3 ;

8 U S 8 C R ! P t I O H
t)> S* Caitada <* Mox>cos

Cins '~'sar j,

Ssx »sontlis . ,

Thies moUthš _';n;

Forsigi! Cuunli-iss;

Ous year _ ffj.tjij

Single Copy 2  ceniš.


(«!.< > v i<:  -v rt; < ai^.i^ej

, J1-

‘ir

N A R O Č N k .-J A :

Za Zd* dr- Canaio & Mexico:

Celoletno . $1—-

Polletno .. —50

Četrtletno . —25

Za inozemstvo:

Celoletno  $1-50

Posamezna štev. £ centa.

=inr

YQRK PITTSBlfRG, PA., četrtek, 2. septembra (Thursday, September 2.) 1915.

ll



Geslo: ..Slovenijo Slovencem'

Leto IX. Št. 28.

--'r/"

TRIKRATNA SLA VB
KRANJSKIM JUNAKOM.

J- '• k ' a —-- l

Deželni predsednik ekscelenca baron Sclmarz je prejel sledeč'' 1
pismo: J

Vaša ekscelenca!

Velespoštovani gospod deželni predsednik!

Pied enim letom sem imel čast in. srečo popeljati proti sovraž¬
niku slave bogati pešpolk vitez Mildo štev. 17., ki se popolnjuje s
hrabrimi sinovi vaši ekscelenci kot deželnemu šefu poverjene lepe
krottovinc kranjske in pri lastnem opazovanju sem videl, s kako ob¬
čudovanja vredno smelostjo in vztrajnostjo so se borili njegovi ofi¬
cirji in njegovi vrli vojaki.

Naj mi bo kot takratnemu zapoved.niku danes, povodom obletni¬
ce mobilizacije, dovoljeno zagotoviti Vašo ekscelenco, da je vsa Av¬
strija, pred. vsem pa vojvodina kranjska lahko pouosna na svoje sino
ve, ki so v smislu 2401etue tradicije po sijajnih vzgledih svojih pred
nikov v dvanajst mesečnem bojevanju s hrabrim sovražnikom v po¬
dedovani zvestobi do cesarja in države doprinesli brezprimerna ju¬
naštva in pripomogli k sijajnim zmagam, ki so osvobodile našo domo¬
vino iz težkih težav.

Čast spominu vseh vojakov, ki so za to vzvišeno nalogo padli na
bojiščih!

Sprejmi Vaša ekscelenca izraz najodličnejšega spoštovanja, s
katerim beleži

Vaši ekscelenci

uajvdanejši

ADOLF BARON STILLFRIED 1, r.
polkovnik.

Jedrzejovv, dne 20. pulija 1C15.

>,:« >jf %

Deželni, glavar dr. Iv. Šušteršič je prejel sledeče pismo;

„Kot, nekdanjega pove! miku junaškega kranjskega pehotneg, j

polka vitez MiJdc št. I".. •žen«;  'r or.  da ob oble.tui.ci isrvrseuc meh
lizacije mrazim. svoj« bviloitosrčno občudovanje številnim junaciah
činov hrabrih sinov prelepe vojvodine Kranjske v teh že leto dni
trajajočih hudih in velikanskih bojih zoper enakovrstnega nasprotni¬
ka in čestitam deželi, katere sinovi so se, zvesti prestolu in domovini,
v ntrornajIjivi hrabrosti bojevali, krvaveli in sodelovali pri. prekras¬
nih zmagah v čast in slavo naše armade, ki nikdar ne pozabi teh si¬
nov. Da sem ob začetku vojne stal na čelu temu krasnemu, od nek¬
daj preizkušenemu polku in ga vodil proti sovražniku, to mi je naj-
lepši, najnepozabljivejj spomin, in moje želje in molitve bodo sprem¬
ljale polk do konca mojega življenja".

Deželni odbor je vzel v seji dne 30. julija 1915. to pohvalo kranj¬
skih jiiuako,v s patrijotičuini zadoščenjem na znanje in pooblastil
deželnega glavarja, da polkovnika v imenu dežele Kranjske spošt¬
ljivo pozdravi in mu odkritosrčno častita k sijajnim uspehom polka,
ki se je izvcžbal in zadobil zmagovalno silo pod njegovim izvrstnim
vodstvom in imel vrlrat-ega srečo, da ga je peljal pred sovražnika ime
novam polkovnik.

. «č-  č* tir

Župan dr, Ivan Tavčar jc prejel od prejšnjega poveljnika našega
domačega pešpolka št. 17. polkovnika Adolfa barona Stillfiieda, ki
je sedaj c. in kr. okrajni poveljnik v Jedrzejovvu v nekdanji ruski
Poljski, sledeče pismo:

..Minilo je leto dni, odkar ste bili priča slovesne prisege, ki jo j<
položil v ljubljanskem dopolnilnem okraju mobilizirani pešpolk vi¬
teza pl. Mildeja št..17. Naj mi bo dovoljeno danes — dasi žalibog nc
stojim več na čelu tega slave bogatega polica, a sem vendar z  vsem
svojim čustvovanjem in s svojimi najbol j vročimi željami neprestane
Pri ujem da Vas, visoko spoštovani gospod župan, zagotovim, ds
si je in ostane vsak mož domačega polka v vsaki uri v mnogostevil
»ih bitkah in spopadih neomajno svest nc le svoje prisege, nego <lr
uvršuje po vzgledu svojih pogumnih, hrabrili častnikov junaštva
ter vzglede požrtvovalnosti in vztrajnosti, ki so v zgo< ov ^*' efc,d '
h  brez primere. Število junakov, Id so krvaveli in izdihnili na polji’

*» » <*• in «..i» i'-- r„™

Sledeč ec znani hrabrosti 17. pešpolk. so si stekli slovenski fantje pravkar ome-
r-jenega polka tudi v sedanjih najveejsk bojih, kar jih pozna zgodovina, tako neven-
Ijivih lovorik, da jih imenu jejo poveljniki ji Rake železnega polka

nrsr

5 lTfri*{VE

II i

Brcst-Livstovsk pomeni za /y vlačim?*! jo p!
■ -'uta vec kakor dot*ljenu bilka: pritegcpfp <k- i

... i" • v .O.-. .. .. ..

JE U  RUSE SMRTNI UDAREC,

za hrabro vedenje pred sovražnikom dokazuje to. Cc je danes po pre
t*“ 11, ”» na noši mi «r i* »vratnik pregnan « države

donM i julijanski polk št. 17. svoj posten, dele,

pri rešitvi domovine!" __

Tako. vidite, dragi rojaki, se ponašajo sinovi slovenske
ga naroda v stari domovini.

Slovenskemu človeku se nehote zbudi silne ponos v srcu
‘o prečila gori 3-kral izraženo pohvalo na naslov naših k.anj

Aih junakov, ponos, ki je prepleten s ...mroaresin. m ere
WČI10 radosl io da spoštujejo najvisj. poveljnik, avsti,jsk,l
vojsk naše junaške rojake ter da javno priznavajo nevenlpv,

Zasluge slovenskih sinov /.a

obrambo naše očetnjave.

m vnne Uidi nehote v dušo stud in gnu;

Obenem pa se nam ume venomer hlalijc

M ljudmi sakserjevega kalibra, ki ^ do , ))0vi!1 ;

't srannue nas narod. c^ j««*««, 17. polku

' kateri T skob «učno sinovi naše -livne dežele

Panjske!

gonjena 'thJifjava. , pans«ri i-

Brest Lit o vsi; jr ri-.ly pomenih* J'•<•■■ ocbi. ir.i
nejši ud Varšave, kajti zavzetje a za Ir m
-g a v; i egu mestu poljskega je ljilc j-kriva čari .
pravzaprav .umu piku vojaški (V bi ...

zamah. \ arsava je bila satim lali 'zapel
postaja na progi, a Brest.Lituvsl; i ",i |.,o, i. .
p končna toč ha liste črle. j n

Varšava jc /ozirom 'na poljsko; 'i.cmP
-p ugašanje torišče političnih o.id j . < • 1 i U 11 i, - • s 11
ml jakega narodu. !ire.<l Lil..n -I. [ •nem im  k
o j je točka, s katere sc že danes
'lesti odločno začrtana bodočnost.

Breko Bc ritna in Dunaja naj'bi
'riala r irska pot v Carigrad. Brest
Ho vsi; je odprl obema srednjima
'-arstvomi pot,v Sulonike. Kar
bilo dolgo 'rasa .politično’ geslo
katerim si je ruska diplomacija,

»/(zadevala zbuditi iu ohranili so
vuštvo balkanski!', držav 11  i.|»iv»•>
ubsburški državi, se sedaj udej
1 1  uje iu uresniču je, kut sknpnosi
/teresov med Avsfroogrsko ij
alkauekinii državami.

s padcem Brest-Bilovska sc je
udi rusko prisvajanje pravice do'
c: obstvu in moJobhistva nad bal
n-skimi državami razpršilo v nič.

’■ ed rusko trdiljaVo se je odlo-
> tudi borba, ki je trajala slo¬
ja in stolči ja med rusko iu po
"uavslto državo za balkanske
• erese. Nasprotslvo jo bilo ne-
ravljivo ter je moralo dovesti
»j< stranske odno.šaje do silne-
■ razipora. ki se sedaj razresava
svetovni vojni. Ruska velesila
: je bolela-postaviti na Balkanu
‘d-lražo /a pohod v Carigrad,
dkunski polotok, povečini s BJo
ii obljuden, naj bi bil v poli-
:ieui zinislu privesek velike se
rile države. Stuvano Avstro-
grske, ki so številnejši kakor
s" druge narodnosli v pravkar
■penjeni državi, naj bi se s pri-

m : sli - sorodnosti ja. Pota do ti u Idiliko v ne bod
v  'ruski napravile vojske, nego trgovina
' • »i’idfek-ii'iUJ-.trjMlt. jJJ’ 1 .'.iiiU v3.i o..„Z0-..
• ’ ' • C.-.ia-. im  j c si neiiii lo vojno narodov tudi gospo

! 'pa in zapeljiva, tlarski odiiošaji.

’ 1 ' 1 ' ■ vuaujostjo s- <>b -klepanju miru bodo mora-
111  fiiska Mniia. li odka-zati prvim končno smer ti
ib B’'.jvki -Slovani uravnati in vsinditi gospodarske
m'.j«vosti ruske-'spore. Vsakemu narodu bodo mo
' bi 'uli iz, g ubili , rali dati njegove pravice. L.e-te,

■ 1  ■ ' :  i" 1: i s.t ter i bo dala Avjtiija svojini in bal
1 !l  I-"'-' skupine Vjkauskšiii narudom nu poli \ Sa
r 1  ■ "lor.i.i i' . llouike. lo !io pa tudi P-melj nov
' 1 1  ‘ M  '' b- ec- -i \ jzvcz.e. in v lem /.mislil poštam
j Avstrija balkanska država.

"" ! :| M  poilobnc/'! J Bot v Salonik.e je odprl Brest
" v 'loue-i.i- on I ‘jLilovsk. Razvalin' te trdnjave so
'o 11 .' 111  I u jeni eas i p .m  isule j/lagaoo pa/islavistični

-1! i ,}s i, 'z d rža
In nekaj !

ve j c lahko .'

-e p ra vi v li;

'is ju:

A!' Bra ' -1 ,il..iv ,k j c cimaoil

j 11 aibezdab-o! ir,'o

ZlomkpMi.i j,- iiponm Pa |.*-, .

it u v škili ul:' ’■ iu pokopani rus
, a pansla i-l i.-ua i -1 - - i; i Itn •, a 11
'ie te trdnjave zapirajo Ku-som
pel v Barigru-!. flrmeuje tt-žkib
avstrijskih oblegovaluih topov m
1)ura-klin zmagovilih avstrijskih
vojsk so dosegli I ij 1 1 i glavna nic-
■ 1 n na. Ralkauu I-■ r ugodno vpli¬
vali  m sklepe uicroij a .i o d i *.., !.-
nos ti i raznih političnih s, red'š-'-ib
f*bnovil.ev 'lalkaiiskc zveze pni
rusko krnilo, ki ;je bila nape rje n.a
proli \ vstr-i ogrski, jo sedaj nc
mogoča, in vresuičt.oje pod pan
slavističuiin plaščem se: skrivajo¬
čih ek-pa n/i v ii i.li • 1  is« in 1 jen .i rus
kega carizma ni več izpeljivo. Al i
uiiogočila s» ji- pa nova zveza, ki
hi ne ohse-gr-ki. samo balkanskih
drža', nego oklepala tudi Avstro-
irgrsko i:i Nemčijo, ki. bi nudila
halkauskim nazodom možnosl, da
se narodno ukrepe in politično
zedinijo, in ki bi utrdila skupno,s!
interesov med. Avstrijo iru bal kan-,
škilili' državami. , ■

idej i ter zaprle rusk.euiu ;>ritiski
po 1  v Carigrad. A.\ .trij. dežele so
1 'raob-ežne, avsirij^ki vojska pre
mocn.ii iu a v-'n j ,ki .oiž eznik pro
enagoceu. da bi bila ruska k mita
n"'k pr-k o avstrijskih narodov
do Carigrada.

Na brest-litovskih razvalinah
s- bo osriuviila nova z. v-za. ki bi
'h.u-inala \-s • bidkausk- narod'
ter obe osrednji cesarstvi,
PiTcmvsl, Lvov, Varšava, Brest
InltoVfjk, '“se { i ; m ena se bode ne
izbrKno svetila na traku, ki spa-
'-j-  ulil o žh ■uandov  v b.in : .
l..n;-;ški državi..

' zajemu ; irvojevane zma-/,. /a
ve-luškega orožja bo h- tvorih
temelj, na katerem s-- zasnuj,
povsem nova iu !rajna skupuos
interesov n v- 1 '-

drža ve.

Badec na.jmočm jše rusko* trd
n.jave ,ie zadal. Hu-o-u vinrUii uda
rac glede južne' (K ,liijw obenmr

pa c Igrnil zaveso ^hodočiiosl, '

D bo k.s žhigoizniH in »o

'■ nIi/Ii!.;i, lAer i ho zaevetala tr-

Nekaj c ti več kakor tri mesece je zatonilo v večnost,
oc kar je napovedal zemljelačni polentar Avstriji vojno.

Njegovi nameni so bili jasni kakor beli dan. Pod krinko
dobrohotne nevtralnosti je zahrbtno spletkaril ter čisto po
kramarski barantal z nasprotniki avstrijske države, dokler
te ni čutil popolnoma pripravljenega za zavratni napad.

Italijana je že zdavnaj skominalo po predi vnem Primor¬
ju slovanskem, a ni pa upal javno in ’ silo dati duška svojim
•»oklepnim aspiracijam. Sedaj, ko je njegova zaveznica ob-
koiena od sovražnikov malodane na vseh straneh, je izdrl
voj meč, da tako' zadosti svetemu poželi en j u

Ali mogočna Avstrija je še o p- 'vem raru zavaravab
svoje deželo ob laški meji z nepremagljivimi utrdbami te;
Dostavila tja v bran svoje najhrabrejše junake, svoje Slo
vence in Hrvate, ki so poleg visokih gora, slovenske Soče
n umetnih ovir neprediren zid za požrešnega in verolom¬
nega polen tar ja.

Približno 200.000 Lahov si je razbilo svoje glave ob tem
iivem zidu, a uspehov pa ni, in ni. Zahaan so vsi naskoki, za¬
man njihovi obupni napadi in brezuspešno je neprestano pa
rdito grmenje njihovih kanonov. Avstrijci imajo v rokah še
lomala vse postojanke, kakor so jih imeli izpočetka.

In dokler stoje tamkaj Slovenci in Hrvati, dokler bra-
mo le ti slovensko zemljo, se ni treba bati Avstriji, da bi iz¬
gubila le košček kraških tal.

Pa naj le počakajo polentar ji, ko pridejo tjakaj še ju-
upej 17. nehotnega polka, ki že koma j, čakajo, da -jib poš-
je/o nad ftaiijaM. f oiem ga nai.ee. kako'- se bore Akvveob
a svojo ljubo domovino.

v v A'

J

UUHULtiiU ' iLLLLIll. UUHJIBi. WU v

Dunajska ,,Reichspost“ piše o priliki cesarske pob v.-.
'■;nade ob Soči rn njenega poveljnika:

Vojak’ vseli etvstrijsih narodov branijo vrata iu,-
ahodni strani Avstrije. Nemški vojak z alpskih dežel nem
'ki Dunajčan stoji oleg hrvaškega Bošnjaka in Dalmatinca,
•oleg Slovencev iz Štajerske, Koroške in Primorske in
eg avstrijskih Italijanov v bližnjem strelskem jarku.

: njim šivam k raškim zidom ležijo Romuni, Ogn lnlivahi i z
>a;iata Iu vojskovodja teh čet ie Hrvat, Boroevkg drzni  hra-
lilelj Karpatov.

