijatelja Rusije.“ Rusko časopisje je ta cesarjeva beseda kar navdu šila. —
Cela Evropa je priznala enoglasno, da je bil Aleksander 111. miroljuben vladar. Prepričan je bil, da Rusija potrebuje trajnega miru, ako hoče se vstano-vičiti in vrediti in napredovati v omiki. — Deloval je posebno nato, da se verski čut v narodu ohrani in pokrepča, razširil je delokrog cerkve posebno v šolskih rečeh. Ker je bil pravoslavne vere, katoličanom ni bil posebno naklonjen, zapadnjaške liberalne ideje pa so mu bile posebno zoprne. Za pospešavati kmetijstvo je ustanovil kmetijsko ministerstvo in banko za kmete, judom je prepovedal prebivati na kmetih in določil razne naredbe da se omeji oderuštvo. Za narodno-gospodarsko blagostanje rusko se je pod njegovo vlado mnogo storilo, v trajni spomin mu bo posebno sibirska železnica. Srečen ni bil Aleksander III., ker je živel v vednem strahu, da ga ostrupijo ali da ga zavratno vmorijo. Govori se, da je ravno ta strah izkvaril zdravje možu velikanu, kajti bolezen na obistih, ki je carju vzela drago življenje, izvira navadno iz strahu, nevolje, jeze ali žalosti. V-semu svetu je znano, kaka uesreča se mu je dogodila pri Borkih. Vozil se je iz Krima v Petrograd s celo družino, a hudobna roka je železnici nastavila spod tiklej, da se je razdrobil voz, v kojem je bil car. An-gelj varuh je čuval nad njim, da ni ostal mrtev s celo družino vred. Od takrat je minilo cesarju vse veselje in posledica je bila bolezen na obistih in bela smrt.
Ob rakvi njegovi žaluje ruski narod.
Cesar Nikolaj II. Aleksandrovih
Tako je ime prvorojenemu sinu pokojnega cesarja, ki je zdaj zasedel ruski prestol Rojen je leta 18(58 in je torej v 27 letu. Gotovega se menda ne ve o njegovih nazorih. Listi pišejo, da je dober kristjan, ali nasproti drugim veram svobodoljuben. Slišali smo osebno Poljake, ki so cesarjeviča Nikolaja jako hvalili iu trdili, da je njegova želja sporazumljenje in sprava s poljskim narodom. — Zopet drugi pišejo, da je mladi cesar prijatelj Evrope, zlasti Nemcev in Angležev. Nekateri menijo, da bo Nikolaj II. naklonil veliki ruski zemlji — ustavo.
Nevesta mu je Aleksija kneginja iz Hasije.
Izgredi v Trstu in Istri.
Dvojezični napisi ne dajo miru oni gospodi, ki ne pozna na Primorskem druge narodnosti, ko italijansko. - Župani h Istri so prišli kljubovati v Trst k namestniku, kateri jim je pa vrata zaprl. S toliko večini veseljem in klikom so je sprejeli mestni očetje na glavnem trgu. Župan je sklical starešine v posebno sejo, v koji se je mnogo govorilo a nič povedalo ko ono staro načelo, da v Trstu iu Istri imajo samo oni pravico varovati in gojiti narodnost, a drugim je molčati. Z Dunaja sta prišla poslanca Rizzi in Bartoli, da sta razložila poslancem, kaj sta na Dunaju storila, a kaj nista dosegla, ker jima ministerstvo ni vstreglo. Izrekla sta, da rada izstopita iz Coroninijevega kluba in se potem postavita proti vladi, ako volilci to zahtevajo. Župani pa so jima izrekli zaupanje, naj storita, kar vesta, da je prav. Poslanca sta ostala v klubu.
—	Mej tem zborovanjem in pogovarjanjem so je iu tr-
gu nabralo na tisoče občinstva, ki je ploskalo zborovalcem. — V Piranu so obesili deske z dvojezičnim napisom, vsleil česar so nekatere hiše razobesile črne zastave v znamenje žalosti. Vladni komisar je to prepovedal. — V liovinju so se izgredi še enkrat ponovili, a zdaj je menda vse potihnilo. — Veliki izgredi so se dogodili 2. t. m. v bornem gnezdu Bale (Valle), kjer so sneli dvojezične table. C. kr. orožnike, ki so hoteli to pobalinstvo zabraniti, so kamnjali. 4. t. m. so se še hujši izgredi ponovili. C. kr. orožniki so vdobili pomoči od vojakov v Pulju in so nekoliko razgrajal-cev polovili in zaprli.
Tudi Korminslca občina je morala protestovati proti dvojezičnim napisom, kakor poročajo časopisi. Korminu se dobro godi v Avstriji, in moral bi vedeti, kako se strada v Italiji, kjer so vsi napisi v enem jeziku. Vlada naj bi porabila to priložnost in preložila sodnijo iz Kormina v Biljano — vsaj za Slovence.
Poslanci Spinčič, Coronini, Gregorčič in drugi so šli h ministerskemu predsedniku Windischgratzu tožiti, da je slovansko prebivalstvo vznemirjeno in pričakuje obrambe od vlade. Časopisi so poročali, da so poslanci vdobili prav prijazen odgovor. — Grof Hohen-■ivart je poizvedel pri ministru Sclionbornu, da vlacla ostane pri svojem odloku in bode polagoma vpeljala dvojezične napise tudi v drugih krajih.
Kakor vedno, vporabili so naši „narodni napred-ni“ listi tudi ta dogcdik, da so prav krepko vdrihali po slovenskih poslancih, ki niso v njih taborju. Poslanci so storili, kar so mogli, gotovo več nego njih tovariši, a delo ni merodajno, kjer se gre le za hujskanje in za zdražbo. ■— Jako fino je zagrozila gg. Klunu, Voš-njaku, Pfeiferju in drugim „Soča“ pišoč: ^Slovenski koaliranci se vedejo tako, da zaslužijo, da bi jih narod s palico zapodil iz parlamenta'1.
Slovenski poslanci naj se ravnajo po svoji vesti in ne po nasvetih iz grožnjah zdivjanih — narodno-naprednih listov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	državnem zboru je bil po končani glavni razpravi vsprejet v prvem branju novi kazenski zakon s 170 proti 2(5 glasovi. Dasi je bil sprejet s tako o-gromno večino, se je vender pri glavni obravnavi pokazalo, da nobena stranka ni zadovoljna z njim. Stavilo se je 935 predlogov za podrobno debato, s katerimi se posamične določbe načrta odstranjujejo, preminjajo ali pa pppoluujejo. Predno se vsi ti predlogi rešijo, bo minulo še mnogo časa. — K nujnemu predlogu poslanca grofa Palffv a zarad nabave krvne vode za zdravljenje davice, je odgovoril minister Bacquehem, da se osnuje poseben zavod v to, hitro se potrdi ligo dna sodbi o krvni vodi. — Zadeva, o dvojezičnih tablah na c. k. sodnijah v Istri je dala povod novim interpelacijam, ker prvi ministrov odgovor ni zadovoljil nobene stranke. Interpeliral je zopet Klun iu tovariši, posebej Spinčič, Alfred Coronini s tovariši. Slovenske poslance je tolažil minister s tem, da se pola* gama povsod, kjer zahteva zakon, nastavijo dvojezične table. Med tem je bilo v Istri še zmiraj demonstrativnega rogoviljenja; posebno odlikovali so se v Balah, v okraju Puljskem, ker orožniki niso mogli narediti mira. Laško istrska poslanca sta na Dunaju tudi delala, kar sta mogla; z njima drže nemški liberalci, iu ju je celo zbornični predsednik Chlumutski peljal k
nrinisterskemu predsedniku, za kar gaje potem poslanec dr. Gregorčič interpeliral, češ da se je izneveril objektivnosti in nepristranosti, katere bi se moral držati kot predsednik zbornice. Ta interpelacija je silno razjezila Nemce in Lalie in Chlumetzki je razburjeno odgovoril, da je zbornici odgovoren le kar vkrene kot zbornični predsednik, kar pa dela izven zbornice, je odgovoren le'Bogu in svoji vesti. Dr. Roser je vprašal ministra notranjih stvari, če vlada hoče vse storiti, da se omeji jetika pri govedih, če hoče poučiti kmete, kako škodljivo je meso takih živali, in da se jetika prenese na ljudi, če se rabi mleko bolnih krav.
—	Na neko interpelacijo je minister odgovoril, da se je uvažanje in prodajanje stvari za izdelovanje vinet-nega vina neke tvrdke v Budimpešti že prepovedalo, ker se je zdravstveni svet izrekel, da so škodljive zdravju. — Ker je finančni minister povedal, da namerava vpeljati monopol na žganje, so avstrijski fabrikantje špirita sklicali shod na Dunaj, na katerem so se izrekli proti monopolu na žganje in sklenili izročiti finančnemu ministru spomenico, s katero razlože vzroke proti monopolu. — Minister za trgovino je predložil zakonski načrt o podržavljenju nekaterih že leznic. — Zarad smrti ruskega carja je predsednik imel posebni govor, v katerem je rekel, da cesar in cesarska hiša žalujejo po pokojnem carju kot izkušenem prijatelju in da tudi narodi avstrijski in zastopstva dele to žalost, ker je bil car varli svetovnega miru. Ta" govor so poslanci poslušali stoje in glasno odobravali.
Vnanje države.
Vojska med Kita jem in Jap .insko se menda bliža h konen. Diktator kitajski priuc Kung je spoznal onemoglost Kitajske nasproti Japonski in naprosil tuje vlasti, naj posredujejo za mir. Evropske vlasti se nekako umikajo temu posredovanju in Japonska o njem neče nič slišati, ampak hoče sama narekavati pogoje miru, katerim se bo slednjič Kitajska morala udati, ker Japonske čete že korakaja proti srcu Kitajske, proti Pekingu. Kakor poročajo poročila iz Mandžurije se je kitajska vojna vmaknila v gore, kjer terpi glad in mraz; Japonci tabore v ravninah.
V	Zedinjeni državi severne Amerike pri volitvah zmagujejo republikanci, kaže se, da bodo imeli nad 100 glasov večine. Republikanci podpirajo špekulacijo, a demokrati, ki so dozdaj na krmilu bolj kmeta in delavca,	__________
Dopisi.
Iz Goriške okolice dne 8. novembra (Cecilijan-ski shod.) Prim list je naznanil v zadnji štev., da bo imelo naše cecilijansko društvo dne 22. t. m. v praznik sv. Cecilije društveni shod v osrednjem semenišči v Gorici. Dobro in hvalevredno je, da se pripravljajo taki shodi, da se prijatelji pravega cerkvenega petja navdušijo, zaspanci prebudijo, omahljivci pa vtrdijo. Ako premišljujemo stanje cerkvenega petja v naši škofiji reči moramo žalibog, da je slabo, kajti le v naših hribih delajo, se trudijo in napredujejo, dočim goriška okolica zaostaja, vipavska dolina premalo napreduje, Kras in deloma Brda pa popolnoma spijo. Še pred par leti govorilo se je dosti o cecilijanskem petji in v več krajih slišali smo lepo petje — sedaj pa so nekateri pevski zbori obmolknili. Kaj je treba toraj storiti, da se zopet opomore pravemu cerkvenemu petju? Navduševati se, dramiti in kazati lepoto prave cerkvene glasbe. V to naj vsaj malo pomaga društveni .sliod
22. t. m. Ravno letos, ko se povsod 'obhaja tristoletnica knezov cerkvenega petja in glasbe Palestrine in Lassa, združi naj god sv. Cecilije naše patrone, dosti prijateljev pravega cerkvenega petja, dosti duhovnikov, učiteljev, organistov in pevcev v Gorici, da se vsi zedinimo in navdušimo za pravo in lepo cerkveno petje — za čast božjo.
Iz Kobarida. / Vikar Jurij Kokelj. Ravno mesec dni po smrti preč. g. dekana vit. Andr. Jekše-ta pokosila je nemila smert zopet v dekanatu ljubega sobrata in vrlega dušnega pastirja, Jurija Kokelja, vikarja trnovskega. Kdo bi si bil mislil še pred me-secom, da bo ta na videz tako krepki mož (bil je popolnoma zdrav, le sopel je nekoliko težko) tako kmalu sledil ranjkemu vitezu. Umrl je preč. g. vikar po kratki tridnevni bolezni previden se sv. zakramenti. Bolehal je sicer že veliko let za naduho, pretekli teden pa v sredo pričelo ga je mraziti in vrat mu je zatekal. Bolezen je hitro napredovala in zdravnik se je menda izrazil, da ni druge pomoči, kakor, da mu vrat prereže in vtakne cev v sapnik, ker drugače ga otok v vratu zaduši. Ker pa ranjki gospod tega ni pripustil, zgodilo se je, kar je napovedal zdravnik — še tisti dan, namreč v saboto zveier 27. oktobra, zadušil ga je otok po hudem dveurnem smrtnem boju. Pogreb blagega ranjoega bil je v torek zjutraj ob 8 uri. Vodil ga je preč. g. dekan kobaridski, Jurij Peternel, iskren prijatelj ranjcemu od otročjih let pa do groba. Spremilo ga je k počitku 16 sobratov duhovnov, med njimi preč. g. dekan bovški Fr. Ilovar. Med v mašo govoril je preč. g. dekan kobaridski jako ginljiv govor, pri katerem ni nobeno oko suho ostalo.
Rodil se je ranjki g. vikar Jurij Kokelj 24. marca 1845 1. v Lazah (vas v župniji Leskovca) na Kranjskem. Bil je sin revnih starišev. V branju, pisanju in krščanskem nauku podučeval ga je tedanji g. župnik v Leskovci Fr. Dolinar, kateremu se je moral sploh ranjki gospod zahvaliti, da jo duhovnik postal. G. župnik je kmalu spoznal, da je deček bistre glave, in zato je silil stariše naj ga pošljejo v kako šolo. In res peljala ga je mati leta 1857 proti očetovi volji v Škofjo Loko v šolo.
Leta 1869 vstopil je v osrednje semenišče gori-ško ; 30. augusta 1874. 1. pa je bil v mašnika posvečen. Skriuja, katero je stric za njim nesel, in 35 gl. bilo je vse njegovo premoženje, ko se je podal v svojo prvo službo, v Podbrdo. Ker je pa podbrdska župnija vsa v gorah, bila je pretežka zanj (sopel je že tedaj težko), zato bil je črez 11 mesecev prestavljen za vi-karija v Steržišče. Tukaj služboval je 5 let. Potem šel je v Logje v kobaridski kot. Ostal je tam zopet 5 let. Ker mu je bilo pa zopet, pretežavno, prosil je 1. 1885 za vikarijat trnovski in ga tudi dobil. Pasel je toraj čredo Kristusovo na Trnovem devet let. Vsega skupaj pa je opravljal duhovsko s'užbo 20 let.