Sedaj stoji Boroevič ob Soče \ /nanje, ki si  ga je P rl
lobil v gorski vojski na izhodu, jdotočuje sedaj ta  ze
ezni general ob soški meji. Z 1  uujipejnim spoštovanjem .e

•1  okk Pi-.jo Iličem veljaki, njegovo me  je ze

vrainlia in dom kol vi. s ,rele zoper »vrazmka Svetozar

Torocvic! Hrvaški vAjkoclia «■ vpad' futu-

ni iiaiiim -ivurp^m. m‘MM  Adriji b „ o-

' H UB m. .kih P ol!t,ko :v iir ' ; (i  njene obali. Cesarski
iaL H iJ( ' bo  brani in vsi narodi Avstro-

oj.sk o vodja hrvatskega rodu jo

' t , fin f

•:> L  2M^ M

/"im  11 ; i jugu it. za klilo hia-S 0

k a Id’

ga, marveč gmjptMlairs!;.-;;.;, j

1 . 1 . ;>vgMs'ta mifogi .lef.-klri i po¬
sla čez glavo, j'/ p.-MM,,: aul ' 0] ._
jenkin mož sam petra, ng so  ga
viri peljali v

Frira-il j- eoro-uer-u

V-inl"-,"g|i. ,(., j,, oli sallL  nameril
iimriliin o rž je na -svojo ženo v
m iv °ji pisarni potem, kc se je spil
Zagonetni umor žene privali;- z u  j.,
nega detektiva, Samuela Lakner- Lcitnevjeva izjava vsebuje- dolg

a — s katerim so imeli v 'noči najsezuam domačih prepirov in svaj.

|MP9i teh

L " h interesi pa niso politične-ll„,  l/ra vnjanje gospodarski H

nošajev zagotovilo

ŽENE.

l rajem inl1 '-

,,'j-ivova žena dne 30.
Ko ie jj-risia njegov j-

tl.. v'njegovo pisar-

j,, ležal samokres na njt go

veiu pultu. . . . ,

\i,. | prepirom- J« pripovedoval

LeiLuer. je planila z iglo za klo¬
buk nadenj. Zaglcdavsi pa samo¬
kres je pa hotela zagrabiti le tega.
Ali Leitner ji ga je izmaknil od¬
dal. pet strelov nanjo ter potem
skril morilno orožje v dimnik.

rCEHZ-SpjU.^KOSPR^UmNAJ

' KER  MuNO  GlšpAio' HA t NAS

Dornjc besede donaša .-alcsei Jp ■

OGLAS'

rbofilsko-j ugoslovanski organ

rojaki

N , rod a" - reete IfS?'  ; lia  P rvi strani ’ kakor Se t0
dHido.hi sdkrat.isVemu 1 v .. -jid-nm v obraz, jih opozarja na

'""■i; a - r:,™"S. »iu ri—■ srt*.- »•j«’

DlMIjčlV O teli.

h»to p»a«» te  — ,oon

.„,50  c Le čitajte v našem listu na osmi strani cene, po katerih
, 'fli, First-Seeond National Bank of Pittsburgh, Pa." denar v
Evropo 'pa sc boste prepričali, da je naša trditev resnična.

Toda Sakser zahteva $1C0. -- za islo delo. za isti denarni znesek,
• a  j jS tib iooo  kron, zahteva celili $(.50 c. več, zahteva do 40 kron

več. , . - . ■ • i

la „rojake" še opozarja ta nepridiprav na prvi strani, naj »ved¬
no gledajo".

No nesrečni rojaki imajo pa tudi prav, da „vedno gledajo .
Ivajll na mesece in mesece je kradel ta stari sarletan po $4. -
iu .še več pri vsakih sto kronah,a sedaj se jiiu še roga ter jih še na¬
dalje skube pri vsakih ,1000 kronah po 6 dolarjev in 50 centov.

Tudi mi opozarjano) rojake, naj ..vedno gledajo in naj .tudi
zapazjio, kako jih Sakser VEDNO striže in slepari.

•tf* r

„SLO VENSKI NAJftOD" 2, septembra 1515.

fe aataB.


:ih 1000

ih tisoč

MISLI AVSTRIJSKEGA POSLANIŠTVA V WA$HING-
TONU O VOJNIH DOGODKIH V RAZDOBJU
PRVEGA LETA,

' (Konec.)

RUSKA OFENZIVA ZLOMLJENA

Na vzhodnem bojišču sta zaveznika podila ruske armad . Začas¬
na okupacija .Galicije odstrani Rusov ni mogla preprečili uspešne
iivt-dbe zavezniškega načrta poraza ruskih vojsk. Uspehi te voja¬
ške politike se ne zrcalijo samo v zajetju več kakor 1,500.000 ruskih

vojakov _katerega števila ni dosegla še nobena vojna — nego tudi

v zapleni*, v :  ogromnega števila kanonov, strojnih pušk, muhici je in
drugega vojnega orodja. Veliki zmagi Hindenburgov! ob Mazurskih
jezerih sta sijajna ilustracija strategičnega zmagoslavja nad števil¬
no močnejšim sovražnikom. Naj so ruske armade še tako številne, ho
moral ru»kl vojaški organizem konecno vendarle občutiti ■ezultate
neprestanega izkrvavljanjn. Na celi fronti obeh zaveznikov, od \ zhod-
nega morja pa tja doli do Bukovine je opažati neprestano i -mikanje
ruskih če’ pred pritiskom avstrijsko-nemških trum. Čeprav so ruške
armade ki so se začetkom maja postavile proti zaveznikoma, tvorile
bojno mo« od štirih milijonov, so te vojske izgubile tekom treh me-
SPe ,, v  od 25 do 30 odstotkov svojega moštva. Vrhtega imajo še prav
pičlo število oficirjev. Razmerje je: 4 ali 5 oficirjev na vsa
mož. d očim bi bilo pravilno razmerje: 30 častnikov na vsa
vojakov, izguba tretjine ruskih kationov in pomanjkanje nunieije
sta takisto zelo ndvaž.na činiteljat in brez vsakega dvorna e vtiska
ofenziva zlomljena. ^Bkorogotovo se Rusija ne bo mogla pred prihod¬
njim letni;, aktivno vdeleževati vojnih operacij, morda še prod pri¬
hodnjo pomladjo ne.

POLOŽAJ OB DARDANELSKI MORSKI OŽINI
NADVSE UGODEN,

Turško bojišče nudi za osrednji velesili nadvse Ugodno sliko.
Turki m prav dobre vedeli, da .dh nameravajo Rusija m ujet . zavez¬
niki spodili iz Evrope: zato so s-' pa tudi brez vsakega okle* a n ja in
obotavljanja priklopili svojima naravnima zaveznicama.. A v itn ji in
Nemčiji. Kako Izborno se je obneslo to združenje z vojaškega vidika,
nam p o Ve samo hipen pogled na položaj ob Dardanelah. Zgodovin¬
ska morska, ožina je skupen grob vojnim silam trojnega spo -ažurna,
ker je rakorekoč nevza vzetim. S pomočjo Nemčije se turški vojaki
niso izneverili slovesu svoje slave.

ITALIJANSKO IZDAJSTVO.

Italija je navzlic svojim obljubam poteptala svojo narodno čast.
ter ,se dala zapeljati k izdajalskemu koraku, ki mora zbuditi sr.Vid v
vsakem poštenem človeku. Z ozirom na vojaško stališče ima. o Itali¬
jani Za zb a m o vati bore majhne uspehe, dasi so se mesece in mesece
pripravlja ii za boj. Dobro premišljeno vodstvo in vojaške lastnosti
avstroogrs-kih čet se kažejo na kopnem in na morju. Politični- nosle-
dice tega brezpri metnega izdajstva bodo sila dalekosežne.

BALKANSKE DRŽAVE SE NAGIBLJEJO K NEVTRALNOSTI.

Grške kakortmli druge balkanske države hočejo ohraniti svojo
nevtralnost. razmere rta Balkanu so se izdatno izboljšale, Bolgarija
se je sporazumih! s Turčijo, iti Romunija oddaja obilo žita in mine¬
ralnega olja osrednjima silama.

. Sedaj je popolnoma jasno, da se'je poizkus aliireev. da bi izst.ra-

j? re IC v a  t if-.,. r\«T.f,,t*> t i a oi:

iM^Sam

r.av j® sicer pripravilo civilnemu prebivalstvu marsikatere ocvšeč-
bosti ter. povzročilo tuinfam tudi zmernost in štedljivc.st. ali vrbjega
pravega eilja n( , dosežejo nliirci nikoli. Kajti Avstrija. Nemčija in


iz vojnega vjetništva. I PLEMENIT- VAGABUND,

■¥?vslsr ( vo osrednjih sil. doeista ponesrečil. v  ,

lAldstfto poseganje'Anglije, r TtrgoVski phomet nevtralnih.Kr-

Turčija so drzn ve
VOSt, č?Š, (ig

i rt i'

ki sp lahko

zdržttje.jo same. Angleška doittašlja-
fturješko bt-odovje lahko blokira obali sovražnih dežel,
••.pada \ kr o ml»u"» »tnu-tjo. Pravkar se spravljajo bogati-žitni pri-
ttcla, pod streho, in živil je dovolj za prihodnje leto. S tem da'reč ne
• porabljajo bakra v elektrotehnične s vrb e, je ta kovina za izdelova-
•>.V tomir notrebšein na.razpolapc n za najslabši slučaj je reda iz¬
naša na, .umestilo Tržne ceru niso višje od onih v Angliji, ki trdi,

• os?odOTalka

■ . «-.c.t na angleškem trgu je večidel pripisovati delav-

nn I-, 1 T1<ms: ' ’^ podvodnikov. Presenetljivi izdelki Škodovih izdelkov

' lZ '.: n  , a< ' -; e8 ;" '» onih Kruppovih v Essenu na Nemškem pa

tnnogth iP-ngih industrijskih .... - ,

,t K,n  Podjetij so oovziocih v vojevarjn kav

cele revolucije. kar to nosneti ,t u „*- • V . , v z. s, •

povi osrednjih velesil v p m  ^ ^ Ha znlSI ' 10  ^  T °'
smatrat za nevzavzetne. ™ easu  trdnjave, katere »vet

Z MUHlCIJSKIMi NAROČILI LEZEJO V SITNE DOT GO VE

Tern r: zmdVam -v d-žela h osrednjih Vn 81LNJ6, D0LG0VE ' .

; državah trojnega s P T,n. uma povsem ^ro^V • v S
Britaniji je industrijska organizacija na vidn n  ,t v^' 1 ?  V 1

dHstvo J, , n moral( . dežme trojnega

vladne Oit-v-ke za pospeševanje m u n i ei.iškega ”* izdel sno ' a t\pose m
d« so bile poprej vlade neverjetno kratkovidne ' an -'* a - dokazuje,
K,u primanjkuje aliircem vsakršnih vojnih potvdbšfcr, •
mor ijo naročati le-te v Ameriki, lezejo te države čedalCeboV m  -* 1 '
govc in velikanski kupi zlata romajo v Združene države ° A  ^°1-
\asp-< tuo pa ostane v Avstriji in Nemčiji ves denar ki
izda zv  vojne potrebščine, lepo doma ter služi domačim '•i-iidnr.tri

FINANCE AUIRCEV SO SLABE

Vojni posojila so kaj jasna ilustracija financielnih njstaV v nas
proti si -"roječih stoječih državnik skupinah. Sijaj
posojil v Avstriji in Nemčiji tvori rezko nasprotje 1,e
operacijami v »Hinkih deželah. Francija se je pokazala -čisto nepri
nravljeno za težko finančno breme, in francoski srednji stanovi niso
imeli ni h najmanjšega veselja, da bi vložili svoje prihranil« 1  v vojne
bunde dvomljive vrednosti.

h flabji je bilo vojno posojilo naravnost sijajen polnim.

um.

Pod tem naslovom bomo odslej
priobčevali imena tistih, ki se o-
glašajo iz raznih krajev vojnega
vjetništva. s čemer bo gotovo v-
sern našim citat,eljem ustreženo.

Iz Taškenta v Tiirkistanu se je
oglasil Jožef Drašler. Njegovi star
ši, bivajoči v Borovnici, so bili
mnogo mesecev v silnih skrbeh
in žalosti, ker niso dobili od svoje
ga sina nobenega sporočila, da
je še med živimi. Zato so bili prj
Drašlerjevih dne .11 julija tem¬
bolj veseli, ko jim je prinesel
pismonoša pismo, ki jim ga je pi¬
sal sam .lože. Vsa-žalost le pozab¬
ljena, novo veselje je zavladalo v
Drašlerjevi družini, saj se bodo še
videli, ko bo na svetu zlati mir.
Jože Simončič se je oglasil tudi iz
Taškenta, kjer je ž njim, vred več
slovenskih mož in fantov. Piše že¬
ni v Mladici pri Semiču, da je v
daljnji ruski deželi, od koder ji
pošilja sto in sto pozdravov. —
Po več mesecih mučnega molka
se je oglasil France Hladni«. _.o-
ji žalostni ženi Mariji ki biva. v
Brusovšah pri Idriji. Novembra
meseca m. I. ji je pisar poslednje
pismo s' severnih, bojnih poljan,
potem pa ni l,ilo j c  sluha ae du¬
ha po njem. Ko pa je žena pred
par tedni prejela od svojega sop-
rttga pismo, da je še med. živim,
je hi:a nama h nepopisno srečna
m vesela. Kakor je bila težka lo
čitov. tako bo vesela vrnitev, ko
bo vojske konec. •— Jožef Hribar
se je oglasil svojcem v Zagorju
oh davi i:-: Krasnojars-ka. 'ki leži
na sibirski, železnici. Proti jugu
leda visoke gore. ki tvorijo mo¬
gočno mejo -med Rusijo in kitaj¬
sko deželo. - - France Bizjak se je
oglasil iz Samarkanda svoji ženi
v Idriji. France Pirj&vec se je
pojavil, iz Taškenta in pošilja pri¬
srčne pozdrave svojcem v .Prose¬
ku pri Trstu. — Ivan Novak, voj¬
ni vjetnik na Ruskem, piše ženi
Mariji, ki biva v Križu pri Ko¬
mendi. da. je z velikim veseljem
bral njene, vrstice, da mu ni treba
ničesar pošiljati, ker ima za po¬
trebo vsega dosti. — Iz vojnega
vjetništva v Srbiji so se oglasili:
Mihael Zofko iz Valjeva svoj¬
cem v Zagorju : Jožef Boštjan¬

čič, tudi iz imenovanega srbskega
kraja svojcem, ki bivajo v Veliki'
Bukovini pri Ilirski Bistrici; Stan
ko Stanič svojcem iz Niša: Ivan
Beligoj iž Paraeina, -sredi stare
Srbije, svoji materi Mariji, ki
biva v Rakitni hiši št. 26. zadnja
pošta Dolenja vas pri Ribnici; iz
Srbije se je oglasil trudi Valentin
Paljk svojcem, ki bivajo v Sv.
Križu-Cekti. — Tudi se je oglasil
France Dolenec iz Skopi ja svoj¬
cem v .Ljubljani, ki so bili jako
veseli Francetovega glasu. — Iz
vojnega vjetništva sc je oglasil
France Vrhunec po daljši dobi
svoji materi Frančiški, ki biva v
Topolju, pošta delce na Gorenj¬
kam. Piše:... Vjet sem bil 21.
decembra, Sedaj sem na Ruskem
v sredini Azije. Tukaj je prav
južno podnebje. Z Markičevim iz
Besnice sva skupaj. Godi se. mi še
dosti dobro, jesti imam tudi že še
Martin Šifler se je oglasil iz voj¬
nega vjetništva gospodični X. Pi¬
le: Naznanjam ti. da sem živ,
zdrav in vjet. Upanje .je. da se še
vidiva. Bili smo tri tedne v vago¬
nih. vožnje ni bilo ne konca ne
traja. Lahko si misliš da moram
biti dal,e c Vse najboljše k tvo-

(Povest.)

(Nadaljevanje.;

V poslu je to bilo, ko je Strna¬
dov Matevž ure.jeval svoje premo¬
ženjske zadeve, si preskrbel de¬
narja za potnino ter dobil pri ob-
lastvih. vse potrebne potne listi¬
ne. Vse' je gladko in brez zadržka
izteklo. Pa tudi dnevi sb naglo
tekli drug za drugim, in minil je
postni čas, približali so se veliko¬
nočni prazniki,, in za njimi je pri¬
šla večno lepa pomlad 'v deželo.

Torej se je zgodilo, da je Ma¬
tevž sedel s svojo ženo in svojimi
otroci v gostilni župana Mehlja-
ža. Okoli velike mize so sedeli, pi¬
li. -prigrvzovali. ter se pogovarjali
o samih resnih rečeh.

Matevž se je poslavljal.

Med druščino .je bilo t.a ii ne¬
kaj Matevževih sosedov, Gučma-
n<n Fronc. župnik dam > Vrba¬
nec in župan Lovrenc Mchljaž,

Govorica jim ni tekla tako glad¬
ko. kakor se to sicer dogaja, ka¬
dar razvozijo vinska kapljica 1,jur
dem jezike. .

Kakor bi jih nekaj tiščalo v gr¬
lu, se je zdelo, jn dobra in žlahtna
pijača jim ni Šla tako v slast, ka¬
kor si je želel krčmar, >>...

Družba se je pomenkovala po-
največ o neznanem svetu. ki. mora
biti sila lep in bogat.

Matevževa, žena je zamišljeno
in otožno poslušala možakarje; ter
si na vso moč prizadevala, da Hi
se ne srečale njene oči z moževi¬
mi. Kajti kadarkoli se je to zgodi¬
lo. ji je zdrknilo par .grenkih solz
po licih. Te pa’ je vselej naglo
otrla s svojim kakor sneg bolim
prodprtom. Saj se nikakor ne spo¬
dobi da hi jokala, vpričo takt dr uš
čine za možem. Čeprav. odhaja v
neznano tujino.

Sfrnad.ovi otroci-se niso. hogve
koliko brigali niti za družbo: niti
za njene pomenke. Tudi se ni vi-’
delo, da bi jih le ikcJščkaj težilo
očetovo slovo - bili so pač če pre¬
majhni in premladi za .-take občut¬
ke. Nasprotno: Obrazki so jim

kar goreli veselja in zadovoljstva.
Kajti danes so imeli toliko bele¬
ga kruha v ustih, rokah in na mi¬
zi. kakor še nikoli prej; n

’ ‘?e • bogat boš -  ’. i spregovori
neki Strnadov soseij.

"Bogve kaleh obl N zavzdihni
Matevževa žena.

"Pošteno srer- iti pridne rok
imajo tudi v tujini 'Tadf': 'de žnp
nik Urbanče,

"Bodi tak. kakršen sr bil doma
pa ti bo sreča mila". pr id oda žu¬
pan Mehi jaz.

"E,j. Strnad je bil še vedno
možak: mislim...“ In prekine
drugi Maievžev sosed. Ka.jli pra\

Zdravje

moč

m


krepost.

Zdravniška knjižica
Kažipot k zdravju.

m

Ta knjižica pove enostavno, kako se neka-
tern bolezni, kakor je sifilis ali aastruplje-
„ nie krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane,

kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno,
tok Seburne in ledvične teškoče, nalezljive in druge
ženske bolezni na spolno-urmarmh organih,
vspešno zdravijo privatno doma in z  majhnimi'Stroški.
Pove tudi o našem vspeSnfim zdravljenju drugih
bolezni, kakor so nerodnosti idodca. in Jeter,^čmca, zapeka, zlata
žila, revmatizem, katar, naduha m s u

ALI TRPITE

. , ,, v križu, bolečine v zgibih, ela-

na katerem izmed sledečih simp o povračanje hrane, bljuvanje, žolčno

vobol. izguba apetita, kisloba \ , - ; snania slabe sanje, slabost in nagla

riganje, nečist jezik, smrdeča sap- , ^^ , f p r j,j ost  „b jutrih, epii kolobarji

razburjenost, nervoznost m razdraženost onem V  b( , iaZPI , 5o

znamenje Ja vaS telesM sistem ni v red« in da potre-
bulete zdravni.škili nasvetov in pomoči. .

aasss, Fr ::

kateie bi mm.u / ( 17I , :ite v/r oke svojega trpljenja m kako bi 89

vale 1 1 ežkp?e*'obvlaJaie. čitajte to knjižno, kažipot k zdravju, in okoristite
se z njo. /

Pošljite ta kupon še danes.

DH J RUSSELL PRIČE CO.. S 1002, 208 N. Sth Ave„ Ohicajm. Ul.

Cenjeni doktorji,—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma
zastonj in poštnine prosto.

Ime

Štev. in ulica ali Eox No.

Mesto

Država

i

v tistem hi j'
v

odpro vrata ir

iijni n4>eh vojnih v, 1 ^; sodu-. Prisrčen pozdrav tc-
;eža vn i rrKd ci > a ralih Kunovar jc

nizala ičittu nonri- „ .materi Uršuli v

in o kak črn. ruskem

Ruska finančna ustava je skozinskoz zrini
vojnem posojilu ne more hiti .uiti .govora.

Na angleškem utegnejo biti denarni viri precejšni, <tli nikakor
pa niso uri/.črpljivi. ;n t.ežkoče >e že čutijo. .Anglija tn* mtirc svojih
/ato ztnkoi Zii-agrjit! z denarjem za neomejen čas. Kajti navzlic vsem
. pim v ('.-‘cm raznih agentu:- ni Uspelo štiri in pol ndstotmo posojilo.

■ rednostn. papirji milijardnih zneskov nesejo pod pritiskom, kon-
verfiranja angleških državnih dolgov < eornsols•• samo šc 3 do 3■/(,%.
Mnogo ok, Iščin govori torej za to, da se bogastvo VVlike Britanije
izčrpa, ec »a traja bi vojna samo še eno leto, in Lord Kitscenetr je mne¬
nja. da bo trpela še veliko dalj časa.

Koncem koncev •• lahko z vso gotovostjo reče, da nista Avs‘t-ija iti
•eTncija niti r.ddaiec Ir,liku virjielc kakor njuni nasprotniki, da .je
stanje osrednjih velesil v vojaškem, gospodarskem in financ'jelnem
oziru zadovoljivo, n da lahko zrete obe državi z najboljšimi na-
lami v bodi.črost.

■ c .!oVžtifi ia Slcvtnkc, naročajte se na ^Slovenski narod “ 3
najLoIjši slovenski list v Ameriki!

... . ■ h ,s. s.tev, 42 nosi a bient

\ id nad l.i-vb« i

i,-, °' la "0, da je SP med

Naznanja ni Vam
' a.ino vjetn>š; v«
m  V slad,k

livimi. Piš
la sem pri '%1  Y
■; Rusiji. Dela

. . ^orni tvor-

uei. Denar ja mi m tr«h a  “ V
-i.. ga zaenkrat ne potrebnj^'^


»ogoin. V Obojaim v kursiki

,J.i V i'- v i < 11 ue. 1 X *•- , j v .v

a 1015. — Mart-in Jamar j ( j,> ,H ’ ia ,lsP  ^

»čil svoji ženi Mariji v Gfa 0 'je-ne,..ni

nvl Tr-zIČ,, n, Dol,eolskem SiS Z  ^- ZTl J era S

berniji v evropski Rusiji dne. jg
iunija
-poroči!

lišču pr-U Tržiču na Dnleujsketn
la je bil v Galiciji vjet in odpe
'jan v notranjost velikanske rus¬
ke države. Piše: Zdrav sem, da bi
'e bili lini! vi doma vsi zdravi
Dal Bog. da bi vsi zdravi ostali,
ta se bomo še videli. Tukaj smo
vojni vjetnik i po vaseh. Jako
dolgčas mi je no tebi in otrocih.
D,-.'site Boge da hi bil zdrav in h'
srečno prišel domov. Sprejmite
vsi skupaj Srčne- pozdrave. Z Bo
gom!

sobo stoj: j-rscej k rep Ur. moš
ca postav.i < ugnlc -di, :u -koli¬
ko zr.mv/gni-- '■  > !•.  i;-.-: ra

mn.

<* .

Kakbi- da je stoiiil meči .' --č. p
človek iz drugega sveta. j,
/delo ob njegovem prihodu. 'L už
bi je uamab zamrla beseda ter oh
Gčala v grlu. Očividn.o -o se g:
bali. In ni jim . bii dobrodošel:
kajti nihče mu ni p-mudil pijače
kakor je to navada na kmetih.

Prvi še 'je opogumit Gtičmanov
Fronc, naširoko znani' voznik '■
ooklicu. Njegova suhljasta posta
vh  se dvigne e svojega sedeža'
Fronc si prižge že davno ugasle
sunodko nad polovico izžvečkano
možakar je bil namreč bolj na¬
vajen svoje pipe — .koščeni in ,. c
in voli obraz se mu strašansko zre*
ui — kajti voznik se je ''dobro za
veda! svoje današnje od važnost
— nato za kašlja parkirat. pijan,
enkrat ali dvakrat na tl Afer ko
ueeen.o i zpr e govori: "Matefž. zda
ie pa že Čas. da so spraviš ns vd.r
f T ra je deset, in še dolga je po¬
lo mesta'

zanalašč so bik te bčse
vsi razen ue

.o odšli "pre

U-jf.,. sfj) j a  Kron cev a vpfe
lame Matevž no : -la.v: ja
otrok'
tem

- a ' Tu s (

‘i- Naipr..- d

Inteega' š« sv ^ e

je prišla vfr***™- m  70

ijubovanjo. Kmečka zaljubljenca
se morda še grl.it a. ali ne pogosto
krat., kmečki starši ne poljublja¬
jo izlepa svojih otrok, zlasti ne
od rastrih, mož ni prerabločnten
nap ram svoji živi jenski družici.

in. žena se ne suče vsak hipec oko¬
li svojega moža. Ali klju-btemu
moramo priznati, da je med nji¬
mi . cb rednih razmerah večkrat
prešrčnejša in iskenejša'ljubav ka
kor med gospodo, ki se ob vsaki
najmanjši prifiki grli in poljubu

je. Pod trdo in raskavo skorjo se
kriva, dostikrat prav žlahten le-.,
n takšno, lizanje, br rekel kd-
kmečkih ljudi, jf 'proti’ , bčzpnf'Tu
cerkvenim zapovedim ter tako tu
di proti kmečki spodobnosti.

Nato je ktrnad .v Matevž segal
kar po.vrsti možakarjem v roko
in ko ga je še župnik blagoslovil
ter mu želel srečno pot. je zlezel
svojini brašnom na okorni in že
b.ogve koliko let stari voziček Gut¬
manovega Franca.

Tedaj je' oplazil voznikov bič
lisasto .in ne preveč rejeno kobilo
io rebrih, blatno kolesje je za-
kripalo in zacvililo; in vozilo se
e premaknilo ter polagoma izgi¬
ni 0 za. ovinkom izpred oči vsem.
i >o ostali pred Mehijaževo .gos
•■•tilno ter zrli za Strnadom odha
iajočim v neznani svet.

Svetokriški občina.t-.ii ženski in
noski, so še dokaj časa govorili o
i'm dotlej redkem dogodku. To
la ljudje pozabijo polagoma tudi
jikšoe izr c;! m* dogodovščine. U;
akaUse. tmii v Svelokirišk to no¬
ju -niso več pogovarjali o človeku j
H je odšel z. doma 'e grude za bolj I
o srečo v tujino,

Zanimivejši io* v-izm-jši doaodki
0  -r jeli zda i razpi-tati v /go.do¬
lili sv('to!<i-,saili r-'bivalr-ev.

Drugo poglavje.

Gdkar je c-dš, i Strimd v Arne.
-iko. je ..preteklo pet mesecev.-'m
esehski; clnoj i so že bili v deželi.
Prav tp. jesen j,- Lil odslužil

lobija že v !\ -n cesarja t e ,- S( . , h) .
zrnil 11  n ocefo ., d. -m,vanje, ka,-
e povzročilo da niso |j ; | j.. v
v<*toknš-ki trbčLni mislili /daj m:
'ie d rn gr g a kakor nam. Potih em
o si šepetali tip. uho, katero ne-
■psfo si izbere županov .sin. kda j
•revzasme tnspodarstvo, 1 daj h,,
•orokn itd. V ribali bil vkrenali
-sekrižčin te skr!-na podli ne vsak
va.nov .korak i:; pogled. Ali kaj
-Otovega ni mogel šc i iker trditi.

(Dalje prihodnjič.)* \

ZAKAJ NAJ NAŠ! ROJAK! VLAGAJO SVOJE DE¬
NARNE PRIHRANKE V PRVO-DRUGO NARODNO
BANKO V PITTSBURGH, PA, IN ZAKAJ NAJ PO¬
ŠILJAJO SVOJ OENAR POTOM NJE V

STARO DOMOVINO,

Rkoroda sta se

O'v a

žena na vrsto

c,, * , - mov Mp/  hladm

segla sta si mole.o v  ' *'V .

,,, - , v . , ’ r >ko oči

se srečale, zena je part,..',

tela. in konec je bilo - ' n

slavijgnja, Ali tega jima

ne smemo šteti v. zlo. Saj je rn^'

da znano vsakomur, ki je - knV>;

tov, da ni. kmečkemu ljudstvu

bog ve koliko za emerjenje lir po-

KER

KER

KER

KER

KER

KER

KER

KER

KER

IgMEMBER FEDEBALBESERVf STSTLM OF BANKS.

je ta banka Narodna banka.

,ie kot Narodna banka pod nadzorstvom vlade Združe¬
nih držav ter je redno pregledovana po vladnih orad
nikili.

mora petkrat na leto poročati o
Vvashington.

svojem poslovanju v

mia pravico izdajati papirnat denar ter v jamstvo de¬
ponirati vladi vrednostne papirje.

ta hanka  čdaniea novega Zveznega Rezervnega Ban«-
nega Sistema ter je ena izmed velike skupine Bari*.
vzajemno jamčijo druga za drugo in njihove vlagate®-

s / 1 n Vi + X .‘? nH 1 lnih , ballkah  tudi delničarji, t. j. ljudje. Id
w lastniki banke, odgovorni ne samo za vsoto svojih
urnezev, ampau za dvakrat tolikšen znesek. "

ličkaj'denarja pri^j ' ?< ' ,,ikdo iz ^ iUfi  ^

^5,(100.000. ^ 1,unu ' n 111  vdih rezervni fo;,o


plačuje obresti na vložke +„„ • • . .

h 1 evo in brez odlogu 'M-dm-njc prihranke

KER k, h k

odloga,
vsakdo piše tej banki

za¬

to

pismo se ho i " . slovenskem jeziku, in

KER ,.a banka |>osl „£ 7 \  ^ -nuj v istem jezik",

jamči, da J 0  de£r 1 "  bankami  v Evropi ter

domov i n o ta m kaj izpla

V PARIZU PADA ŠTEVILO
PORCMOV,

KER

:::A 2e '“ ,i '!*««& ni *.

V i c dni'o razmerah je
število porodov v Pariz:
len povprečno
tednu majnika in v prvem tednu
'"ulja je pa znašalo število poro

Zna -';.,()

ng i. -
8ott v zadnjem

vj. Parizu koma j 3:>0.

1

KER

•KER

I

al1  v slučaju, če se

zastopa izrečno vse Velike Se ga vam vrlie '. ■

pravljena Va m s fiti , i , t-^ohrodue dražbe ter je P n '

'»K I« C«,. ,T "!''  » V .I«'

Tisočerim rojakom i." ' S . V '^° tll ’ už i'io semkaj-
V! ' 1  prihrankih, morem ’ at . ,>Vln ' i*' količkaj na njd 10 '
kbio v svojih denarnih zadevi^ 0 piii T n točati. da posl»'

.ai ix, a  . to močno banko.

Vam bi treba \n " 2a<1t ‘ val «

iati sv,,j denar. a i: !- , .' <> i. na to  kadar hočete po;

111  ga hočete vložiti na obresti,

nego

*ahko poslujete

j  jcuoiujete s to vTi

Ao kakor človek ki «- ] )ank ° pismenim potom
’ kl Zlv t v velikem mestu.

tak-

A*'

/


;) Si,OTSKSZI ifARGD", 2. septembra 1915,

F AT A MO RO A N A,

zaunjem cas» so pisali po domačih pa tudi po tujih časopisih
o pojavih v ozračju.. Ludje so opazili na domačih planjavah oh
honeontn čudovite panorame: morje se proži pred očmi začudenega
Opazovalca, po njem se gibljejo barke in mogočne ladje; bojno polje
se prikaze sredi najmirnejšo kmetske idile, jezdeci begajo po obzor¬
ju, rojne erte-se vijo proti sovražniku, .topovi grme. Popolnoma na-
lanio je, da je razgreta ljudska domišljija spojila te nenavadne pri-
lodne pojave bas z dogodki na bojnem polju in marsikalc neuk opa¬
zovalec je morda s strahom gledal v njih tajinstvena nadnaravna
znamenja

Toda one omenjene prikazni so popolnoma enostavni, zakoniti
prir od ni pojavi, dasi se v naših krajih le redko Iredaj prikažejo. V

gotovih krajih pa so ti pojavi — imenujemo jih „i'ata morgana" -_

tako vsakdanji, da se sploh nikdo ne zmeni zanje.

Ob hiesinskem zalivu ležita mesti M^ina in Reggio ločeni po
široki morski strugi, iz Messine ni možno videti Reggia, ker leži
slednje za ukrivljeno morsko površino. Toda neštetokrat se-pripeti,
da zagledajo Mesinci mahoma bele vile in gradiče Reggia, kot da bi
jih bila nevidna roka dvignila nad obzorje — in glej, že je zopet
lepo mestece poniknilo pod morsko gladino.

Kje'leži vzrok čudežni prikazni?

Iz vsakega svetlega telesa izhajajo prirodni žarki v premih čr¬
tah, zato vidimo svetlo telo le tedaj, ako se med njim in našim oče¬
som ne nahaja n.ikak neprozoren predmet.. Svetloba pa še širi premo
črtico samo pod gotovimi pogoji, namreč samo tedaj, dokler je
zrak, ki se skozenj siri svetlobni žarek, vsepovsod!, enako gost. Vsa¬
komur je znano ono čudno migljanje zraka nad vročim plamenom,
zdi se nam, kot da bi se predmeti v zadju prelivali in trgali. Svet¬
lobni žark' so prišli nad plamenom v bolj ali manj segret zrak, eni se
odklonijo sem, drugi tja, predmet za plamenom se nam vidi popa¬
čen, in kakor se giblje zrak in menja svojo toplino, tako se gibljejo
in lomijo nanj prodirajoči žarki, tako se giblje, preliva in trepeče
za plamenom stoječi predmet.

Kar je pojav migljanja predmetov za nepravilno segretim zra¬
kom, isto je fata morgana, k.edar se toplina in gostoba zračnih plasti
stopnjuje^pravilno odzgor proti tlom ali od tal navzgor. V prvem
slučaju se zračni žarek, ki bi iz Reggia premočrtno hitel poševno
proti nebu navzgor, narahlo toda dosledno ukrivlja in se v lahko
zavitem loku liki izstreljena krogi j a vzpne preko morskega hrbta in
pade v oči strmečega Mesinea, v drugem slučaju se po posebnih za¬
konih optike svetlobni žarek na vodoravnih zračnih plasteh odbije
kakor na gladko izbrnšenem zrcalu. V tem zračnem zrcalu vidi opa¬
zovalec seveda vse predmete zvrnjene, in zato se mu dozdeva, daieži
pred njim gladko morska gladina v kateri se zrcalijo mesta in lju¬
dje; „zračno zrcaljenje" imenuje znanost to optično* prikazen.

Časih seveda se tudi. združita prvi in drugi optični pojav, ali pa
postaneta še bolj zamotano s tem, da so zračne, plasti tudi na desno
in levo različno goste in da se tudi od tam pojavi stranska fata mor-
gana ali zrcaljenje.

BOJNE MAPE

EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V
' OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI,

SAMO 2 5 CENTOV.