Bil !e blaga duša. To je tudi pokazal v svoji oporoki, ker večino svojega, sicer malega premoženja, daroval je v dobrodelne namene: sebi za dušni mir, cerkvam na Trnovem, v Logjeh, v Steržiščih in v Leskovci, revežem na Trnovem, v Logjeh in v Leskovci. Da, bil je blaga duša, ki ni imel nobenega sovražnika 1 Bilo mu je najtežje videti prepir, videti sovraštvo. Bil jo miren in želel si je le miru. In našel ga je na tem svetu. — Vi pa dragi sobratje, znanci in prijatelji njegovi, molite zanj, da bo tudi na o-nem svetu našel mir, katerega je na tem svetu tako ljubil; da se bodo nad njim spolnile besede Izveličar*
Priloga »Primorskemu listu" štv. 22.
c—■■■■ ■ ■	■	■■	..	■	..	   -	   -	■	■	■ --—■	■	1	■	■	.	- --
jeve : »Blagor niiniim, ker bodo otroci božji imenovani !* — Naj v miru počiva !
Iz Grgarja. Šestega t. m. nas je zapustil naš dušni pastir preč. g. Andrej Leban. Ljubili smo ga vsi. Zato pa je slovo bilo res ginljivo in presrčno. Cela občina, občinski odbor z županom, šolska mladina so spremili odhajajočega gospoda do občinske meje. Žalostno je bilo slovo, a tolažila nas je zavest, da ne gre daleč od nas, da gre na Sveto Goro za varu-liu Materi božji in naši. Mi vemo, da nas bo tej Materi še nadalje priporočal in sč Svete Gore v našo mirno dolinico blagoslov nam nebeški pošiljal. Novega preč. g. vodja na Sveti Gori pa Vsemogočni Bog na novem mestu mnogo mnogo let ohrani v slavo Marije in dušni blagor vsem onim, ki pri Svetogorski Mariji bodo pomoči in tolažila iskali!
Iz Rojana pri Trstu — v Rojanu je kmetijska in vrtnarska družba imela 4. t. m. svoj tretji shod. U-deležba je bila povoljna. Predsedoval je g. F. Gorup. Iz tajnikovega poročila smo doznali, da si je družba prizadevala ljudstvo poučevati in unemati za delo. Prizadevala si je tudi, da se » Sc. Križu vstanovi vinarska zadruga ter da bi njeni udje brezplačno vdobi vali od vlade amerikauskih kovči. Zastonj razdeljevala je list .Kmetovalec" udom kterih šteje že 140.
G. F. PiSČanec govoril je o umnem gospodarstvu, opozarjal občinstvo, kako propada vrednost zemljišč vsjed davkov in obilnih občinskih doklad Nasvetoval je: mlekarsko zadrugo za okolico; zadrugo za rejo amerikauskih kovči, ker drugače bo razširjajoča se trtna uš kmalu uničila vinograde; rejo prašičev in kokoši, ki bi več okolici hasnilo, kakor pa pranje (po sebno če se ob nedeljah vsi, — dopis.) Vsakemu gospodarju pa priporoča lastno knjigovodstvo, ktero jih bo naučilo štediti z novci.
Gg. Bole in dr. Berlot uuemala vsa psolušalce za prekoristuo kmetijsko družbo, grajala pa brezbrižnost okoličanov, ki so za vsak napredek zelo zaspani. — Po shodu pristopilo je k družbi 14 novih udov.
h Čepovana. Presvitli cesar je poterdil načrt razdelitve našega občinskega zemljišča. Pomladi se nadejamo, da se bode zemljišče med posestnike razdelilo. Ko bode občinsko zemljišče razdeljeno, upati je, da bode naš Čepovan še prejetnejše za letovičarje, ker bodo posamezniki gotovo znali trebiti in z drevesi za-sajati svoje deleže. — Letovičarjev smo imeli letos precej. Še več bi prišlo letovičarjev k nam, da bi bilo Več stanovanj. Ni čuda, da se tu vsakemu dopade, saj zdravejšega kraja ni iskati. Dokaz letos se je porodilo 50 otrok, a merličev imeli smo samo 10. —- Spomladi delala se bode menda cesta od tu na Lokve. Prav to. Da bi se le zidala kedaj tudi cesta čez Špehovo brdo na Slap, ki se že toliko vleče.
Iz Gorenje Tribuše. Pred enim mesecom zapustili so nas naš dosedanji g. vikar č. g. Janez Fel-trin, ki je skozi 8 let bil naš dobri dušni pastir. Radi smo ga imeli in ljubili. Zato nam je po njemu tako ial. Bog mu povrni, kar nam je dobrega storil. Zeli-*no mu vsi srečo in mir v novi službi v Desklah. — Dne 29. oktobra pa dobili smo novega dušnega pastirja gospoda Štefana Kodrmaca. Z veseljem smo wu hiteli naproti do Čepovana, pozdravljali smo ga s streljanjem in nabivanjein in srečni smo bili, ko smo ga imeli v naši sredi. Dobri gospod se je nam hitro prikupil, posebno, kot pridigar. Bog daj, da bi dolgo ®ed nami ostal. ______________________
Novice iz raznih krajev.
Prihodnja številka »Primorskega Lista" izid© 6. decembra.
Duhovske spremembe goriške nadškofije.
C. g. Čigon pojde za vikarije na Vojščico.
Duh. zadeve v tržaški škofiji: Č. g. Jurij Rastelli je dobil mansionarijo Vidali v Piranu. — Č. g. novomašnik Ivan Frausin je šel za kaplana v Oprtlj (Portole); njegov prednik č. g. Ivan Vranjac pa je postal župni upravitelj v Zdrenju. — G. Peter Šve-gelj je prišel za kaplana v Koprivo.
Za vodjo v zavodu za sirote (v Robatišči) je imenovan č. g. Janez Nanut, dosedaj učitelj-voditelj v Romansu.
Vel. č. g. F.	Budin imenovan je župnikom	pri
Jezuvitih, v Trstu.	Vrlemu rojaku mnoga leta!
G. Alojzij Hafner, sin veleznanega g. ravnatelja na c. kr. ženski pripravnici, je imenovan za okrajnega glavarja v Trentu na Tirolskem. — G. Ivan Štolfa je imenovan za pristava pri ravnateljstvu pošte v Gorici.
Gospodu Antonu Klančiču, županu v Podgori in deželnemu poslancu je presvitli cesar podelil zlati križec za zasluge s krono.
Goriškega c. kr. glavarja g. Alojzija viteza Bosizija je presvitli cesar imenoval za svojega komornika.
G pof. J. pl.	Klcinmayer, slovenski pisatelj,
je	1.	t m. nevarno	zbolel. Sedaj mu gre na bolje.
Novomaštiika bodeta posvečena v Trstu dne 18. t. m. čč. gg. Aleksander Beuigar in Andrej Pavlinič. Bog ž njima.
Dr. G. Gregorinu izročila je posebna depilacija zlato žepno uro z zlato verižico v priznanje, ker se žrtvuje za narodno stvar, posebno pa za slovanske šole v Trstu Na verižici obešena je plošcica. kteri je na jedni strani napis: Prvo boritelju za slovenske šole o Trstu dru. Gustavu Gregorinu; na drugi pa : 'Tržaški Slovani 1894.
Umrl je č. g. Žiga Bohinec, podvodja v bogo-slovnici v Ljubljani. Pokojnik je bil blaga duša, vsem ljub, ki so ga poznali. Bolehal je vže delj časa, a vender je pridno delal, posebno pri tiskovnem društvu. N. v. m. p.
Č. g. France Hebat, vikarij v Vojščici na Krasu vrnil je 6 t. m. v Renčah. Lep pogreb, katerega je vodil veleč. g. A. Hvalica dekan šempeterski, bil je v četrtek 8. t. m. Pogreba vdeležilo se je 25 duhovnikov in fi bogoslovcev, kateri so peli tudi pri maši in na grobu. — Ranjki č. g. France Hebat bil je še le v 49. letu ter bil duhovnik 25 let. Služboval je kot kaplan na Sentviškigori, kot vikarij pa 17 let v Vojščici, kjer se je povsod ljudem priljubil. Pred 6 meseci začel je bolehati v grli in zdravuiki so spoznali. da se mu napravlja rak v grlu. Da bi ozdravil iskal je zdravniške pomoči v Trstu, pri župniku Kneipu, v Gorici toda zastonj, kajti taka bolezen je neozdravljiva. Da bi bil bliže mesta preselil se je zadnji čas h sestri v Renče, radovoljno prenašal velike bolečine in vmrl vdan v voljo božjo in večkrat previden s sv. sakramenti. N. v. m. p. !
Bankir Vervcga je vložil tožbo radi žaljenja časti proti listu Giooane Pensiero. Obravnava bo 17. t. m. v Rovinju.
BI. gospa Antonija Gosar, soproga, tukajšnega akad. slikarja, darovala je 150 knjig za slovensko knjižnico v Gorici. Preserčna hvala.
Preblagorodni gospod Leonhard baron Bian-chi, ki prebiva v Rubijah je šoli v Gabrijah in So-vodnjah daroval 600 gold. za učne pripomočke in za vrt gaberske šole je daroval 100 gold. da se vredi. Tudi eno podobo sv. Alojzija je poklonil gaberski šoli. Preblagorodni gospod Baron pa se tudi sicer spominja šolske mladine. Nedavno je bil odlikovan za šolske zasluge s viteškim Franc-Jožefovim redom.
Rapisana služba paznika. Predsedništvo dež. sodišča v Trstu razpisuje službo paznika II. pl. razr. v kriminalnih zaporih. Letna plača je 300 gld., 25 % aktivne doklade in for. 63 za stanovanje in opravo. Prošnje do dne 10. decembra t. 1.
Razpisane zdravniške službe. Tukajšnja okrajna blagajna za bolnike razpisuje 14 zdravniških (kirurgiško-obstetriških) mest za mesto Tržaško in oko-liko (izključno-gornjo) jedno mesto kirurga specijalista in jedno mesto za zdravnika, ki bi pomagal po dve uri na dan v ambulanci okrajne blagajne. Letna plača je : za 11 mest po f. 800, za 2. mesti po f. 900, za jedno f. 620, za zdravnika-okulista. f. 750, za kirurga specijalista f. 600, za zdravnika pri ambulanci pa f. 400. Pobližji pogoji in pojasnila izvedli se pri okrajni blagajni; prošnje je vložiti do 20. t. m.
Umrl je č. g. Jožef Ceriani, vikariji v Zdravšči-ni. Naj v miru počiva.
Liberalna doslednost. Znano je, kako so se krmili liberalni starašinje v Tržiču (Monfalcone) radi štirih slovenskih besed na sodišču, a v soboto dne 17. t. odprejo mestno dvorano luteranskemu pastirju, ki pride ■osrečit italijanske poslušalce z nemško konferencijo. Upamo, da mn čč. duhovščina spodobno posveti!
Demonstracije v Trstu. 12- novembra je bila seja mestnega sveta, ki je bila pa pretrgana. Dr. Spadoni je grdo napadal Slovence. Po seji je več stotin ljudstva, večinoma Slovenci, pozdravilo svoje poslance z gromovitimi »živijo". Slišali so se vskliki „živio Nabergoj !“ „živio Spiučič", „živela Avstrija1*. Slovence so jjLahi razžalili: s „fora i sciavi!“. Nekaj Slovencev so zaprli a Laha neki nobenega.
Poslanca goriška grof Alfred Coronini in dr. Gregorčič sta dne 29. oktobra stavila v državnem zboru interpelacijo, zato, ker ni vlada odločno ostala pri svojem prvem pravičnem ukazu, namreč, da se po vseh dvojezičnih krajih na Primorskem, napravijo na vladinih poslopjih dvojezični napisi. Poslanca pravita, da tako umikanje mora slabo vplivati na primorsko prebivalstvo. Na edni strani bodo oni krivični laški elementi, ki so proti dvojezičnim napisom rili, postali preširni in drzni. Dokaz so razne njih demonstracije, ki so pravi vpor proti državni oblasti in živo spominjajo na razmere v bivših avstrijskih južnih provincah. Na drugi strani tako umikanje vlade potiska še bolj Slovence v sužno.st Italijanom, in jim mora vzeti ves pogum ter gnati v obupanje. — Z ozirom na to vprašajo podpisani poslanci visoko vlado: Ali hoče visoka c. kr. vlada narediti konec pogubnemu sistemu, ki je na Primorskem v veljavi in nehati z zadrževanjem po državnih osnovnih zakonih tlačnemu, cesarju zvestemu slovanskemu prebivalstvu pristoječih pravic ?
Tudi mariborski nemški starešini so se 5. tega m. oglasili proti slovenski gimnaziji v Celji. V pro-
testu na vlado pravijo, da to ni nikakor potrebno za kulturen napredek Slovencev, ampak da je le naskok na nemško narodnost!! — Tudi Nemci Slovencem nečejo biti pravični. Zakaj yender le tako hrumijo na nas narodi ? Slovani smo v zadnjih petdesetih letih silovito napredovali, in čemo tudi v bodoče. Prišel bo dan, ko nas bodo gosposki narodi morali v svojo vrsto pustiti in tudi nam nekaj besede privoliti!
Iz Kobarida. C. kr. pripravljalnica v Kobarida ima letos 17 učencev, in sicer 10 dečkov in 7 deklic. Lani bilo je le 15 učencev, 6 dečkov in 9 deklic. Pri-pravljavnica je toraj letos v vsakem oziru na boljem. Prvič ima 2 učenca več kakor lani; drugič ima veliko več dečkov kot lani. Omenim naj še, da so dečki razen enega vsi iz družili krajev, dobili so pogum, ker so videli, da so lani vsi dečki iz kobaridske pripravljalnice povoljno v Kopru izpit napravili. Deklice so pa vse domače, ker so se tuje ostrašile, videč, da v Gorici z drugo mero merijo kakor v Kopru. — Ljudska šola je pričela novo šolsko leto 5. novembra. — Občinski odbor sklenil je napraviti mlekarnico. Že do sedaj je večkrat trdo šlo za mleko, kaj bo še le potem, ko bo mlekarnica vsega požrla. — Močnikar (trg na praznik blagoslovljenja cerkva) seje letos slabo obnesel. Dež je zakrivil, da je prišlo prav malo okoličanov v trg. Pri vsem tem pa 'vender ni manjkalo zabave. Bil je en velik ples pri katerem je svirala slavna kodaridska „banda,“ in polno malih bratcev. Da skoraj iz vsake hiše, kjer „vinski bog“ roko vun moli, razlegala se je Bnadulia“. Naj bi pa županstvo malo bolj pazilo na to, div ne da vsakemu dovoljenja za ples, in da se ta grda razvada, ki že povsod pojema, tudi pri nas malo omeji! —
V Št. Andrežu je zlobna roka porezala sadna drevesca na šolskem vrtu. Za res divji ljudje !
V Ilifcnbergu je županstvo preiskalo vse vinske kleti, da se je prepričalo, kje imajo ponarejeno vino. Žal da c kr. glavarstvo ni šlo prida na roke županstvu. Kupci pa le pridno v Rifenberg, kjer vam hranijo še polno izvrstne kapljice.