Najnovejši bojni zemljevid, -knjiga 20 strani v barvah.
Knjiga je velika 14Vz palca v dolžino m 10 palcev v širino.

Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje
so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki
se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev.

Za tein nrva mapa v harva!) porazdeljuje celo Evropo, kakor se  v
sedanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi
označeno v barvah-

Četrta. stran obsega cel svet, na kateri je označeno, koliko ima
vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- ,

Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬
žnikov, ki' se bojujejo, in kje se bojujejo.

Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije in Avstro. Ogrske,
kjer se sedal bijejo silno krvavi boji.

Sedma stran obsega AmrMjo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬
tere se bijejo velikanske pomorske bitke.

Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder

razsajajo najjjutejši boji- .

Deveta stran obsega celo avstro .Ogrsko državo z njenimi mejami
na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami
na Eusko-kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrai-
refših bojih-

Na deseti strani ,1e Srbija z novo teritorijalno posestjo in mejami,
kjer se nahaja sedaj srhska 'vojska i t, J-

< >
<•
»>
>  >
•,

*

O

O

’ t

X
U
<1
1,
O
1.

SAMO 30 CENTOV,

pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬
mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih
držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča,
ki vsebuje 50 krasnih slik.

Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in
precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se
najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne
dogodke v naši domovini v Karpatih in v^Galicip. Knjiga je
zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča.

A vse to dobite samo za 50 centov.

torej želi prvo, samo mapo «li drugo,

naroči ter pošlje obenem

Kdor

bojišča", naj se takoj ..

upravo ..Slovenskega Naroda •

„mapo s slikami z
25 ali 50 , centov na

!

j

j

❖

I

i

, *>

>;

i

t

i

1

v

ITAL!JANI ZOPET
PORAŽENI.

Berlin, via SayvUle, 31. avgusta,

Iz Ioormosta poročajo, da so še
najzadnji hoji ob Stilfser — pre
lazu končali s popolno zmago c.
in kr. čet, in da so bili Italijani
prisiljeni iz te okolice pobrati ši¬
la in kopita ter se razbitih glav
umakniti.

Artiljerijski spopadi.

Berlin, preko Londona, 30 avg.

•— .0 dogodkih na italijanskem bo¬
jišču poroča vrhovno poveljstvo
avstrijske vojske sledeče:

"Včeraj je precej živahno delo,
vala. sovražna artiljerlja na Pri¬
morskem. Sovražni napadi na
razne točke so' bili zavrnjeni. V
obmejnih okrajih v Tirolah in na
Koroškem je položaj neizpretne-
njen.

IZPRED DARDANEL,

London, 1. septembra. — Ob¬
upni boji se vrše ob dardanelski
morski ožini v onem območju,
c o se bile angleške Sete pred
kratkim izkrcale.

Turki poročajo, da so si osvojili
neke zakope ter prizasdjali sovraž¬
niku silno težke izgube. Ali ta
vest o uspehu turške vojske ni še
uradno potrjena.

Turško poročilo.
Carigrad, 1, septembra. — Ske¬
če poročilo objavlja turško voj¬
no poveljstvo;

"Nasprotnik je poizkusil v so¬
boto' v področju Anafarte 1 jut na¬
pad, ali naše čele so ga odbile ter
prizadjale sovražniku silne izgu¬
be. Z zahrbtnim navalom se nam
je posrečilo zasesti sovražne za¬
kupe pred našim središčem, uni-
či.vši vso posadko v tistih zato¬
pili.

’V bojih zadnjih dni smo vtrpe-
i le neznatne izgube.

"Naši zrakoplove! uspešno so¬
delujejo v naših bojih. Kajti po¬
metali so že več prav dobro po-
eodenih bomb na sovražni tabor".

. .-»i >. '


NA ZAPADU NIC
POSEBNEGA,



ŽEPNO PERO, ,

SVINČNIK ift PEČAT

IMENOM IN PRIIMKOM

SAMO

ZA NAŠE NAROČNIKE.

Napišite svoje ime im priimek pošljite 50 c.

“ UP na^ se Me takoj izvršilo,

NEMČIJA PRIPRAVLJENA
KAZNOVATI KAPITANA,

Nemški kancler, dr. v. Beth
man-HoIhveg, je rekel 25. avg.
da si ni Nemčija glede potoplje
nja parnika Arabic še popolno¬
ma. na čistem, ker manjka še po¬
ročila odstrani nemške admirali
Tete, in da se še ne ve zagotovo
je-li bil imenovani parnik žrtev
.podmorske mine ali nemškega
podvodnika. Mogoče je pa tudi,
je dejal kancler, da je parnik sam
prisilil podvodnikovega poveljni
•ka v usodno smer. Kancler je še
pristavil:

"Šele potem, ko bodo vse okol¬
iščine razjasnjene, bo mogoče" reči
da jedi poveljnik našega pod¬
morskega čolna prekoračil svoje
nštrnkeije, ali ne. Če se je zgodi¬
lo, potem se ne bo nemška vlada
prav nič obotavljala dati Združe
nim državam popolno zadošče-

Berlin, preko Londona, 1, sep.

— Vrhovno armadno poveljstvo
javlja iz velikega vojnega stana:

"Z zapaduega bojišča ni poro¬
čati nobenih posebnih dogodkov.
Strelski jarki pod ognjem,
Pariz, 1. septembra. — Fran¬
cosko' vojno ministrstvo daje na-
kratko nažnanje:

"Naša artiljerija je nadalje¬
vala sinoči brez posebnih dogod¬
kov svoje Obstreljevanje, sovraž¬
nih strelskih .jarkov in taborišč."

Na angleški bojni črti v Flan¬
driji je vse in im o.

London, L septembra. — Feld-
maršal Sir John Freuc-h vrhovni
poveljnik angleške armade vFlau
dri ji, javlja, da ni bilo na angleš
ki fronti v Flandriji že od 18. av¬
gusta sem nobenih posebno važ¬
nih bojev. Zdaj pa zdaj se je ope¬
riralo z minami, ali splošni polo¬
žaj je neizjiremenjen.

Nasprotno pa se Francozi ne¬
prestano gibljejo na svoji bojni
črti. Kanonade se vrše' na obeh
sovražnih si straneh brez pre¬
sledka. Francozi trde, da v kraju
Artois in okoli Quenneviere.s po¬
škodovali nekaj strelskih jarkov
s topniškim ognjem ter v živo za
deli neko sovražno taborišče. Ljn-
•£0 obstreljevanje se je vršilo ru¬
di na Lntrinškem v' smeri proti
Moneel, BeeTigeS in Chazelles, ka-
k ort udi v Vbgezih okoli Rabode-
an. Launois in Linge.

PRIPRAVE ZA ZIMSKO
BOJEVANJE.

Pariz, 2, septembra. — Fran¬
cija se pripravlja .za  bližnjo zim¬
sko kampanjo Službeno izdano
obvestilo opisuje obisk vojnega
ministra Miller and na fronti,
kjer sc je minister pegovarjal z
raznimi vojnimi poveljniki, zlasti
z onimi v Vogezih, o vseh potreb-
nih odredbah glede zimskega bo¬
jevanja.

nje, kakor odgovarja prijatelj¬
skim odnosa jem med obema drža
vama" ■

- Nemška ■ vlada hoče kaznovati
poveljnika n eniškega'. p od vn dni k a
če je proti:svojim, predpisom tor
pediralin potopil parnik Arabic.
bic. . '•> •- j. ;  ■ •

ZA OBRAMBO ZDRUŽE
NIH DRŽAV 500 Mb
LIJUNUV DOLARJEV.

Washington, 31, avgusta,
Garrison je zahteval od Mar Gol-
lege, da mu predlože načrte glede
povečanja stoječe vojske in mor-
:narice Združenih držav.

Vlada namerava zahtevati ol
kongresa 500 milijonov dolarjev
za vojne s vrh e. Poprej se linče za¬
htevati mnenje vojaških strokov¬
njakov.

Obenem predloži Garrison pred
se.dniku svoje podatke o potrebah
vojske in mornarica.

BOROEVIČ ČASTNI OBČAN LJUBLJANE.

Ljubljanski občinski svet je v svoji seji v četrtek, dne 5. avgusta
soglasno imenoval slovitega vojskovodjo generala Svetozara
roeviča zn častnega občana'ljubljanskega mesta, ter ,je tako slav,njn
imenom feldma.ršala Radeckeea. admirala Tegetthoffa, generala Fi
lipovi.*« pridružil sloveče ime generala Boroeviča. Ljubljanski župan
je oh tej priliki tudi imel govor, v katerem je med drugim povdar

jal sledeče: . ■ '

,,Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega. Nezvesti, nkm za
veznik je hotel vdreti v slovenske naše. pokrajine ter razsuti m raz
djati, kar je naš rod pod blagoslovljenim žezlom habsburške dina¬
stija v teku stoletji zgradil in obdelal. Ali že pri prvih svojih koi3-
lcih je zadel s svojo glavo ne samo ob trdi kraški kamen, temveč tudi
ob jekleno našo armado, ki laškega sovražnika povsod zavrača in ga
uničuje. Ta južna armada nas brani,, da se veselimo svojega življe¬
nja in da se radnjemo zelenih naših pokrajin, kakor bi živeli v naj-
globokejšem miru. Nepopisljive so zasluge, ki si jih je priborila vi¬
teška ta armada za celo očetnjavo, pred vsem za našo ljubljeno kranj¬
sko deželo in tudi za njeno glavno mesto. Z občudovanjem pa je zdru¬
žena največja hvaležnost, ki preveva naša srca in naše duše do vsake¬
ga moža, ki stoji v bojnih črtali ob naši slovenski Boči. Na dan sili
občutek, da smo zavezani dati izraza ti hvaležnosti junakom, ki so
pravi rešitelji naše skupne in pred vsem tudi naše ožje domovine!

Kako naj častimo 1o hrabro armado? Mislim, da je to najbolje
mogoče, če se klanjamo pred vzornim zapovednikom, ki je z uma
svitlim mečem v nič razbil vse poizkuse laškega orožja ob zeleni So-
4 »i —- kakor na Doberdobski planoti. Še nikdar, ko sem stavil enake
pvp.lloge v ti zbornici, me ni navdajal tak ponos, kakor me navda ja
danes, ko Vam stavi,jam predlog, da sklenite z navdušenjem in hva¬
ležnostjo, da se imenuje častnim meščanom mesta ljubljanskega vo¬
ditelj naše južne armade, general pehote, prevzvišeni gospod Sveto¬
zar Boroevic de Bojna. (Splošno odobravanje. Živijo- in slava-klioi.
Ploskanje.) V znak Vašega soglasja zakličem novemu častnemu ob¬
čanu, in prehrabri njegovi armadi: Slava! Slava! Slava! Občinski
svetniki vstanejo in kličejo: Slava! Slava! Živijo!

RUSI SE UMIKAJO TER

BEZE IZPRED VILNE

RUSI ZAPUŠČAJO VILNO,

— TRDNJAVA ORODNO JE
SEDAJ NAJPRVi CILJ ZA
VEZNISKEGA orožja. —
MACKeNSEN je zopet za¬
jel 37(10 RUSOV. ™ RUSI

DOBIVAJO BATINO ZA
BATINO.

netim, 1, septembra, — Neika
brzojavka iz Petrograda na stok-
h ol inski list : Berliiigske Tidende'
javlja, da izpraznujejo Ruši Vil¬
no, ;

Tisoči _ hegimeev iz kovnskega
okraja, ki so dospeli v Petrograd,
poročajo, da so raški vojaki od-
hajaje iz Kovna izpreme-mlP nji¬
hova bivališča v pogorišča.

bilno ohoroženje ngmške ar¬
made na Kurskem pomenja pred¬
priprave za vojaško podvzet.je
najširšega obsega. Načrt, zavzeti
oporišče ruske mornarice- v Rigi.
se smatra za prvi korak nemškega
pohoda proti Petrogradu,
HINDENBURG NA POHODU
NAD GROBNO,

Berlin, preko Londona, 1 sept.

— Vrhovno armadno poveljstvo
javlja z vzhodnega bojišča :

"Vojna skupina fvtd maršala
Hindenburga Boj za posest oli-
rhostja. južno Friedriehstačlta ob
Dini na Kurskem, se nadaljuje,
lužno Njemena prodirajo naše
čete v smeri železniške proge, ki
drži iz Grodna proti Vilni. Zajele
So 2500 Rusov*

"Na vzhod li fronti trdnjave
Orodno ,so zasegle naše čete oko¬
lico Novega Dvora in Kuzniee.
Sovražnik je zapustil vsled silne¬
ga pritiska naših napadov svoje
postojanke vzhodni rob hjglostoš-
kega gozda.

"Bojna skupina princa Leo
pol d a Bavarskega : Pfehod Čez

gornje. Narevo so si izvojevali ko¬
rak za kora.kom, in desno krilo te
bojne skupine prodira na Gozano.

MAGKENBEN JE VLOVIL
3700 RUSOV,

Skupina, feldmaršala Maeken-
sena : Gonjo za sovražnikom so
naše čete nadaljevale tja do reke
Muhavjere. Sovražno kritje smo,
porazili' ter zajeli’oh. tej priliki
3700 vjetnikov.

Jnžnovzhodno bojišče: Na po¬
gonu, za sovražnikom so bile av¬
strijske in nemške čete, ki so bile
prebile niške linije severno Bre-
ganov (ob Zloti Lipi v Galiciji),
nb Stripi po protinapadu močne
ruske vojske deloma zaustavlje¬
ne.

RUSI DOBIVAJO BATINO ZA
BATINO.

London, 31. avgusta. — Na ceh
vzhodni bojni črti, od Dine ria
Kuskem pa tja doli do Zlote Lipe
v vzhodni Galiciji zadajajo za¬
vezniške vojske Rusom udarec za
udarcem.

Odnehfinjn na pOgonu za Rusi
in odjenjanja od prodiranja v rus¬
ko ozemlje se še prav nič ne opa¬
ža. Nasprotno. Čimbolj namreč
pešajo ruske bojne sile. tembolj
je ljiit in srdit preganjalec. Na
500 milj široki bojni črti potiska¬
jo Ruse čedaljebolj v ruske pla¬
njave.

Po mujenju tukajšnjih vojaš¬
kih strokovnjakov se bo umikajo-
čim se vojskam veikega kneza
Nikolaja Nikolajeviča prav težko
posrečilo postaviti se na tretji
obrambni črti Dinaburg—Vilna
—Pinsk—-Rovno na trde noge.
Ker je trdnjavski naskakovalec
general Beseler prevzel poveljstvo
na Kurskem, se lahko pričakitje
skorajšnjega padca velike ;  ruske,
luke Ri<š§.

Tu se tešijo s tem češ, da se
vrši rusko umikanje dozdevno
brez težkih izgub, ker niti Berlin,
niti Dunaj ne javlja bogve kako
velikih plenov.

SAKSER IN NJEGOVI

Igra, ki smo jo napovedali pred
nedavnim, je že v polnem teku
Ligaši so se med sabo skavsali
in pobabje zlasali . za dedsčino
$1029.50c —- po rajnki ligi.

Mislili smo, da si boclo natihem
razdelili izsiljeni znesek — ,§1029.
50c, ali $1024.50c ali 1054.503 --
pa . smo'se zmotili
T.mele smo še premalo slabo urne
nje o ligaških iz-vržkih.

Predsednik in pa literarni taj¬
nik pogorele lige sta si sedaj naj¬
hujša sovražnika. Kajti kakor >-i-
tarno tuintarn, je ue«yorški kra¬
mar očital v svoji pleni n svojemu
bivšemu ljubljencu in neprestane
mu spremljevalcu na njegovih
krivih ligaških polih najlmjše,
kar se more zabrusiti temu ali
onemu človeku. Nazva! ga je sl?
parja, pred *katerim niso varni
hiti naši žepi. Pa recite, da ni ta
sodrga vredna drug 'dr tgega !

Seve se čuti sedaj nar, neslavni
V.perni' komedijant žaljenega na
svoji časti, kakor je posneti iz
njegove javno natisnjene izjave
V le-tej pravu namreč ta človek,
da naznanja slovenski javnosti
širom Amerike, da je vložena pro¬
ti Fr, Sakserju in uredništvu nje¬
gove plenice tožba, in da ne mara
odnehati prej, dokler ne doleti ta¬
kih grobokopov "Slovenske lige"
in ’Jugoslovanskega zjedinjenja*
zaslužena kazen,

O ironija tega življenja \  kako
si kruta in brezobzirna 1
'. .Sedaj pride šele višek (H 2 he
punkt) ligaško kramarske kome
dlje!

■ Tisti, ki se niso dali kramarjem
in opernim pevcem speljati na led,
Vodu prav hud.oumšni gledalci,
oni pa, ki so šli za Sakserjem in
njegovm kramarsko kliko kakor
koza za soljo, bodo potisnili rep
med noge, zlezli pod klop ter se
skrili kakor ščurki preu solnčno
svetlobo.

Prizori za bogove !

-V ELIKA  PO NUDBA :

Spredli <iel škAlijice Viedas hč,  t

Cel; ■ ^reoia h  ccftia v jotovip

Cci; kspci«. ia sprejaji ikitijic  Isajc isto vrcisoct.,
Sc Jih Ukko tk gotovi«© iti  vreJu« predrstet«..

(Ta pegrodca ugasne Si. decsuibra 19i5.)

I ’ F. LonUardi Co.. Jnc.. Nsvv.Tork 17SCT

0 K L10 L

41

Uradni oklici e. kr, oblastev v
stan domovini, so velike važnosti
m  tistega, kogar se tičejo. Ker- se
utegne zgoditi, da, bi ta- ali oni v
oklicih prizadeti rojak ne čital
našega Tista, opozarjamo cenjene
Sitatelje ..Slov. Naroda", naj do-
r.ičnika obvestijo o oklicu, 'ki s®
§a tiče.