V Bukovici pri Renčah našli so vže pred par leti nek vodnjak in nekaj starin. Pred par tedni iskal je tu zopet starine profesor Moser iz Trsta, ter izkopal nekaj lončenih posod in oiodja iz rimskih ča* soy. Pomladi bodo še iskali.
V Orehovljali pri Gorici je gorela v noči od 7-8 t. m. neka hiša. Ogenj so hitro pogasili — toda ko je bližnji sosed preiskoval svoje poslopje našel je svojo mater v nezavesti. Dim je namreč prišel iz bližnje hiše ter jo tako omamil, da je kmalu vmrla. V-boga žena bila je stara 82 let.
Iz Prvačine. Neznani tatovi so vkrali iz pro-dajalnice g. Antona Lebana več reči. Škode je okolo sto goldinarjev. Tudi v Dornbergu se je zadnja leta o marsikateri tatvini slišalo. A da bi bili katerega tatu izvohali, o tem se menda ni šlišalo nič.
Slovenske šole v Gorici. Visoko c. k. naučno ministerstvo je vkazalo goriškemu mestu, oziroma njegovemu staresinstvu, da mora vstanoviti za slovenske otroke v Gorici štiri razredno ljudsko šolo.
—	Nog daj svoj blagoslov! Slava ministerstvu in čast komur čast ! Tako delovanje in vspehi nas ne bodejo. Kdorkoli tlačenemu pomaga do njegovih pravic — dobro je!
Dolenji avstrijski katoliški shod, ki se je 13.
novembra sijajno otvoril, je močno obiskovan. Shoda
.PRIMOR
se je vdeležil tudi papežev nuncij Agliardi, vojni škof Belopotocky. Pozdrav Luegrov je vzbudil neizmerno navdušenje. Slovenski Poslanec Klun, pozdravi shod v imenu stalnega odbora slovenskega kat. shoda, poslanec Weber v ime moravskih Slovanov. Na shodu so bili tudi slovenski in hrvatski državni poslanci .* Povše, Globočnik, Pfeifer, Kobič, Gregorčič, Coronini, Laginja, Spinčič, Gregorec, Vošnjak, ter akademiki „ Danice11. — „Slovenec“ glavno glasilo slovenskih katoličanov piše o tej priliki: „Dasi nas loči govorica, dasi imamo mi svoje narodne zahteve, katerih si še nismo priborili in od katerih ne odstopimo za las, ven-der nas veže jedna vez, je.lno prepričanje, da smo kristjani, da smo udje katoliške cerkve, in pod tem krščansko -katoliškim praporom, pod zastavo Kristusovo podati vsi moramo roke, pod znamenjem večne resnice smo si jedno in jeden za vse“. To je program tudi „Primorskega lista*. —
„Danifiar“ g. dril. Fr. Pavletič je v svojem govoru na osnovalnem shodu ,Danice11 mej drugim tudi to rekel : „Velika večina razumništva našega časa ni krščanska ; katoliška je bolj po imenu, kakor po mišljenju in življenji. Nam se tako polovičarstvo ne zdi dostojno moškega značaja. Ali — ali!.... Mi (.Dani-čarji“; smo se vže odločili. „Danica je in hoče ostati katoliško društvo... mej njenimi člani ni nobenega, ki bi se ne upal, kaderkoli je tieba, javno in odločno spovedati: Jaz sem veren sin svete matere katoliške cerkve 1 Tega mnenja namreč nesmo, da je vera potrebna samo prostakom, da ne izgubijo spoštovanja pred olikanci, le delavcem, da se mirno dajo iskoriščati svojim gospodarjem, le podložnim, da se s silo ne v-prejo državni oblasti — temveč prepričani smo, da je vera potrebna vsem brez razlike... Člani „Danice“ so poklicani, pozneje vsaki v svojem stanu delovati v javnosti; poklicani so služiti Bogu, poklicani so pa tudi služiti narodu. To le poslednjo nalogo bodo najbolje spolnili, ako ji za podlago vsega svojega delovanja izvolijo katoliško resnico, ki je v zmešanih naših časih jedina zanesljiva voditeljica in, kar je zlasti za nas Slovence še posebnega pomena, zatiranim jedina zanesljiva zaščitnica. Torej, kviško srca!4— Ž il da ne moremo ponatisniti celega govora. Tako jasnili, krščanskih besedi je Slovenija iz ust svoje mladine komaj kedaj slišala. A mi se štejemo srečne, da smo čas doživeli, ko akad. slov. mladina tako nevstrašeno pred celim nam sovražnim svetom izpoveda svojo ljubezen do naroda in do Odrešenika našega. Narod ki ima tako mladino, bodi majhen, o propade ne ! ! G. F. drd. Pavletič je Goričan iz Podgore doma. Bog živi njega in tovariše.
Skupim peticija čč. duhovščino za zboljšanje in vrejenje plače se pripravlja. Dunajski Correspon-denz-Blatt je pozval duhovščino cele Avstrije naj podpiše peticijo do vlade, da naj predloži 1. 1895 novo popolno postavo o duhovski plači. Vlada je tako postavo obljubila za 1. 1895 vže 1. 1885, ko je bila sprejeta začasna postava, katera zdaj velja. — Na imenovani poziv se je duhovščina v raznih deželah vže izrekla. Pii dekanijski kouferenciji v II ilbstadt 30. avgusta t. 1. se je sklenilo prositi 1. letne plače za samostojne dušne pastirje 800 gld., za pomočnike pa 450 gld. 2. vsako pelo leto 100 gld. poviška (leta naj se štejejo od dne, ko je bila duhovniku podeljena jnrisdikcija). 3. pokojnina naj bo tolika, kolika je bila zadnja plača. 4. Mesečnino se bode izplačevalo y 1.
S K I L I S T«___________________________________ Štr.	iŠl
dan meseca in ne ko do zdaj še le zadnji dan ali pa celo še le po 3 — 4 mesecih.
V štev. 130 „Eco“ poživlja č. g. A. Z. tudi našo duhovščino, naj se zgane. V zadnji štev. Corespon-denzblatt (10. t.m.) je bila priložena namerjavana peticija, katero naj bi preč gg. dekani prav gotovo predložili v podpis čč. duhovščini. Bog daj naši požrtovalni duhovščini več dohodkov, da bode mogla podpirati vsako dobro delo ko do zdaj!
V nadaljevalni šoli za obrtne slovenske u-čence, katero je vlada dovolila, se bodo dečki v prvem razredu učili risati, računati in obrtno spisje in sploh vse, kar je potrebno, da bodo enkrat dobri rokodelci in razumni vešči mojstri. Kdor želi svojega otroka pošiljati v to šolo, se lahko vže zdaj oglasi, liisanje bo podučeval g. ces. svetnik Vodopivec, računstvo g. prof. Brbuč, obrtno spisje pa gosp. Edvard Prinčič učitelj v Pevmi. Stariši, pošiljate svoje otroke, katere ste namenili za rokodelski stan, v to šolo, da ne bodo slovenski otroci vekomaj le pomagači, preprosti tesarji, ampak tudi mojstri t. j. gospodarji, svobodni možje !
Odbor družbe sv. Mohorja oznanja : Z začetkom tekočega meseca smo začeli letošnje družbine knjige razpošiljati in sicer po ti le vrsti : Najprej dobi knjige krška škofija, potem sledi tržaška, sekovska, somboteljska, zagiebška, senjska, poreška, videmska, razni kraji, goriška, ljubljanska in h koncu lavantinska škofija, ki je bila lansko leto prva na vrsti. Cela obširna razpošiljatev bode trajala kakih 6 do 7 tednov ; častite ude ljubljanske in lavantinske škofije zaradi tega uljtulno prosimo, naj blagovolijo letos malo potrpeti. — Vse častite gospode poverjenike prijazno prosimo, naj blage volje hitro pošljejo po knjige na dotični kolodvor, ko dobijo „aviso“ od železniške postaje, da nam od teh ne bodo dohajale mnogo-brojne pritožbe in sitna vprašanja, ki nam provzro-čujejo le mnogo dela in nepotrebnih pisarij.
Tržaški »Sokol' je dne 11. t. m. otvoril novo telovadnico (ulica Farneto na voglu ulice Amaglia.)
Dve važni postavi za vinogradarje, katerim je trtna uš okužila vinograd. Prva postava, katero je presvitli cesar dne 26. junija potrdil, se tiče zmanjšanju zemljščnega davka. Ta se glasi:
§• 1. Ako se je na podlagi člena. I. v zakonu z dne 3. oktobra 1891. 1. (Drž. zak. št. 150.), posestniku po trtni uši okuženega vinograda dovolil odpis zemljariue, ostane ta odpis v veljavi, dokler se drugači ne vkrene, ne da bi posestnik moral vsako leto prositi za to, da se obnovi odpis zemljariue.
§. 2. Ako viiiogradni posestnik zahteva nadaljen odpis zemljariue, prositi mora za to redno pred trgatvo VSakakor pak ob času, ko je še mogoče, z ovedbo na mestu samem popolnoma poistiniti obseg škode.
§. 3. Kadar se je po trtni uši okužen vinograd, kateremu se je odpisala zemljarina, nasadil vnovič s trtami popolnoma ali deloma, ali kadar ta viuograd, ker se je kako drugači nasadil, daje kak donos, te- ■ daj je viiiogradni posestnik dolžan o dovršeni nasadbi najdalje do konca leta, katerega se je nasad opravil, pri davčnem uradu ali pa pri merskem uraduiku podati naznanilo o tem ali osebno, ali pa za euega ali več njih po zastopniku, kateri naj se preskrbi s kolka prostim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku, kateri še šteje za pooblaščenca posestnikov. Ako se to naznanilo ne opravi, provzroči to izgubo zomljaiinskega odpisa za clotičuo letu,
Druga postava pa kmetu, kateremu je trtna uš vničila vinograd in ga misli z nova zasaditi in je v stiski za denar olajšava v to potrebno posojilo. Ta postava, katero je cesar dne 10. junija 1894 potrdil se glasi:
§. 1. Kadar v kaki občini, ker je trtna uš (Phyl-loxera vastatrix) nastopila pustošeč, posestniki vinogradov pridejo v začasno stisko ter se jim po okrajih, občinah, hranilnicah, zavodih ali drugih jurističnih o-sebah za obnovitev vničenih vinogradov dodele posojila ali podpore, tedaj ima vlada oblast, dovoljevati pristojbinska olajšila tako, da se od dolgovnih in izbrisnih listin, ki jih je o tem povodu izdati, kolikor po lestvici II s pribitkom vred ne pripada manjša pristojbina, pobira samo trdna pristojbina 50 kr. od vsake pole, od drugih, na to se nanašajočih pravnih listin, vlog in knjižnih vpisov pak da se ne pobira nobena pristojbina.
Slovenskim liberalcem se jim mora slabo goditi kajti njih glasilo „Slovenski Narod" zadnje dni hudo zmerja in psuje, ropota in razbiva. Najbrže jim sč „shodom zaupnih mož' .ne gre tako gladko kakor so mislili!
Posnemanja vredno. V novem občinskem odboru na Dreženci sede res verni možje in vrli poštenjaki, kakor je pisal zadnji „Prim L.“ in kakor se vsakdo lahko prepriča : V tem občinskem odboru moli se vselej pred sejo in po seji!! Da bi pač vsi naši slovenski občinski odbori posnemali ta vrli odbor, potem bi bilo pri marsičem več božjega blagoslova!
Novi car ruski Nikolaj II in papež Leon XIII. Smrt Aleksandra III je vradno svetemu Očetu naznanil koj vže ruski poslanec pri apostolski Stolici Izvol-ski. A mladi car Nikolaj II ni bil s tem zadovoljen. On sam je še osebno papežu smrt svojega očeta naznanil da je sam zašel prestol svojih pradedov. Izrekel je tudi željo, da bi se prijateljstvo med sveto Stolico in ruskim carstvom vedno bolj vtrjevalo. Rekel je tudi, da naklonjenost tako slavnega papeža, kakor je Leon XIII je srcu vžaljenega sina velika tolažba in veselo znamenje za vladarja in njegovo ljudstvo. — Sveti Oče mu je odgovoril prav srčno in očetovsko.
Kako je vmrl Aleksander III. Četudi razkolnik, je vender tako vmrl, da je lahko vsakemu kristjanu vzgled. Car se je dal obhajati 21. in 29. oktobra. A 21. oktobra čuteč, da se mu bliža smrt. poklical je znova spovednika in zopet je prijel sveto obhajilo. Razločno je molil molitve, ki se v razkolni cerkvi pri sv. obhajilu molijo. Proti jutru prvega novembra dal si je poklicati duhovnika in je molil ž njim molitve za vmirajoče. Prijel je. sakrament sv. poslednjega olja. Ko je car čutil, da mu ura smrti bije, rekel je svoji soprogi: „Čutim da sem na koncu življenja. Bodi mirna. Jaz sem pripravljen vmreti." Čez nekoliko minut Aleksandra III. carja ruskega, vladarja nad 120 milijonov, ni bilo več 1 Bil je še ne petdeset let star Celi svet ga slavi kot kneza miru. Bog mu daj večni mir!
Iz Oseka. Po prizadevanji č. g. vikarja vdobila je oseška cerkev zopet nov kras z novimi orgijami, ktere so bile preteklo nedeljo 11. t. m. slovesno bla-boslovljene. Izdelal jih je mlad mojster Feliks Potočnik iz Gorice To je mislim njegovo prvo delo. Cena je gotovo nizka 1200 gld. Oceno pripustimo izvedencu. Res hvalevredna je gorečnost Oseščev za čast božjo ker letos za mesec maj so napravili tudi nov j»,tar „lurdsko Matere Božje, ter so rekel bi cel6
cerkev okusno prenovili z različnimi novimi pripravami, ki kažejo ob enem okus in skrb tamošnjega č. g. vikarja.
I)a bi le nove orgije resnično tudi opominjale vse vikarjane na lepo edinost in harmonijo v občini, kakor je bilo rečeno v pridigi ob blagoslovljenju orgelj, da bi Osešci in Vitovci delali za skupen blagor svoje občine in popustili strankarstvo!
Draginja mesa. Dunajski mesarji so se pritožili pri državnem zboru o veliki draginji mesa. Kolikor je razvidno iz dozdajuih razprav, noče vlada odpreti poti govedi z Rusije in Rumunije, ker bi sicer trpeli domači živinorejci. Zakrivili so draginjo mesa veliki židovski prekupci.
O	razširjenosti trtne uši na Primorskem koncem leta 1893 je g. Ivan Uršič te dni poročal. Oziral se je posebno na Vipavsko. Iz poročila je razvidno, da je vlada zadnja leta raz lala nič manje kot 69.700 amerikanskih trt. Naj več jih je šlo na Kras. Obšir-niše prihodnjič.
Železnica čez Predil po Soški dolini prišla je zopet v razgovor. Morda se konečno vender zgradi Spoznava se vedno bolj, da je res potrebna ne le za deželo ampak tudi za državo.