OKLIC.

a Mestna, .hranilnica, ljubljanska v
'Ljubljani pn'g. dr. i dnu Tavčarju, od¬
vetniku v Ljubljani, toži tu sodno
Franceta Strajnar i?. Lukovka št. 4 pri
Trebnjem, e*1a-j neznano kje v Ameri¬
ki, radi 1349. K 64 h.

Prvi rok je bil

3. avgusta 1915,

dop. ob pol 9.. uri, tukaj v dvor o ut
št. 58.

Ifur-itorjem za čin je ode ., .....
stavi vn g. dr. Ji Schegula, odvetnik v
Rudolfovem. Ta. bo toženca zastopal
dotlej, da se isti ali sam zglasi, ali pa
naznani sodišču pooblaščenca«

C. kr. okrožno Sodišče v Rudolfovem,
oda. la,, dne 21. julija. 1915.

REVOLUCIJA V
PORTUGALU.

Madrid, 31. avgusta, -- Včeraj
so se vršli izgredi v severnih por¬
tugalskih pokrajinah, kjer je iz¬
bruhnila revolucija monarhistov,
ki hočejo na vsak način zopet po¬
saditi izgnanega kralja Manueta
na portugalski prestol.

Redarstvo je mnogo oseh are¬
tiralo ter žžpieniio ogromno. šte¬
vilo bomb.

seesse«e«es»see»ee»«e$s«e3

POŠLJITE SAMOI

m

25 centov f

na upravo ^SLOVENSKE* |
GA NARODA* kot četrt- |
letno naročnino in dobi-1
vali boste najuglednep in I
najneodvisneji časnik v f
Ameriki.

Polletna naročnina .
Celoletna naročnina

#

_$0,50 *

.... $1;— «
(Pppzarjamio^vas na naše kra-- ^
sne darov©'! i

SLIKE Z  BOJIŠČA.

PRIHAJAJO VSAK TEDEN

NOVE IN JIH LAHKO
ROBITE POPOLNOMA
EREZPRAONO.

Vsakemu našemu naročniku, ka¬
teri nam najde novega naročnika
vsaj za pol leta in pošlje njegovo
ime in naročnino (najmanje 50c)
na upravo hode dobil na zahtev
gori imenovane bojne slike za pok¬
lon brezplačno in poštnine prosto.

NAŠIM NAROČNIKOM
NA ZNANJE.

V zadnjih dneh nam je dosk
veliko vprašanj glede vojaških
zadev. Mnogi naši rojaki so nam
priložili tudi zneske po 50 e,, mi
sleč, da tudi mi računamo z,a par
stopinj na avstrijski konzulat po
50 e,, kakor je to storila svpjčas
Sakserjeva šifkartašnica.

Da 'obvarujemo rojake pred
nepotrebnimi stroški, naznanja¬
mo vsem naročnikom „Slovenske
ga Naroda", da izvršuje uredni¬
štvo ,.glov e nskeg a  Naroda" vse
zadeve, krso v zvezi z avstrijskim
konzulatom in katerih ne morejo
opraviti naši naročniki sami, po-
poinoina BREZPLAČNO, Le ee
je treba vrniti listine p 0  pošti naj
nam priloze poštnih znamk v pri
merni vrednosti.

Uredništvo „Slovensk 8 ga Nar"

Prebivalstvo južno Paga prčti
glavnemu mestu Lisboni se je raz¬
šlo ter porazgubilo na vse štiri
vetrove.

V -glavnem mestu patruljira jio
ulicah konjiča.

>  O K LiC,

Zoper Ignacija Klobučar,, posestnika
v Gor Toplicah SL 19. seaaj v Ameriki
neznanega bivališča se je podai pri c.
kr okrajni sodniji v Rudolfovem po
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in
okolico v Kandiji, zastopani po dr. Ži-
ieku, tožba radi 500 K in 200 K s pri-
padki.

Narok za us spor::o razpravo o
tožbi določa se na dan

2. septembra 1915
dop.oidne ob 9. uri pri c. kr. okrožnem
sodišču, v izbi št. 30.

V obrambo pravic Ignacija klobu¬
čar, se poslavlja skrbnikom, g. Ivan
Smoliki y Novem mestu, kateri ga bo
zastopal v ožpamenjeni pravni stvari
na. njega nevarnost in .stboi:- rickler
se n.li ne ojjiasi pri sodnij .ali n. ime¬
nu ie lihobiaščenča. /

C. ki. okrajna sodnija v'Rudolfovem,
odd*iL, dne. I. avgusta 1916.

POKLIC NEZNANIH DEDIČEV

Antonija -.Taneš, delavka L i
vasi štev. 44, je umrla d; - . a

1901 v deželni bolnici-ne v.rptištivši ni-
kake poslednje volje.

Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbnika zapuščin se postavlja g.
Josip Pirc, posestnik in župan -..o-
tredežu št. 5.

Kdor hoče kaj zapuščine z.-- ;c za¬
htevati. mora to tekom
enega leta

od danes naprej sodišču naznaniti in
svojo aedinsko pravico izkazati. Po
preteku tega roka izroči se zapuščina
v kolikor izkažejo dediči svoje pravice
le-tem, vltolikor bi se pa to r.-.. , , ■ ,a-io
pripade zapuščina državi.

C., kr. okrajno sodišča y.Litiji, odd.
i, dne 26. julija 1915.

UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA
M  P. i VEGA PROGLASi JANEZ KLE-
Mt.NČiČ IZ SEL. ŠT. 10.

Janez Klemenčič iz Sel. štev. 10. pri
Luži, rojen dne 29. novembra 1849. se
je podal pred 20 leti v Ameriko. Zad¬
njih 18 let ni od njega, nobenega gla¬
su več.

Ker utegne potemtakem nastopiti
zakonita domneva smrti po zmislu
V 24 št. 1 obe. drž. zak., se uvaja po
prošnji Marije Klemenčič iz Sel št.
10. pri Luži ih Matevža Ivanetiča, po¬
sestnika iz Ručetne vasi št. 1, postopa¬
nje v namen proglasitve pogrešanega
za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja,
da sporoči sodišču ali skrbniku gosp.
Josipu Hrehoriču, posestne: t iz Metli¬
ke. kar bi vedel o ir- ; .--m. Janez
Klemenčič se por Via, da . 7, -ni pri

podpisanem sodi: 'mi  ali mu ni drug
način da na znanje, aa še živf.

Pij 20. avgustu 1916 razsodilo bo so¬
dišče po .zopetni prošnji o proglasitvi
za mrtvega.

('■  kr. okrožno sodišče v Rud-, fovem,
odd. I., Jate 31. julija 1915.

OKLIC.,

Zoper odsotnega Janeza Kocjai
posest sina iz Rebra št. 4 , je pod!

pri c kr. okrajni sodniji v Ljublj;
po g. Kran-u Jamnik v Lanišan št
14, tožba zaradi 460 K  e  prip.

Na. podstavi tožbe - določa nat
za ustno -razpravo na

14. juliju 1915.,

dopoldne; ob 9. uri pri sodniji, so
št. 50. -

V obrani V > pravic Janeza Kocja
skrbnikom postavljeni gospod Jo:
Kocjan, užitkar v Rebru štev. 4 bo 2
stopal toženca toliko časa, dokler
on ne oglasi pri sodniji ali ne imeni
pooblaščenca.

C. Ivi-, okrajna sodnija v Ljubija
odd. /L, dne 2. julija 191G •

Slovenci in Slovenke, naročajte va
na ..Slovenski naroci“,


I

»- 4  —


„Stoy^N51T NABOD 4 ^p,tgpibyii4915-


J&T' ■■,***■•'■

SLOVENSKI NAROD

(SLOVENIC PEOPLE.)

Established 1906.
Published every Thursday.

Published by Slovenski Narod Publ. Co., Iuc.

Felix Dolinar, Dren.

C. Kolstad. Seo*y & Treas.

AMERICAN IN SFIRIT- FOREIGN IN LANGUAGE ONI.Y-

TJrbi et orbi, širom Amerike, so razglasili po vseli ligaških tro-
jilih,'češ, da je »slovenska liga“ ustanovljena. 1
Zdaj pa Janez, kar s svojimi dolarji na dan!

Pa so se vrezali, kakor vedno, ter se nesmrtno blamirali pred
našo javnostjo. • 1

(Dalje prihodnjič.) _

The befet advertislng Medium to reach the Slovenlc people in tile
United States and Canada-_

Entered as second class of tnali matter at the New York Post Office under

act of Conftress of March 3. 1879-_

Naročnino pošljite po Post.. Eipress- ali Bank Money Orderju. ali pa
v registriranem Dlsmu na:

45 Vesey St. New York, N. Y.

»SLOVENSKI NAROD*

Cth YEAR. —

Thursday, September 2. 1915.

— No. 28.

ZA RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI.

Vsem krajevnim nabirališčem, odborom in zaupnikom »Rdečega
križa v Ljubljani* ‘ naznanjamo, da je članstvo slovenskega podpor¬
nega društva „Orel“ št. 90. J. S. K. E. v New-Yorku izvolilo na iz¬
redni društveni seji dne 29. avgusta t. 1. osrednji odbor »Rdečega

križa v Ljubljani**, ki sestoji iz sledečih „Orlovm“ članov: .

Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City.
Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9tli St. New-York City.
Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooldyn N. Y.
Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E.-lOtli St. New York C#ty.
Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Nevvark N. J.
Nadzorniki. JOHN JURKAS, star. 640 Warren St. Brooklyn, N. Y.

ALOIS HENIGMAN, 331 — E.-24th St. New-York Citj
JOHN PETERKA, 124 First Avc, New-York City.

Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub-
ljani“ prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo
čih se »Rdečega križa v Ljubljani**, ha gori imenovanega tajnika■
Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬
pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640,
Warren St. Brooklyn, N. Y.

New-yorškim slov. društvom dajemo na znanje, da priredi slov,
podp. društvo „Orel“ dne 18. t. m. »Zabavni večer** v gostilniških
prostorih naših rojakov gg. Mraka in Kuclerja na vogalu Graham
Ave. in Stagg St. v Brooklynu na korist »Rdečemu križu v Ljublja-
ni“, ter jih prosimo, naj se v kar najobilnejšem številu vdeleže ome
njene prireditve. .

Društvo »Orel** je podarilo za »Rdeči križ v Ljubljani** kabinet¬
no uro, katero se izžrebalo. Številke so po 10 centov. Če bi utegni¬
lo katero društvo podariti ta ali oni dobitek vprid »Rdečemu križu
v Ljubljani**, naj to naznani že gori imenovanemu tajniku, darilo pa
naj dostavi na kraj »Zabavnega večera**.

Greater-new-yorškim Slovencem bo nudil ta »Zabavni večer*
bogatih vžitkov — tamburanje, petje, harmonika, ples, šaljiva pošte,
in keglanje se nam že prav za sigurno obeta. »Rdečemu križu v Ljub-
ljani“ pa naj donese kar največ prispevkov. Vstopnina bo prosta, ah
radovoljnih podarkov se ne bosta branila niti tajnik, niti blagajnik,
katera bosta stala ob vhodu v veselično dvorano.

Ker je »Zabavna večer** zgolj človekoljubnega značaja, priča
kujemo, da bo vdeležba impozantna,- da, velikanska.

Uredništvo »Slovenskega Naroda’*.

ZORA PUCA, BIT ČE DANA.

82.

KAMELEONSTVO NAJNIZKOTNEJŠE VRSTE,

I.

v  Bilo j? f  tO (  nekoliko več kakor pred enim letom.

Ne\v-ydrškegh kramarja ni bilo v naši naselbini. Kramaril je
pekje onkraj morja v svoji »švicarski domovini.

Njegova plenica, ki je že docela navajena raznih političnih
preobratov 'in kramarskih umazanosti, je jela pisati v prilog Av¬
striji.

Toda to je trajalo le nekaj časa.

Kramar se je zopet priklatil v to deželo in v njegovem »Oslu
je bilo konec ljubezni do naše domovine.

Vstali so razni nesramni ljudje, ki se skrivajo za napačnimi ime¬
ni, ter jeli pisati tako podle in umazane pamflete, da se bi .jih bil sra¬
moval celo najzavrženejši izrodek tega ali onega naroda.

Med dopisuni sakserjeve plenice se je v svoji blatnosti in ne¬
sramnosti najbolj odlikoval neki Blatnik, ki si ni mogel izmisliti bolj¬
šega imena.

Dopise le-tega možakarja je občudovalo vse, kar leze in gre v
sakserjevem kurniku na Cortlandt Streetu.

Gori od kramarskega kolovodje pa tja doli do pometača se je di-
vilo tisti blatni brozgi, ki je sramotila ne samo Avstrijo negotudi slo¬
vensko ljudstvo, ter jo občudovalo razlezenih in zaripljenih obrazov.

»Takih ljudi je nam treba*t, so govorili Sakserjevci vsepovsod
ter se ponašali z zmedenimi pamfleti ponorelega človeka z laži-ime-
nom.

No, in dobili so jih. ■

Ker ni imel posebnega posla »operni pevec**, ker je bilo poslo¬
vanje sakserjeve šifkartušniee zaustavljeno, in ker so komaj čakali
razni nezreli fantički in napol obnoreli starci, da bi se njihova ime¬
na tiskala po celem ..svetu**, so se izmislili v svojem brezdelju nekaj
čisto novega - zaceli so se pečati z idejo slovenske lige.

Nič bi ne bilo to škodljivo slovenskemu ljudstvu, morda bi mu
celo še koristilo, da se je bila liga osnovala na.zdravi, nekramarsk
in povsem politično brezbarvni podlagi — :  v svrho narodne izobrazbe
ameriškega slovenstva.

Ali, verjemite mi, koderkoli ima sakserjeva kramarija svoje
umazane prste vmes, kakršnokoli akcijo započne nesramna sakser¬
jeva zalega, je povsod umazanost blatnost in kramarstvo poleg.

To našo trditev očitujejo dejstva, na katera pridemo v prihod¬
njem članku. *" '

Za danes se moramo še pomuditi ob početnih kozlih, ki so jih
ligaši s Sakscrjem na čelu preobračali, kadarkoli so se zgenili za do
čista ponesrečeno ligo.

Kakor že omenjeno, so dobili sakserjeva »gospoda** še precej
blatnikov, jogrov in goričarjev, ki niso imeli drugega kamena, ka¬
kor blatiti in sramotiti našo milo domovino pred svetom ter na naj
nesramne j ši način lagati o njej in našem narodu.

O Avstriji so govorili, češ, da je je konec; da je najslabši'nestvor
med svetovnimi državami, obenem pa so povzdigovali Rusijo in Srbi¬
jo v deveta nebesa, dasi so prav dobro vedeli, da se narodu lažejo.

Pod krinko »ideje** takozvane »slovenske lige** so jeli buniti
naše ljudi po Ameriki ter se naskrivaj zavezali z najhujšimi sovraž¬
niki naše mogočne Avstrije — z morilskimi Srbi, in vsa ligaška tro¬
bila so na vsa usta lagala, da je naš narod izdajalski, nezvest in ne¬
lojalen cesarju. * •** > - >

V Sakserjevem' „Oslu“ ali »Kameleonu** so jeli napadati celo
avstrijskega cesarja osebno ter ga zasramovati z naj ostudne j Šimi sli¬
kami.

S takimi in enakimi sredstvi — »izobraževalnimi* * sredstvi
so ti podleži jeli trositi svoj prismuknjeni evangelij velesrbskega ko-
medijanstva med našimi ljudmi.

Zares se jim je posrečilo vjeti nekaj ameriških Slovencev v svo¬
je umazane in kramarske mrežt^

Pod naslovom »Shod »Jugoslavije** v Nevv Yorku“ čitamo v
številki »Narodnega Vestnika’* sledeče vrstice:

Prišla nam je dahes v roke št. 1798 ilrvatskega Sviefa, z dne
24. avgusta, v kateri je na prvi strani poziv na vse Jugoslovane, ži¬
veče v Nevr-Yorku', na shod v Amsterdam Opera House.

Sicer ni nič nenavadnega če se skliče shod te ali one stranke,
tega ali onega naroda, iu bi nas ta shod nič ne brigal, ako bi se med
govorniki ne svetilo ime,kojega nositelj je v popolnem protislovju
s stremljenjem, ki ga zavzema ta shod. V oklicu samem se že po v
dar ja, da bodo'govorniki govorili proti Avstriji, da bodo slikali,
opisovali njeno slabo stran, njene napake in krivice nasproti Ju¬
goslovanom. Toda med govorniki smo našli ime Frank Sakser. ki
bo govoril v imenu Slovencev. Rečemo naravnost, da je to najne-
sramuejši atentat na miš narod. Ali gospod Sakser res misli, da
smo Slovenci še vedno tako zatelebani, da ne bi vedeli, kaj hočemo
mi. iu kaj hoče on? Ni še dolgo, ko je v svojem listu pobijal vse ono,
kurje prej pisal na ravno istem mestu; pobijal tam,,da ni za skup¬
nost Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč za samostojno Sloveni¬
jo. Sedaj bo pa nastopal kot. »govornik** v imenu, Slovencev na
shodu, kjer se bode »delalo** in »govorilo** za Veliko Srbijo. Ta¬
kih političnih komedijantov pa res pod tem milim, božjim solneein
še nismo videli.

Smo in bomo proti temu, da bi nas Slovence zastopali glumači,
in sicer iz sledečih vzrokov :

Prvič: Zakaj Sakser v svojem listu ni prinesel vabila na shod
za Jugoslavijo, in se skriva za lirvatske liste? Ali ga je sram stopiti
očitno z barvo na dan?

Drugič: Ker nočemo, da bi.rojen Nemec zastopal slovenski na¬
rod na tem ali onem shodu.