Zopet ena železnica ("parni tramvaj) v Furlaniji. Vlada je vže odobrila ponudbo privatnih podjetnikov, ki namerjavajo zgraditi železnico iz Cervinjana v 0-g'ej in iz Gorice v Cervinjan. Dne 19. 20. in 21. novembra pojde posebna komisija zdolg po črti, da bodo občine in zasebniki imeli priliko povedati svoje pravice ali pomisleke proti povzetju. Furlanija tako napreduje, kaj pa mi ? I
Na Primorskem je po zadnjem ljudskem štetji 705.481 duš. Mej temi je 349.110 Slovanov (Slovencev in Hrvatov) in pa 318.869 Lahov. V resnici pa je Slovanov gotovo nad 400.000.
Plinarnica (tvornica, kjer se dela plin ali gaz) v Trstu pride menda v roke privatni družbi od novega leta naprej.
Razdeljena občina. Občina Dolenje Mernik Kož-bana je razdeljena, da bode Dolenje samosvoja nova občina.
Goriško starešinstvo ima danes 15. t. m. ob 5 pop. sejo v koji se bodo razpravljala spomenica proti novi domovinski postavi, ulok proti slovenskim šolam, in proračun za 1. 1895.
Po Trstu in okolici še vedno davica mej otroci hudo razsaja.
Heiiserum je neko najnovejšo zdravilo, s katerim zdravijo davico in hrup pri otrocih. Prvi poskusi so se skoraj povsod posrečili in zato upajo zdravniki, da imajo najboljše zdravilo »oper davico in hrup, kateri bolezni končati toliko otrokom življenje. V Biljah ozdravil je s „heilserum-om“ dr. Fratnich iz Gorice, šestletnega dečka, kateri je obolel za nevarnim »hrupom.11 Ver jetno je, da isto zdravilo pomaga proti davici toda pri vbogili ne bode dosti pomagalo, kajti mala stekleničica, katera drži komaj par žlic istega zdravila stane — 10 gl. a. v.
Pii veseli družbi v Čepoyanu so zložili za slov. šole v Gorici družb. C. i M. č. g Anton Bratina, vikar 2 kroni; č. g. Jan. Rejec, župnik 2 kroni; č. g-Jožef Lilek, vpokojeni župnik 2 kroni; g. Autonija Gosar 2 kroni; g. Iv, Gosar slikar 2 kroni; č. g« Ig. Kralj, duhovnik 2 kroui; č. g. Jožef’ Budin du*
liovnik 2 kroni; č. g, Iv. Dermastia G kron in 3 beliče.
Za Alo.jzijeviSCe. Č. g. Kocijančič Miki. žup. 9 fl •, č. g. Mesar Andr. vik. 13.50 fl ; č. g. Čibič Ant. dekan 10 fl •. č. g. Stepančič Fr. kurat 27 fl; č. g. Tomažič Ferd vik 9 fl ; č. g. Golja Jož kurat 13.50 fl; č. g. Štubelj Vinko vik. 9 fl; č. g. Kodrič Fr. vik. 3.50 fl; č. g. Primožič in Pahor vik. 10 fl; č. g. Ura tina Alojz 9 fl. — V zadnjem iz kazn beri č. g. Bratina Anton 13.50 fl (ne Aiojzij.)
Carove sanje. Ruskemu caru (cesarju) Aleksan dru II., »osvoboditelju" kmetov in Bolgarov, se je večkrat sanjalo, da je videl tri golobe : enega debelega, druzega medlega, tretjega slepega. Oar je po-praševal pri modrih možeh pa nobeden mu sanj ni mogel razložiti. Slednjič se najde neki Tartar (ha pol divjak iz Azije,) kteri.je potem, ko mu je car obljubil, da se mu nič ne zgodi, alco resnico pove, sanje tako razložil : „Debeli golob so tvoji uradniki, ki ljudstvo stiskajo in tlačijo ter se pri tem debelijo; medli golob je tvoje izsesano ljudstvo; slepi golob si ti, o car, ker nič ne vidiš, koliko krivic se v tvojem cesarstvu godi!;‘
Sredstvo proti trtni uSi so našli — tako pravijo listi — na Dunaju. Več o tem prihodnjič.
Imenitno za slovenske delavce. „Glasnik“ tako se kliče novi slovenski list za katoliške naše delavce. Izhajal bode v Ljubljani vsaki drugi teden. Poljanska cesta 50. Stal bo 80. kr. za celo leto. Prva številka je vže izšla. Obseg mu je zelo zanimiv. Iz njega krščanski delavec vse izve, kar mu je dandanes vedeti in storiti treba. Dušni pastirji naši, posebno' po mestih in onih krajih, kjer so tovarne bodo gotovo na ta list svoje vernike opomnili. Bog daj obilo blagoslova temu važnemu listu! — Nov sad prvega slov. katoliškega shoda!
Neljubo nesporazum lj en j o je piovzrečila naša dobrohotna opombica o slabem stanju društva „E;ii-nost“. Opombico je spisalo vredništvo samoin je torej ni vdobilo od nobenega dopisnika. Kriv je nesporazu-mljenja tudi stavec, ki je tiskal ,,društvo" mesto »društva.“ Hoteli i-mo opozoriti, da naša narodna društva v obče zato propadajo, ker si občinstva odbivajo zlasti z glasili, katera dan za dnem blatijo slovenske rodoljube. To vemo iz svoje skušnje v Gorici, niti more biti drugače. Ker je pa to tako čudo neznano gospodom v Trstu, naj navedemo grda očitanja slovenski katoliški stranki iz ene same številke 25S .Slov. Nar.'
Glasijo se: „ni narodna; nima brige za naša narodna podjetja; nas pobija za to, ker smo narodni; narodna popustljivost in brezbrižnost; pomaga nemškim nasprotnikom ; herostratično delo ; slepost in pijanost svoje organizacije; nenarodna stranka; kriva naglavnih grehov zoper slov. narodnost ; krokediljeve solze; predrzna potuhnjenost; dokaj zavisti in hudo-željne nevošljivosti; žrtva maščevanja ; potuhnjeni klačeplazci, ki se dobro znajo sukati, da se ogrevajo in krepijo v višji milosti; zavist; nezaslužena kazen ter maščevanje višjih farizejev; potuhnjeno solzenje je gola hinavščina. Pokažite pravi obraz!“ — Toliko v eni številki, a kaj še le v 300 štev. celega leta ! Podobno, včasih še hujše pišejo druga glasila naših naroduih društev. Vprašamo, kedo naj seda družno in zaupno s tako gospodo ? ! — Ta slučaj nas zopet uči, kako radi se prenaglimo v sodbi o bratu.
Dobro bi bilo, ako bi vsi otroci, ki obiskujejo
šole in vrtiČe družbe sv. Cirila in Metoda, tam ker je mogoče, posebno po mestih skupno vdeležili ob nedeljah in praznikih svete maše. Znano je, da mladina posebno po mestih močno zanemarja nedeljske dolžnosti. Tako bi se mladina tudi molitev navadila, katere bi kasneje rabila celo življenje. Ako se neSe imeti mladine pri maši	v	cerkvah, jo bodemo	imeli	v socijal-
no-demokratičnih brezverskih tabor jih !	Spomini na komuno pariško	bi	nas morali vže	davno	strezniti.
Kaj pa moramo mi zato, da je Bog tudi Slovence vstvaril ? Da bivajo tudi Slovenci, to jo dovršeno dejanje. Toraj	je	treba ž njim računati	Vsak se
malo bratski stisni in imeli bomo vsi Lahi in Slovenci zadosti prostora posebno pa v cerkvah, ki so itak vže skoraj prazne. Najmanje je pa tistih tam, na katere imamo mi katoličani toliko neumnega ozira, da bi jih ne razžalili, namreč Udov, framasonskih laških neodrešencev!! Ako Bog z naroi, kdo proti nam ?! Ne bojmo se toraj, kogar se bati ne smemo!