Tretjič: Nočemo, da bi avstrijske Slovence zastopal Človek, ki
ni bil nikdar avstrijski podanik.

četrtič: Nočemo, da bi zastopal Slovence človek, ki mu je ljub
iu drag samo naš denar, ki nas pa drugače mrzi in sovraži iz dna
svoje duše.

Te štiri točko naj si zapiše Mr. Sakser za uho iu naj ostane le¬
po doma, Naj' ne hodi sramotit poštenih Slovencev po shodili, ker
drugače bomo nastopili z vso resnostjo proti njegovemu nastopa¬
nju.

Se bolj se pa čudimo, da nastopi pri tem shodu društvo »Sla¬
vec**, katerega dolgoletni predsedrSk je bil mož, ki je bil vedno z
vso dušo za Avstrijo; — Mož, ki je še pred par leti čakal na odli¬
kovanje od strani Avstrije ....  Ivako naj si vse to tolmačimo,
nam je uganjka. ■

Radovedni pa smo sedaj posebno, kako hostij, brata Trošt obra¬
čunala s Saks er jem . .. .

Zora pura, bit če dana . . ,

Gori ponatisnjene besede podpisujem® z obema rokama. Obenem
pa pristavljamo, da smo čitali še-le v petek v Sakserjevem »Ka-rne-
eouti* ‘ vabilo na ligaško komedijo.

Mislili smo, sodeč 'po pisanju njegove plenice iz zadnjih dni, da
bo možakar Frank Sakser ostal lepo, doma za pečjo ter se kesal svo¬
jih narodnih in dušnih grehov. Toda kramarsko komedijantska žili¬
ca mu ni dala .miru, da ne bi misel svojega smrdljivega masla na
"Inče. < . ’ -

- Ta mož»^'fa--pbršl?SY^' 'duševni. IT« 1  pbkvmfa, je stopil Pia
>der ter se izdal za hrvaškega urednika. Mi iz srca obžalujemo, da
'O bratje Hrvatje kar naenkrat dobili tako »slovitega** duševnega!
.velikana**, slovenskemu ljudstvu pa prav iskreno čestitamo, da ne
auatra tuji svet Sakser ja za našega človeka.

No, sedaj tudi razumemo popolnoma, počeniti toliko barje in je-
-e na domačem ligaškem gnojišču. Sakšerjev »Osel** je namreč pred-
'Jratkim izobčil »opernega pevca** Trošta iz ligaškega odbora poko¬
pane lige, mu kratkomalo prepovedal prirejati komedijantske sliode
med našim ljudstvom ter ga proglasil za sleparja, pred katerim mo ;
’ajo imeti ljudje svoje žepe dobro'zašite.

Nam je za Trošta prav tako mulo kakor za sakserjeve zalego, ali
reči moramo, da je new-yorški kramar Troštu grozno čmo nehvale¬
žen.

Iz vsega tega kramarskega kavsauja je razvidno edinole t.o, da
se je Sakšerjev cev- polastila v nadutosti poležena, zavist, ki se lioče
iu vsak način iznebiti svojega komedijantskega tekmeca in še pred-
nedavnim sakser jev i plenici tako poinzdigovanega »opernega pev-
■a“, in da hoče odslej samo kramarski slamčrezec prodajati prisvo¬
jeno „jugoslovansko“ in velikosrbsko propagando med našim na¬
rodom.

Ligaška, sentjava »pšenica** pa ni dorastla v klasje. Narod je še
ib pravem času izpregledal ter obrnil hrbet vsem prismuknjenim
Sakserje.rn, Blatnikom in Troštom.

To so dejstva, katerih se ne more spraviti s sveta niti ne s ka¬
meleonstvom Sakserjevega ..Osla“, in zares se je začelo jasniti ne¬
bo nad ameriškim kakortudi avstrijskim slovenstvom.

raznimi srbijanskimi-ici in kramarskimi švajearji, a naše a na
roda nam ne begajte! Pustite ga v miru ter ga ne tiraj-e _ o

s svojimi krivimi evangeliji! . v

Sicer je bore malo tistih lahkovernezev med nami, > - -

vas slovenske »Lincolne**, ali tudi le-teli se nam zdi škoda, m -
te vam hočemo izpuliti ter jih obdarovati nes reče, v kateio jn •
celo z naročenimi in izmišljenimi brzojavkami. Vi nami jo pa oi 'i ‘
rite, kamorkoli hočete, oziroma, kamor še morete! Pot v Avstrijo je
vam zaprta, a na Srbskem se vas menda tudi ne bodo bogve kako
razveselili. Izdajalce sicer nasprotnik izrabi v svojo korist, a potem
jih zaničuje,-kakor jih zaničujemo tudi mi.

Poštenega nasprotnika se ne bojimo nič, a Vas, ki si naročate
brzojavke, pa ne smatramo za nasprotnike, nego za nizkotne politič¬
ne sleparje in nesramne goljufe.

LIGAŠI Sl NAROČAJO BRZOJAVKE
KER DRUGAČE NE IDE,

Ligaško naročilo za brzojavko.se glasi;

Ker bodemo imeli v nedeljo dne 22. avgusta veliko jugosla-
vausko manifestacijo, in ker se ne more vaša podružnica tega ude
ležiti, bi bilo zelo .umestno, ako bi podružnica pozdravila skupšči
n° brzoja-vuo, kar bi bilo zelo velikega pomena. Upajoč, da bodete
to storili, vam že naprej zahvaljujem za vaše požrtvovauje ter
\am kličerh: »Naprej za narodov blagor iu svobodo!“

(Podpis nečitljiv), preds. pod. Sl. Lige št. 34
Brzojavko naslovite: »Jugošlavenska skupščina**, 2619 SS.
Lavviidajo Ave. Chicago, Dl.

Tako smo napisali v zadnji številki »Slovenskega Naroda** ob¬
rnem pa sl pristavili, da priobčimo komentar v tej številki.

: ie nas ne ovira, da bi tega ne storili,
i . . a i V’ / l vai . 1 ‘‘ *“ žu zdav naj v grob položena kramarska liga je bi
niee-ovib f ° P <diticm  Nezrelosti new-yorškega kramarja in
ii'% daf Sk ° V ' Iaklst0 pa  j ( ' Ma  thdi jasno dokazilo, kako da-

pamfletov 1 iZT * lZ .^ Sc8a ,,uroda  »peljati potom lažnivih
pamfletov, potom »vznesenih** govorov itd. .

rodJkoristaimi J°, bi  , Se  . du | 0  P?P raviti  iu poravnati z dobrimi in na-

nar« ^ e ne d 1 ,:,: 6 :, 'K* 1 .'***  zdaj prenehali slepiti

ali bi pa vsaj tako nečimrn n“ P ° li ? Snimi  ^

brzojavkami, kakor smo jo za z*led nonatfi.tr * f

tega pisanja. c  P° nat ismh v začetnih vrsticah

' svo; > e umazaue  »n nečedne roke od našega dobrega

naroda! Co hočete, drvite še nadalje sami kakor neumna teleta za

0 ,.ŠOLSKIH OBČINAH” VOBGE IN POSEBE,

(Dalje.) , II /

L

Zaznamovati mora v zapisniku imena pomočnikov, njih
opravila ter vsak dan, ali iu kako wo opravili pomočniki svo¬
je opravilo.

5.

Ravno tako mora zabeležiti, če se kako delo ni opravilo,
in navesti vzrok, zakaj Se je opustilo.

6 .

Ob nenavzočnosti kakega pouAočnika je dolžan opraviti
vsako nujno delo sam. •

7. 1

Z&  red je odgovoren gospodu rufcrednemu učitelju le gos¬
podar, nadzorovati pa imajo pravico njega in pomočnike vsi
občani. i C - « •. ^ ^

8 .

Za slučaj gospodarjeve odsotnosti pripadajo vse pravi
ce iu dolžnosti, navedene od 3.-7» njegovemu namestniku,
Volitev gospodarja in njegovega

namestnika..

J

9.

Gospodarja in njegovega namestnika voli ves deški od¬
delek razredne občine.

10 .

Volitve se vrše tajno po listkih; vodstvo volitve določi
gospodar. v. . , t /

11. . y . '

Za  gospodarja je izvoljen tisti, na Segat* ime se glasi naj¬
več glasovnic, drugo število da namestnika.

12 .

Izvolitev prevzeti je dolžan vsakdo, vendar pa sme biti
voljen eden in isti občan gospodarjem le dvakrat po vrsti in
le trikrat v istem šolskem letu.

Doba gospodarstva.

13.

Gospodarska doba traja en mesec. Ko preteče ta doba, se
mora vnovič voliti gospodar in njegov namestnik.

14.

Če pa gospodar ne opravlja redno svojih dolžnosti, ga
na predlog občanov po trikratnem opominu gospod razredni
učitelj laliko odstavi.

15.

V tem slučaju prevzame gospodarjeve posle njegov na¬
mestnik ali pa se odrede nove volitve, četudi ni namestnik
kos svoji nalogi.

16 .

V takih okolnostih psvpljeui gospodar opravlja posle le

do nove redne volitve.

Pomočniki.

17.

Gospodar imenuje iz razrednih občanov po svoji volji
deset pomočnikov ter jim odkaže pod 3. označena dela. Ven¬
dar pa noben pomočnik ne sme opravljati dva meseca zapo¬
redno istega posla.

18.

Vsak občan je dolžan prevzeli delo, ki mu ga določi gos¬
podar.

19.

Pomočniška doba ugasne z gospodarsko dobo,

20 .

Dolžnost pomočnikov je:

a., da opravljajo odkazauo svoje delo redno iu natanč-

nj

, ' '

Big Bay, Midi. — Vsem rojakom
in rojakinjam naznanjam preža-
iostno vest, da se je tu v Marqu-
ette ustrelil naš, rojak Ivan Kalu¬
ža, star okoli 27 let. Bolehal je že
nad 2 meseca, kar je bilo najbrž
tudi vzrok, da si je sam prerezal
nit mladega življenja. Njegov
brat se nahaja nekje v Pittsburgu
v premogovnikih. Pokojnik je bil
doma iz Janezovega Brda .pri
Šentpeiru na Krasu. — Lahka mu
ruja zemljica !

Frank Beran.

no,

njegovemu namestni

b.  ) da javljajo gospodarju, ozir
ku, ali je delo opravljeno,

c.  ) da naznanijo gospodarju, oziroma njegovemu, na¬
mestniku, tudi nepokorščino občanov.

Končna določba.

i; 21 .

1 si morebitni spori med gospodarjem in pomočniki ali
razrednimi občani se poravnavajo le v navzočnosti gospoda
razrednika in je odločitev v njegovih rokali.

III. USPEHI, KI JIH JE RODILA »ŠOLSKA OBČINA**.

čeprav je vsa uredba šolske občine skromna, vendar uspehi niso
izostali Navidez so vsa opravila zunanja, taka, katerih določitev je
pristojala dosihclob učitelju in njegovi avtoriteti. On je določal učen¬
ce, sam jim je odkazoval posle. Da preide to v področje otrok samih,
je dobrota, m vpliv na občno šolsko disciplino je zelo ugoden.

A kaj je disciplina? Ob besedi šolska disciplina mislimo pred¬
vsem na šolski red, na razmerje učenca do učitelja in součeneev ter
na razmerje učenca do pouka

A. Šolski red. Ako bi ne gledal pri učencih na to, da so umiti, da
je obleka očiščena iu zakrpana, da so čevlji svetli itd., bi zaslužil oči¬
tek, da sem slab vzgojitelj. Vendar najdemo te nedostatke pri otro¬
cih dostikrat celo v šolah, kjer »vlada železna disciplina**. Kako to?
Odkod to? Vedno iznova vidimo, da dosega v tem oziru pouk nekai
ličkaj tudi dober zgled in vendar stvar ne gre naprej. Na eno pozab¬
ljamo pri tem: »Vzgoja za pametno življenje, kakor vsa druga sloni
na dveh pogojih: na navadi in izpoznanju** (-Kerschensteiner). To ie
tisto: največ zmore tudi tukaj v otroku zbujena zavest, da ie sam
človek, ki mora paziti nase; navaditi ga je treba, da mora tudi v tem
oziru stati na svojih nogah.

Otrok naj izpozna, pomen in zmisel za snago, vaditi mora v
nji. Zato pa je naloga vsakokratnih pomočnikov, da pazijo na telesno
snago. In jim je lahko, sami so na isti stopinji, kakor oni, na katere
pazijo. Učitelj naj sc postavi napram učencem na katerokoli stališče
vedno vidijo v njem le učitelja. To je v njih tako ukoreninjeno zdo
ma, to je bil vpliv šole na starše, ki so jih vzgajali učitelji v onem
pomenu besede, kakor je zahtevala šola z vsem svojim ustrojem Z-
to tudi učiteljeva beseda ne zaleže. Ubogljivost? Otrok uboga učite
lja iz strahu.

Kako drugače svojega součenca! Znabiti ga je opozoril enkrat
dvakrat, tudi trikrat na umazane čevlje, na raztrgand obleko-
nila sta se o tem še samič po poti domov. Zaleglo je; če še ne za
no, vsaj za dolgo časa. Po malem prihaja navada.

(Dalje prihodnjič.)

Benifas, Mich. — Spoštovani g.
urednik! — Ker ni bilo doslej še
nobenega dopisa iz naše naselbine
v "Slovenskem Narodu**, Vas pro
sim, da mi dovolite inal kotiček
v našem poštenem listu.

Dela so tukaj sicer vsak dan,
le plače so tako pičle, da komaj
pošteno shajamo. Zaposleni smo
vsi v šumi, a zasedaj ne svetujem
nikomur semkaj hoditi za delom.

Naznanjam Vam tudi, da bi tu-
kajšni Slovenci tudi radi nekaj
darovali za plemenito in vzvišeno
stvar, namreč za Rdeči križ v
Ljubljani. Zato Vas prosim, da ob.
javite pri prvi priložnosti v svo¬
jem izvrstnem listu, kani naj poš¬
ljemo za Rdeči križ v Ljubljani
nabrani denar. Vsi od prvega do
zadnjega smo zelo vneti za preko«
ristno stvar, ki ste jo i/.prožili Vi
v svojem cenjenem listu. Za tako
'•lovekoljubno delo se rad potrudi
in odzove tako prekoristni stvari
vsak zaveden Slovenec po svoji
moči.

Tista kramarska liga je pa bila
padla pri nas na nerodovitno ska¬
lo in obrodila sad v obliki trikrat¬
ne ničle. Čeprav smo namreč pre¬
prosti gozdni delavci, jo vendar
vsakdo izmed nas toliko pameten,
da se no da kar tako v mreže 'na¬
šim dobroznanim meglorezcem, ki
tako pomagajo delavcem, da su
pri teta postali eni bogatini, dela¬
vec pa vedno večji siromak. Če
pa kdo obme hrbet njihovim
Blodnjam in sanjarijam, ter se
poprime poštene stvari, je v nji-,
liovi kramarski plenici že jazbec.
(To se je že večkrat čitalo v Sak¬
serjevem ”Oslu“. — Op. ur.) Se¬
ve od psa se sliši samo lajanje.
Vas list;' naš niti iie vjprasa ža na¬
ročnino, a. mi jo vsi z veseljem
damo samiodsebe, ker je "Slo¬
venski Narod* * skozinskoz pošten
list. Nikoli še ni nobenega Sloven¬
ca osleparil, oskubel in odrl, 0
Sakserjevi plenici in drugih ligaš¬
kih trobilih se z mimo setjo trdi
nasprotno. Sakser in vsi njegovi
podrepniki so potom svojih cunj
oskubli slovensko ljudstvo že za
tisočake, Vaš list pa šc ni nikogar
niti za en cent. Nadalje se "Slo¬
venski Narod" poteza za čast «
poštenje slovenskega naroda tu m
onkraj morja brez vsakega stra¬
hu

Le tako naprej! Naj jara gos¬
poda okoli Sakserjevega ’ Osla"
in njegovi uredniki z zapitimi in
'Zpitimi možgani še tako visoko
rosijo svojo pasjo dlako! Saj jih
poznamo do pičice. Jaz jih po z '
nam že kakih 13 let. Oni napada¬
jo vsak nov list, pa naj bo že v
taki, ali taki obleki. Ti grdi in ° s '
tudni kramarji!

Končno pozdravim vse čilatelje
u čitateljice lega nam dragega
'ista "Slovenskega Naroda", nJ e -
inu pa želim, da nas skoro obišče
vsak dan.

Zvest naročilih-
FRUTTI D' 1TAL1A.

V vojnem časopisu,
jajo nemški vojaki na
bojišču v Lille, je čila
recept italijanske polit
d Italia, znamenita
narodna jed. (Iz nemi
ce.) Vzemi peščico s
primešaj ji piolagoma
toliko zahrbtnosti ter
'^aj drobno nasekaneg
čast. Nato prilij preč

siromaščine, katero :
osolil s hinavščino, de
paj v lonec nezvesto!)
nekoliko pokvarjeneg:
ga duha ter kuhaj to i
mesecev na ognju lake
mti moraš, da vsako p«
skrbno posnameš. Ko
dobro prekuhala, so ’
tovi. Najbolje je, če ;
Prav naglo na mrzlo.


fartootaaHSaiBB J Lfa

t gggdi-iiisacaaežŠ! ' šg=

fc SiO?SNSEI NAJfcOD", 2. jgpMtra 1915.

KRANJSKO

LJUBLJANSKE NOVICE.