SoČa pile v 44. Itev .* Od levega brega Soh. — (Iz. (lop.) «Tujec je ...» reklo se je ob času dopolnilne volitve v goriški okolici »Politika strasti# ni gledala na sposobnosti in obče znano spretnost v javnih zadevah izvoljenega poslanca, ki je od 20 let sem vedno stal v prvih vrstah na politiškem polju. Ko je ta mož 1. 1889. močno deloval, da je prišel »per finestram# vzročitelj vsega zla na Goriškem na častno mesto, katerega ni bil vreden, tedaj, ko ga je «Politika strasti* rabila, se ni reklo: »Tujec je#...
V zadnjem času, ko je res «tujec# dobil najlepšo in najboljšo službo v R., doČim so se domačini popolnoma prezrli, se ni reklo : «Tujec je#... . Doslej so dobivali ono službo le stari in zaslužni ka-pelani in domačini. Toda »Politika strasti# je rabila onega tujca kot «v špiceljna# v nekem zavodu in »Politika strasti* mu je pa — pridigovala v »tuji# deželi Po ovinkih se je posrečilo »politiki strasti# oslepiti pristojne kroge #
»Politika strasti« ima dvojno mero v vseh reČet\. Vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, ji pridejo prav, samo da more svojo žolč izliti nad tistimi, ki se ji nočejo uklanjati. Kaj pravi k temu od »Politiko strasti# toliko poudarjana vera, jej malo mar. Sicer pa imajo ti možje le svojo vero in svoja načela in jih navajajo, kakor jim kaže. Kadar vera kaj takega uči, kar bi utegnilo «Politiki strasti * dobro služiti — tedaj — alo — na vero in začnejo upiti *, «Lejte jih, kaki liberalci so...,.# Če pa vera kaj takega določuje, kar je v nasprotju ž njih čini, tedaj si ustvarijo „VCPO strasti4*..in te se oklepajo, po njej se ravnajo, ne glede na to, kaj uči prava vera.# — Le tako naprej !
Poduk in zabava.
Vinska mera. Gost: „koliko vina iztočite vsak teden, gospod krčmar ?“ — rDeset hektolitrov, dragi prijatelj.“ — Jaz pa vem kako bi vi lahko vsaj dva hekta iia teden več iztočili.“ -- Krčmar radovedno: „Kapo pa?“ — »Prinašajte na mizo poluo mero !“ Zakaj se ne more ženske za porotnice voliti ?
—	Ker bi nobena ne priznala, da je vže trideset let stara.
Iz šole. Učitelj : „Jožef, povej mi koliko je polovica od pet“ — Jožef potihoma Janezku: „Na, zopet me je v lovil I Če rečem dva je premalo in če rečem tri je preveč!11
Slaba tolažba: Oče sinu: rJaz bi ne bil verjel, da šola toliko denarja stane:“ — Sin: „Res, in poleg tega še dosti ne študiram.“
Bolani pivfiek: Zdravnik: „Vi ste proti mojemu predpisu včeraj zopet vino pili, poznam na žili. Koliko ste ga izpil — Bolni pivček : „Da, ko bi mogel jaz to vedeti, gospod zdravnik 1“
Dvajsetletna ženska, ki bi se rada omožila vpraša: „Kak je ?" Ko ima trideset let vpraša: „Kaj je?“ Ko ima štirideset let vpraša: „lvje je?“
Pomoček. Župnik : „No, oče Tinko, ste vže sklenil, kaj bo iz vašega sinka.11 — Tinko: „Še ne, ta potep bi se naj rajši lotil jakega rokodelstva, da bi cel dan nič ne delal.* — Župnik: „ Tora j dajte ga za nočnega čuvaja!“
Velik strah : Gospodar je poslal svojega lilapčka sč steklenico po vino, a vbije steklenico z vinom. V tej nesreči je glasno vzdihoval : „0 ti moj Bog, da bi vsaj bil vže pretepen 1“
Zakaj. „No Drejče, zakaj pa te oče tolikokrat tepe?11 — Drejče: „Zafo, ker je on močnejši od mene."
Kmet: „Ti potep, ti tat, zakaj mečeš jabolka dol“ — Mlad tatič pod jabolko: ,,Dve jabolki sta bili na tleli, hotel sem jih zopet gor vreči, a padlo jih je še več dol!“
Kak razloček je mej zvonikom in pa miško ?
i	M H8 A
EDVARD PAULIN
v Nunski ulici št. 10.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtyaške obleke, ra-kve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižih cenah.
O. LIKAR
v Gorici, v Semeniški ulici št. 10 prodaja raznovrstne pisarske in šolske potrebščine, mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za duhovnjje in županije ; priskrbuje posetnice (vizitke) in zvršuje vsakovrstna naročila solidno in točno.
Priporoča se najuljudnejše!
Krasno božično darilo,
katero priporoča fotograf Anton Jerkič na Travniku št.. 11, so fotografije do naravne velikosti, katere izdeluje po zmirno nizkih cenah. Neprekosljivo izvršitev jamči.
Naznanilo.
Udnno podpisani si dovoljuje uljudno naznaniti čč. gg. odjemnikom in drugim, da je odprl v Gosposki ulici št. 9, dne 8. okt. prodajalnico voščenih sveč, medenega in drugega peciva, vse lastnega izdelka.
Tam ima zalogo medu, voska in drugega v to stroko spadajočega blaga. Od istega dne sprejema tudi sprejemal, kakor tudi izvršizvršuje naročila v svoji prodajalnici v »Gosposki ulici.*
Tovarna ostane še telno na »Solkanski cesti št. 9.“
Srčno zahvaljevaje se vsem čč. gg. odjemnikom za dosedanje zaupanje in naklonjenost, priporoča se za nadaljno naiočbo. Prizadeval si bode na vso moč tudi nadalje povoljno vstreči.
Z velespoštovanjem J. K O P A Č)
s v e č a r
Med v satju in rumeni vosek kupuje v vsaki množini po tekočih cenah.
čevljai* v Gledališki ulici št. IG
priporoča se in zagotovlja jako solidno postrežbo. Cene so jako nizke primeroma po blagu, a nikakor naj se ne primerja s tovorniškim blagom, ki je za malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
\ n £ o n F o n
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusni-mi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Novic Franc
krojač v ulici sv. Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
M trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvijer za zrcala in podobe.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se
naroča po pošti
Trnkoczy
le kar zraven rotovža
v Ljubljani
priporoča:
' ZA ŽELODEC: ■
Mcmjacehle kapljice za želodec. — Steklenira 20 kr., (i steklenic 1 glil. 3 tuot. 4 gltl. 80 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri znbnsanji, skoženem želodci. — Skntnija 21 kr., jeden zavojček s (i škutuljumi volja 1 gld. 6 kr.
Za p r s a :
Planinski zeliščini ali prsni sirop zn odraščo-no in otroke ; rnztvarja sliz in lajša bolečino, n, pr. pri kašlju. — S eklenica 5(1 kr., 0 stoki nio 52 gld. 60 kr.
Za trganje :
Trotinsla crel (Giclitgoist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — S.okleniva 50 kr., (! steklenic 2 gld. 25 kr.
Voi ta nnšiola in vsa druga zdravilna sredstva so obivajo v lekarni
Ubalda pl. Trnkčczy-ja
v Ljubi j a n i zraven rotovža
in so vsak dan s prvo pošlo razpošiljajo.
Odgovorni urednik in izdatelj J Marušič.
Tiska liilarijauska tiskarna,