Lmrli so v Ljubljani: Karel
Štebihom, pešec 80. pešpolka. 25
L't.. Josip Hej Ju, pešec lionvad-
skcgo pešpolka št. 29., 39 let. aha
n; 1  Pokopališki- cesti v bolnišnici
za silo. — Henrik Maraszek, pe-
J ec l»2 pešpolka, v rezervni vojaš¬
ki bolnišnici, Zaloška cesta 2. —
viru ja Csora, pešec Gl. pešpolka.
V garnizijski bolnici. -— Rijdoll
Pfleger, akcesist 8. topničarskega
polka. — Vencelj Černik, pešec
98. pešpolka. — Tomo Bartulovic
pešec 1. bos.-herceg. pešpolka. —
Janos Elek, pešce ogrskega 3. do¬
mobranskega polka. — Andrej
Winkler, lionved 11. maršbataljo
na; — vseh pet v rezervni vojaš
ki bolnišnici na obrtni šoli. — Jo
sip Čarman bivši delavec hrraleei
73 let, Radeckega cesta 9. - Jo¬

sip Burnik, topničar težke havbič-
no divizije, št. 2. — Henrik (Jud
lach, pešec 93. pešpolka. — Pran
Goli a. pešec 1. pešpolka, vsi trije
v rezervni vojaški bolnišnici na
obrtni šoli. — Vincenc Marcolon-
go, poročnik laškega pešpolka št.
14. — Štefan Delaš, pešec 9G. peš
polka. — Josip Bodi. • pešec 29.
pešpolka, vsi trije v garnizijski
bolnišnici. — Luizi Zuechini, pe¬
šec laškega pešpolka št. 27. na
ljubljanskem gradu. .

Dva šTtjeaja kolere v Ljubljani
21. julija je umrl v izolirnciu od
delku tukajšnje garnizijsko bol¬
nišnice na azijski koleri 31 letni
honvedski infauterist Jožef Bari
iz Budimpešte. 2G. julija pa je v
mestni bolnišnici za kolero 261et
ni infauterist Karel Sternhorn i?
Matzelsdorfua na Nižjeavstrij
skeit). 'l'ako namreč poroča "Lai
bacher Zeitung“.

Zdravstveno stanje mestne obči
. e ljubljanske od 18. do 24. jul
Novorojencev jc bilo 2G. mrtvo
rojeni 3 ;  umrlo pa je 51 oseb
med temi 14 domačinov in 37 tuj
cev. Za tifuzom sla umrli 2 oseb'
{tujca), za grižo ena oseba (tuje«
vojak) va,jetiko,7 oseb vsi tujci
/■v različnimi boleznimi 41 oseb
h-h Za mfekeiozniini boleznimi sc
oboleli in -sicer za trebušnim tifu¬
zom 21 oseb (vsi tujci, med njim'
16 vojakov) za grizu 4 osebe (Vs
tujci — vojaki) za vratjco 2 ose
bi, za otrpljenjem tilnika 1, tuje«
— vojak, za egiptovsko očesu G bo
leznijo 2 osebi (tujca)/

Artiljerijski boji in ljubljanska
pdtresna opazovalnica. Tresenje
katero so povzročili topovi na go
riškem bojišču, so prav jasno za
znamo vali seismografični aparat
na. ljubljanski potresni opazoval
niči.

70 letnico svojega jojstva j(
praznoval v krogu svoje rodbi
he mestni stavbenik in arliitekl
g. Viljem Treo, Bo mnogo let!

Srebrno poroko, petindvajset
letnico svojega službovanju kol
odvetniški in notarski uradnik te?
desetletnico kot vodja pisarne g
dr. M. Pirca v Ljubljani je pra.z
noval dne 3. avgusta t. 1. tukaj
šnji lastnik in ravnat 3-1 j oblast ve
no dovoljenega učnega zavoda, g
Christof. Jubilantu in njegovi so
progi, la imata štiri sinove v -voj¬
ni. službi, kličemo: Na mnoga le
ta!

Odlikovan deželni uradnik. De

želni uradnik Franc Poženel, rez
praporščak pri 4. bos.-herceg
pešpolku je bil odlikovan za hrab
1’ost pred sovražnikom na sever¬
nem bojišču s srebrno .svetinjo
J., razreda,

pod predsedstvom g.  dekana Sku-jljem
biča vrlo deluje. Pohod deželne¬
ga glavarja in nagla pomoč je
prizadete Ribničane zelo razvese¬
lila.

C. kr. rezervna bolnišnica v No¬
vem mesti je s pvičela poslovati.

Dne 25. julija je prišlo z vlakom
»recejšnje število ranjencev z ita¬
lijanskega bojišča

GORENJSKE NOVICE.

Uturl je v Zagorju ob Savi v so
boto dne 31. julija gospod Ivar
Miiller st., posestnik in trgovec *
starosti 72 let. Pokojnik je bil po
glavar veleugledne družine in s :
je za zagorsko občino pridobil po
sobne zasluge, zaradi, katerih j(
bil izvoljen za častnega občana
' bdi mu prijazen spomin!

DOLENJSKE NOVICE.

Deželni glavar v Ribnici. Dežel
ni glavar dr. Ivan Šušteršič je bi
te dni osebno v Ribnici, da se pre
priča o ogromni škodi zadnjeg?
požara. Pod vodstvom g. dekana
Skubica in g. župana si je ogle
dal pogorišče, na katerem je še
semtertja tlelo. G. deželni glavar
je. tudi seboj prinesel podpore po
goielcem v živilih in denarju in
jo izročil pomožnemu odboru kil

Štajersko.

MARIBORSKE NOVICE.
Dne 21. julija jc pri vidauktu
ned postajo Pesnica in lajteršber
škim predorom tovorni vlak povo
dl črnovojnika Franca Partljič,
ki jr' bil tam na straži. Tovorni
lak jc obst al in ga zapeljal v Al a
ibor. Partljič je že med potje
umrl. ne da bi se bil zavedel. Po-
lesrečelii jo bil rojen 1. 1875. pri
Iv. Martinu pod Vurbergom. Za
»ustil je vdovo s tremi nepreskrh
jeniini otroci. Partljič si je sam
eri v nesreče, ker je stal preblizu
»roge. — Kakor smo izvedli, jt
>ilo v nedeljo dne 2.5. julija v Ma¬
lho ru pokopanih 18 vojakov, ki
m umrli vsled dobljenih ran, de
orna pa vsled drugih bolezni. V
»ondcljek pa so zopet pokopali
ojake. — Kadet Otmar Verdcr
»er, sin prvega državnega pravd
tika v Mariboru, Viktorja Ver
Icrberja. ki je, kakor smo s Mo.
as poročali dne 19. maju na se
r ernem bojišču padel, je bil pc
miti radi sinjega junaštva od
ikervan z veliko srebrno hrabrost
m kolajno. Njegov brat Herman
a služi kot praporščak pri dra-
'oneih, je bil. od sovražnega šrap
ela ranjen in je za svoj lirabr
1  us to p pred sovražnikom odliko
a:n z veliko srebrno kolajno. —
>ne 28. julija se je v tukajšnj
tofniei vršila poroka orožniške
a. stražmojstra Jožefa Merc
'canskega z gdč. Jožefo Klančini
orna iz Prekop. — Dne 4. avgust?
e umrla Frančiška Tischler. mat
ikiijšnjega trgovca Ignacija Tis
hler, v starosti G8 let.

Pretečeni torek pojmi dne s«
e obesil na podstrešju liišt
krajne bolniške blagajne v Mari
»oru blagajniški sluga, ozirom'
»oduradnik imenovane blagajne
voj čas kazenskim potom iz, sluz
>e odpuščeni elan maribor.sk«
uestno policije, Jožef Magde. Na
ib je bil strah pred kaznijo, k
■a je čakala, ker je poneveril de
ujame vsote, katere je prejel or
aznih strank kot doneske za bol
riško blagajno. Te vsote, kateri
e ta mož poneveril, so baje velikr
overi se o več tisoč kron.

in navdušenjem ji je sledil ' ■
ees, tudi jaz ti hočem pomagati in .snago pri
rešili.. Tako se je udeležil me¬
seca januarja februarju iu do po¬
lovice marca hudih bojev na se¬
vernem bojišču, odkoder se je sa
njen in bolan vrnil začasno k dra¬
gim -domačim. A ni ostal dolgo pri
njih. Komaj je malo okreval, je
sel na južno-zaboduo bojišče, kjer
'hi  j-- sovražna krogla pretrgala
uit življenja. 1'ežko ranjenega so
pripeljali v Trbiž, kjer je po veli
ih bolečinah izročil svojo dušo
Najvišjemu. Pogreba, ki se jc
vršil due 10. t. m. popoldne ob
pol 4 v Trbižu, so se udeležili tudi
»lagi -1 a riši in sestra frančiška.

Dobili so pravočasno obvestilo iz
bolnice. Zelo radi bi se udeležili
»ogreba še bratje in druge sestri
v, posebno brata Ivanju France,

»a žali bog so zadržale prvega ra
ne, drugega pa. služba. Prvi je po
ročnik 17. pešpolka, sedaj v bolni
i v Gradcu, a drugi pa e no let p:
»rostovoljee pri 2G. domobran¬
skem pešpolku v Mariboru Lc od
daleč so mu morali ostali v uiisitl
»ošiljati zadnje poljube, iu po/d ra
ve. — Lahka mu bodi tuja zemlja.

Velika Nedelja. V velikih bo.jil
; Galiciji okrog Lvova je bil tež-
co ranjen Franc Mlakar iz naš«

•upnije. Ruska granata mu j-'

'.drobila desno nogo pod kolenom
Ja-so mu jo zdravniki morali od
ezati. Hrabrega .junaka pbm.il n
orno iu želimo skorajšno ozdrav
jen j c in srečno vrnitev, v 'kroj
'vojib domačih. Njegov brat Ja
lez se pa bojuje na italijanske a
?ojišcu.

Sv. Jurij oh Pesnici. Mo-J tuka"
njimi ruskimi vje1.ni.ki, ki pra;

<ridno deta jo na poljih, je zadnji
r a junija eden umrl na l:vb e
mm logarju. — Izmed naših vok'.

:ov jc Miha Rut pri vojakih zb;
d in umrl, Ant. Ledinek iz Gor
Vinice pa je L julija padel v bo
h ob Soči.

Sv. Križ pri Mariboru, /op«?

■am je strašno vojska dne I jr
Lja 1. 1. na severnem bojišču po
rala slovenskega mladeniča -la
eza Sabati, štabnega narednik;
c. in kr, pešpolka št. 47 Roje?
e leta 1886. kot sin svečinskeg:
erkvenjaka viničarja ria Jedle
iku, Simona Sabati, je \ 9. leL
vojo starosti prišel v sveciuslo
upnišče. kjer je bil v' spodbud
svb v/gledno pobožen ministran

:a' mi.],

O U IliC Li l

»ViUj,

'ufieijaJa Rajmunda

IZ DRUGIH STAJ. KRAJEV

Župnik Anton Ribar. Dne 21

ulija je umrl na logarju vlč. g
Lit on Ribar, kn. šk duhovni svet¬
ilk in župnik v Št, Vidu pri Pia
: -iui. Pogreb se je. vršil v sobote
hm 21, julija. Rajni je bit roj er
'ne 18 maja .1847. v Braslovčah
• duhovnika j i bil posvečen leti
872. Službovat je kot kaplan \
iorujem Gradu, Hočah. Teb ar jih
i Braslovčah. Od 1. marca 1885
! o 31. marca 1889. je bil začasn
•rofesor na mariborskem bogo
lovrnem učilišču. Dne 1. april?
889 jc dobil župnijo Št. Vid pr'
Manini, kjer jc ostal do svoje srni
h Blagi pokojnik nuj v miru po
•iva!

Frankovci pri Ormožu. Toča

soboto dne 10. julija ob 5. ur'
»opoldne sc je vlila čez Frankov
■e, Loperčice, del Hunta in Obrža
»uda ploha, pomešana s točo. lc
e uničila skoro polovico pride!
rov. Le sreča, da .jc žito in pšeili
a že skoro povsod požeta, je de
orna že tudi pod streho posprav-
jena. Naj večje škode .je prizadja
te koruzi in fižolu. Tudi sadje jf
eio trpelo In lepi vinogradi n?
Tumu so precej poškodovan?. To
a je prihrumela iz bližnje Hrvat
ke. kjer je deloma vse uničila
Ve v Ormožu so padali tu in tam
»ose? leda na tla. Kmetje so s-,
mselili letošnje letine, sedaj pa
: e skoro ves njihov up splaval po
odi. Hudega vremena iu toče va
uj nas o Gospod'

Sa-mušani pri Sv. Marjeti niže
Ruja. Dne 9. julija je izdihnil v
rbiški bolnici na Koroškem zvest
ms pristaš Ferdinand Novak, ko¬
saj v 21 letu svoje starosti. Ce
tajlepšem cvetu svojega življenja,
mi bridka smrtna kosa ni priza
lesla. Meseca oktobra lanskega le

* ji, IV. A_l.i l. U' pul

n pozneje'vesteo cm Ti o vid k. le'
905. se je udeležil v Burg" aM'
'u dokovčar
t

iuičarskega tečaja,
ojaški službi kjer ,

prn

■.osti napredoval do narednika, j
. decembra 1910. stopit k e. kr
matični straži ter služil pri o-l
! elkih v Sevnici, Podčetrtku (V
ložu in na zadnjo jtri S\ Juriji
■b Ščavnici. Njegov oče je žadu h
voja leta preživel pri sv. Križi
- sad Mariborom, kjer je umrl din«
11. januarja 1913. Rajni Jane:
i-u  je kot dober, hvaležen .ot rol
skrbel dostojen pogreb. V tej vo
ki jz bil dvakrat odlikovan. 20
larc-a L. I. s srebrno, 2. junija --
tar dni pred častno smrtjo za do
lovino -— pa z zlato hrabrotsne
vetinjo. Svetila vrlemu slove?
komu junaku večna luč!

Malikanien. Dne 9. julija je pri
! rvela k nam strašanska toča. 1'
učila nam je večinoma vse jjolj
ke pridelke in vinograde. Ker j-
ito ravno najlepše zorelo, bila ,i<
a nevihta za nas velik strah it
>ok. Revščina in stokanje je seda
?ri nas. Kaj bo z živili? Niti seme
a za prihodnjo setev nimamo. —
Ine 12. julija je pa ponoči obis
zala Malikanien in Velikikanif:!
•eku tatinska drulial. Trgala .je ?
‘ken železna omrežja in vlomila v
več kleti ter no kradla vse. kar j
ie prišlo pod roke. Napravila jf
«a več tisoč kron škode. Žaudar
merijo uzmoviče zasleduje.

PRIMORSKO.

TRŽAŠKE NOVICE.

Zdravstvene razmere v Trstu

testni fizikat sporoča: Zdravst
•ene razmere 'glede na navadit*
talezljive bolezni se more smatra
Vi za ugodne. Ljudstvo sme bit
nimo glede na splošni /,’iavstve
d položaj iu se mu J < reba raž
»urjati zaradi nekate. iu zelo red
lih posameznih slučajev oboljen./
podobnega koleri, ki so se poj a
vili prošli teden in se že zboljšu
jejo. Vse ukrppo glede izolacij'
je oblast izvršila kar uujstrožji
i.n osebe, ki so bile v dotiki z bol

niki, se tudi opazujejo. Mestu
ta ga je poklicala domovina podlmagistrat ponovaio priporoča, na;

J'

L lil poVšUlI

drugod, da se i izogne neredu v
prebavi. Salti ta naj se ne je siro¬
va iu sadje naj se je, kolikor le
J mogoče, kuhano. Zelenjava insad-
Ijeiitaj se sploh skrbuo umije, pre-
deu se liživa.

iMO-le.va padca Varšave in Ivan-
oroda v- Trstu, v zgodnjih po
polda,uski.li urah dospela vest o
:i vzet ju Varšave po nemških če¬
tah in kmalu nato sledeča vest o
zaseden ju I van&oivda po naših

četah ste se hipoma razširili po
vsem mestu ter vzbudili presene¬
čenje nad nepričakovano hitro iz¬
vršitvijo teh vojaških operacij in
veselje iu -zadoščenje nad daleko-
'.ežuiru- političnim in vojaškim po
meuom tega dejstva. V celem me¬
stu so naenkrat zaplapolale zasta¬
ve v državnih iu deželnih barvah
n v barvah zaveznikov.

Proti v ečeru je šla po mestu vo¬
jaška godba, k 1 - ji jo sledila ne-
>rojna množica, vzklikajoč na ee-
a rja in državo in na zavezniške
armade. Pred uamestuištveno pa¬
lačo je svirala godba patriotičue
netodijc, 'nakar so se namestnik
, - progo iu naiuestiiištveni urad
liki in vojaški postajni poveljnik
'(»javili na balkonu. Namestnik
imel na množico, ki jc napolni
la trg pred palačo najprej sle le
č,i nagovor v nemškem jeziku
"Rusija, naš mogočni dedni so¬
vražnik. .ie pobit, Varšava, mo-
geeiui metropola poljska in trd
njava Ivangorod ste zasedeni po
avezuih četah in nova sveža la-
orika krasi zmagoslavne zastav;

obeli cesarstev".

Nato je nadaljeval italijanski:
Zahvalimo se Vsemogočemu zn ta
dan radosti, ki ga nam je dal. V
tem slovesnem trenutku se obra¬
čajo naša srca in naše misli v glo¬
bokem spoštovanju do vrhovnih
vojskovodij zmagovitih armad.
Živel Njegovo Veličanstvo naš pre
juhi cesar in gospod Frane Jo
žef L. živel Njegov vzvišeni za¬
veznik. Njegovo Veličanstvo, ee
-Ul' Viljem II."

Množica je navdušeno vzklikala
»beiiia vladarjema, med tem ko je
rodba svirala cesarsko himno.

Nato se- .je pomikal sprevod na¬
nj proti vojašnici, kjer se je pa
trijotična uniuifestacija končala.

Pred oilbodom na bojno polje za
svojo milo domovino pošiljajo tuij
iskreueje pozdrave sorodnikom,
iuanceni in čitaleljeni "Edinost'
umi?  Regent, ulica Belvedere št.
19. lian Starc Konto v el j 37. Fran
Hišnic I.j. Sv Ivan, Alojzij Trebše,
ilica, Solitario, Anton Šinigoj. Ru-
uii, Auto Katalan, Rojan, Alojzij
'i'i.'-mutičič. Tomaj Lux Bruno.
Prosek.

Iz bolnišnice v — bolnišnico.

če raj popoldne ob polištirih je
ul zdravnik z zdravniške postaje
elefouičiiim potom »pozvan na
lomoč na takozvano širino Santo-
?'io Sautorio (to je širina pred
hodoma v ulici del Farneto in.
'el Tin tore), češ da je'tatu neki
mož oslabel iu padel na ulici ter
la potrebuje nujne zdravniške
»omoči. Zdravnik se je nemudoma
»dpeljal na rečeno mesto in tam
'e našel med gnječo radovednih
ju di 551etnega brezposelnega de-
avca Petra B.olonija, ki sicer sta-
',u.jc v ulici del Pozzo bianco št
h Revež je LiL namreč delj časa
mestni bolnišnici, ker trpi na
teki notranji bolezni, a včeraj st»
■■a iz bolnišnice odslovili. Prišel
ie pa Le kakih 300 korakov daleč
ul bolnišnice in tani padel na tla.
Zdravnik z zdravniške postaje mu
'e podelil najnujnejšo pomoč in
ra dal potem prepeljati nazaj v
uestuo bolnišnico.

Samomor. V. L nadstropju hiše
it. G. v ulici sv. Lucije je stano¬
vala s 15 letnim sinom Candidom,
i  neko malo svojo nečakinjo iu s
vojim ljubimcem g. Brassanom,
ustnikom kavarne Verdi, 48 letna
Marija vdova Riccijeva. rojena
Markovičeva. Včeraj zjutraj jc
gen sin Candido odšel od doma
m pustil mater še živo in zdravo,
i ko se .je ob polieni vrnil z dela
lymov, jo je našel — sedečo na
tolu — mrtvo, dočim je imela
»koli vratu oviti svileno šeirpo in
>a neko nogavico. Ubogi sinko je
akoj pozval na pomoč zdravnika
■ zdravniške postaje, ki je pa,
' 1 'išedši na lice mesta, mogel le
vonstatirati, da je ženska že mrt
■’&.  Ker se prn je pa vsa stvar zde¬
la ne le zagonetna temveč tudi
■umljiva, je zdravnik o stvari ob¬
vestil policijsko oblast, ki je takoj
poslala na lice mesta policijskega

Ta je pa zvedel od

Pasqualija.

uradniku vili

\

zapora ® dvakratnim postom
Mariji Svetlic, iz -Sežane, stari 28

euliu postom, Rebeki Lazar, stari
’8 let iz Szpkelv' Wriez)ey. 1 te-
'len z dvakratnim postom. Jele:.-
čič Milki iz Dellanove 1 tede.i
strogega zapora, ter končno Ma¬
riji UlrioU. stari Is let iz .Mona¬
ko vega’, 1 teden strogega zapora.

Sodnik: dr. Alberti: za državne
Igu pravdnika: Kernev

sosedov, da je pokojnica že Alije j let. .1 teden strogega zapora- z
časa grozila, da se bo umorita, a
obenem je tudi našel pismo, ki je
je pokojnica, pisala.svojem.; bratu
v katerem pismu pravi: Dragi

brat! Odpusti mi moj obupni ko¬
rak, katerega šem storila zato, ker
*/iu se naveličala življenja, in si¬
cer, zato. ker sem bolna in ker tuj
nedo-staje nadaljnjih moči za živ--
Ijenje. — Vsled tega je dal poli¬
cijski oficijal Pasguaii prenesti
truplo pokojnice v mrtvašnico pri
Sv Justu.

Izpred sodišča, — , Metuljčki.

Ponoči metuljčki vseh barv in
vseh. vrst, zanesenih v naše ,mesto
od vseb vetrov sveta dajejo v zad
njem času pogostokrat dela pri¬
stojnim v, kr. oblastim, ki skušajo
priti v okom tudi tej v sedanjih
ra merah posebno se razširjajoči
in nevarni nadlogi človeške druž¬
be. Pred nekaj dnevi se je zopet
posrečilo e, i kr. policijskemu
agentu Josipu Doljaku, ki je z

veliko vnemo preži na take stvu-
tiee. poloviti celo vrsto raznih
nočnih metuljčkov po temnili tr¬
žaških ulicah iu luknjah, nekate¬
re izmed njih - ker letajo v viš¬
jih sferah — je pa zajel v palače
Hotelu. Vse so morale seveda v
kupno -kletko v ulici Goroueo.
jer -se je vršila proti lij itn raz¬
prava radi prestopka izvrševanja
tajne prostitucije, kar so večino¬
ma skušale tajiti, ali pa vsaj z jo¬
kom omehčati trdo srce sodnikovo
ki jih je kljub temu: proglasil za
krive omenjenega dejanja ter pri¬
sodil vsaki primerno kazen in
sicer: Antoniji AVerner. stari 21
let, iz Požarni 10 dni strogega za¬
pora z dvakratnim postom; Mariji
Goriup. stari 2G let. iz Buzeta, 8
dni strogega zapora. Katarini Kr-
že, stari 20 let iz Splita 8 dni stro-

GORIŠKE NOVICE.

Čudovito lepo se človeku zdi
ee sreča na cesti vojaka Hrvata,
Slovaka. Ceha, Poljaka, ki.je ves
vesel, če i »pregovoriš ž njim par
prijaznih besed. Bili so v Srbiji,
Galiciji, imeli so stJ|< mukI  seboj
severni' in južni Slovani, njih uho
se je že bilo prilagodilo razloč¬
kom. ki obstoje med različnimi
slovanskimi jeziki, v spominu so
obdržali mnogo besed, ki pripada¬
jo drugemu slovanskemu jeziku
iu z veseljem opažajo, »la sr mrd
seboj razumejo. Govorijo ini Go-j
riškem z našimi ljudmi, in razu-;
mejo se med seboj, kakor hitro
so nekaj dni med seboj v si iku!'
Čutijo se kakor donua: to vršeli
nje, a tudi naše ljudi :  obzorje se
obojestransko sin, sever iu jug.
si podajata roke navdušenje za
skupne koristi raste, a zavest pri.
eeiija vse vedno globlje preveva¬
ti da imajo v Avstriji skupno
veliko i domovino, za katero se
borimo z enako ljubeznijo pov¬
sod. Ugotavljamo tudi dejstvo, da
ni bilo še do-sedaj dogodka v Av¬
striji. ki bi Slovane na severu in
jugu v njej tako približal in jih
silil k spožnavanju drug drugega,
kakor ravno šedanja svetovna
vojska.

Prav mnogo trgovin po Gorici
je sedaj zaprtih. To se pozna po

vseh ulicah brez izjeme. Zaprl' so
predvsem one, kateiili gospodarji
so laški podaniki; te so se morale
zapreti. Zaprte so nadalje take.
ki v sedanjih razmerah ne anorejo
delovati, kakor n. pr. trgovine s
kolonialnim blagom iu pohištvom,
pekarije, nadalje take, 'ki so '-e
pečale z ekspertom itd. Na za¬
prtih vratih nosijo navadno opotn
bo: 'Začasno zaprto". Nekatere

trgovine s«» svoje prostore zaprle
radi tega, ker jim je blago pošlo,
in ‘ker uiovega radi prometnih ovir
»ir morejo dobiti. Kimečno so ne
katere tudi raditega zaprte, ker
je bilo vse službujoče osobje po¬
klicano v vojno službo od gospo J
larja do pomočnikov. Kar je pa
trgovin odprtih, delujejo jako
dobro.pi. pr. trgovine z železnino
/. obleko in perilom, usnjem in
usnjatim blagom sploh, s papir¬
jem in pisarniškimi potrebščina¬
mi, z vinom i.n alkoholnimi pijača¬
mi.

Mestni vrt v Gorici jc prava
krasota mesta. Tudi v vrt m cez
vrt so letale granate posekale vr¬
hove večjih dreves in poškodova.
'e nas|>roti stoječe hiše. Močno je
lečjkoduvnna -tud.i Kosova hiša.

mestnem vrti: .je treščila grana-
'a v mali libnjak ol- vhodu v vrt,
azpršila. votlo in razkropila lepe
'.late ribice, ki so krasile ribnjak.
Na Travniku je granata poškodo¬
vala vodnjak.

V nemškem mestu Svitavi na
Moravskem se je za 50 otrok slo¬
venskih beguncev iz Goriške otvo
rila slovenska šola.

IZ DRUGIH PRIM. KRAJEV.

Iz Tolmina. 24. julija. Ker je
večina Tolmincev zapustila Tol¬
min radi vojnih dogodkov ob So¬
či ter si> se razkropili po bližnjih
vaseh do < erkna pa tudi odšli na

t  RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE. 1

(Z A B O Ž I Č N O D A R I L O.)

15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA |

SAMO ZA NASE NAROČNIKE. X

DO

Ktkn naših naročnikov nabere do dne 13. decembra
1913 največ naročnikov za ..Slovenski Narod’*, bo dobil
kol p r v o d a rilo  lino zlato uro s težko zlato verižico
in zlatnini priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $30,
Kdor bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬
lom, bo dobil kot drugo darilo  fonograf v veliko¬
sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok,
brez roga, iz jnavega hrastovega lesa, lepo |x>litiran. na
katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia
do premera 9 palcev, l onograf je vreden $ 25. — .

Kdor pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬
bil kol t r e t j e d a r i 1 o Nakaznico, s katero bo opra¬
vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barbah. kar bi
ga povsod drugod stalo okoli $ 3. — do $ 5.—.

Celoleten naroč-

Phvo darilo

OPOMBA.

nik in znesek $1.— šteje za 4 do¬
bitke. Tričetrtletcn naročnik iu
znesek 75 centov šteje za 3 do¬
bitke. Polleten naročnik in znesek
50 centov šteje za dva dobitka,
a četrtleten naročnik in znesek
35 centov šteje za en dobitek.

Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobre vpisanih do¬
bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu”.

ZASTOPNIKI USTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI:

Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ,,Slovenskega Na¬
roda ”, vsi na noge ter na pozonšče te tekme! Saj se Vam obetajo krasne nagra-
— —__ de, a obenem nam po¬

li m gu darilo

9

NAKAZNICA.

Za gosp.

Stom sle opravičeni do povečanja slik ene dp treh oseb v
barbah kot tretje darilo našiga razpisa za dragocene nagrade.
New York, dne 16. decembra 1915.

Uprava »Slovenskega Naroda!‘

Za tretje darilo.

magate, da začnemo
temprej izdajati ,,Slo¬
venski Narod" dnevno.
Torej vsi na krov za
naš list m njegove po¬
štene ideje!

Uprava.


,SLO VENSKI NAROD", 2. septembra 1915,

=se=

'Kranjsko m na Štajersko, bo go-!<-re<-n pozilrftv vsetu Tolmincem inljšebrtrCz'Graničarji in to kaže Bo
tovo zanimalo vse begunce če spo-jsploh vsem goriškim beguncem!

.Točim- nekaj novie-in dogodkov -M-Ivan Rojec, dekan.

iž Tolmina. Ped Avstrijskim' bi -j —-—-

lom osta nemo gotovo še dalje in j
naj bi 'bili napadi nasprotnikov

še tako veliki.' jih bodo naši vrli Narodna požrtvovalnost v vo-
vojaki vedno odbijali. To čuti jaški suknji. V Pidi nabirajo pri-
.tudi nasprotnik Italijan, ki.sicer spevke /> hrvatske šole. Uspehi

so kako?'posnemi jemo iz 'Hvvtske

IZ ISTRE.

Viak dan napada naše čete in po¬
stojanke, a nič ne opravi. Razume
pa lahko vsak. da slišimo dan na
dan vsak trenutek šviganje šrap-
tn lov. granat od vseh in na vse
■strani. — V tygu Tolmin je do-
'sedaj le malo oseb, a tudi iz raz
nih podružnic so se umaknili na
razm* kraje. Svetujeta in priporo¬
čam pa vsem. ki.imajo polje ali
travnike, da sfc' vrnejo tri- sami
osebno

skrbe za pdljske pvidelk ■
in košnjo. Njiva brez gospodarja
ne da nič, a še to. kat je na njej.
zmanjka čez noč.Kdor se vraeu. a
nima kaj živeža doma v zalogi,
naj ga prinese š seboj, ker tu
manjka turšice. moke, sladkorja
„lj a  riža splošno vsega- meso le | movine. daja.jo še od svojih »krom
vidimo, ko je vojaki za se vozijo. | "ib sodstev za kulturni prospeh

, naroda! Neprecenljivi so ti sino-

■trn** tinmmtirji kov  s n- j v  . / *.

vi naroda za iittso vojno morim n-
ten.-‘ali dični so tudi v svoji narod¬
ni z.veistobi. podajajoč izgled ka -

ga. lista" — naravnost sijajni, ako
uvažtrjemo težave sedanjih časov.
Prispevki prjbajajo iz vseh slojev
naroda! AU z največjim zadošče¬
njem,. da. ■/>:  ganotjem, .vidimo med
darovalci cele vrste njih, ki so se¬
daj v vojaški službi. Z raznih voj¬
nih ladij prihajajo nabrane vsote
ki jih poklada ‘tla. altar narodne
pmsveie — moštvo!'. In to niso
morda male vsote-; po sto do dve¬
sto kVftn pošiljajo s' posamičnih
ladij. To je v resnici razveseljiv
pojav - živa priča, kako živa je
narodna zavest v pršili teh pri
prostih ljudij. Stavi ja joe na koc¬
ko svoje živl-jeri.? v obrambo do-

rojevič povsod. Tako n. pr. mora
jo pri vseh slavnostih, kjer je vo¬
jaška glasba, najprej odigrati ce¬
sarsko himno, a takoj za tem hr-
vatsko himno "Li.jepa naša domo¬
vina". Poleg drugih skladb, ki se
igrajo ob takih povodih, mora bi¬
ti tildi brvatskih, posebno pa kak
”<ste-c narodnih pesmi. Dne' 6, av¬
gusta je profesor Ivpkovič portreti
ral generala Borojeviča. Dokler je
slikal, .je general sedel za svojo pi¬
salno mizo ;n je marljivo nekaj Igev svarilo, naj ne vsajajo narod-
beležil iri študiral. Portret je izred

magat spravljati seno. Zjutraj posledice; sloni"obstanejo" ha'fn : n Vojne "fFpe’ čllrelctiio najbolj trije

a__

prevelike omejenosti ali iz rado- ki. Maioriisi iti Jugoslovan

zgodaj se je navadno pridružil
j<oscem in je.do časa,'ko se je pri¬
čel pouk, pridno vlekel koso, ka¬
kor drugi kosci. Vesele pesmi so
se glasile na travniku, kjer je ko¬
sil učitelj Benda.

LJUBI SVOJE IN SPOŠTUJ
TUJE.

V "Bniiiier Tagblattid' je na¬
pisala Charlotta grofinja Ritt-
berg na naslov učiteljev in stari

'Sveta vojska" triumfira. ker s d
vsi gostilničarji zbežali;, imajo li
kaj skritega vina. žganja ali špi
iit-a. ne vemo. Glavarstvo, stidnis
ja davkarija posluje v Ceriitmin.
.vodstvo občinskih poslov ojjrav-
!ja g. Ziernfeld, pošta dohaja i/
Portmelea trikrat v tednu. Voza
in konja ni v celem Tolminu, iij
ako bi se nas večkrat ne usmilili
vojaki, bi morali hoditi peš na
postajo k Sv Luciji, ter vse blago
odnesti in prinesti. Ker je pokopal
lišče pri sv Urhu od Soči. ob boj
ni črti. ne moremo tja dol. zato-
pokopavamo mrliče pri cerkvi: v
zadnjem času so umrli: Katarina
Kozorog iz Poljubina. -Matevž
Gabršček iz Dolj. KatarimV Bajt
iz Tolmina, Urša Kacafura iz Dol ji
Janez Pon iz Tolmina. Marija
Kenda iz Zadlaz-Zabee. — Toliko
novic za danes. Dal Bog, da bi ne
bilo treba več sporočati, ampak da
bi se kmalu vsi Tolminci vrnili na
svoje domove kar se bo kma¬
lu zgodilo, ko bodo naši vrli vo¬
jaki sovražnega Italijana zapodi j

ko moreš služiti svoji domovini
•obenem s svojo hrabrostjo in svo¬
jo narodno požrtvovalnostjo!

HRVATSKO.

General Borojevič. Odlični hr
vatski slikar profesor. Oton Iveko-
vič, ki je bil dodeljen 5. vojski,
piše o zapove ciniku te vojske, ge¬
neralu ‘infaivterije Svetozarju Bo-
ro.ievii-u: Borojevič je jako miren
hladnokrven, marljiv človek, ki
vsa. dela izvršuje z navadno lah¬
koto, kar najbolj dokazujejo nje¬
gove velike sposobnosti. Dober po¬
znavalec našega naroda, posebno
Graničarjev, 'bi videl tako j, v Bo¬
rb j e vicu n a še -'gore'list. tudi če bi
ga. ne eni, kako izvrstno hrvatski
govori in kako pbnos.no z ener¬
gičnimi potezami piše na koncu

no dobro vspel in general je bil
zadovoljen žnjini ter je lastnoroč¬
no podpisal podenj svoje slavno
ime in datum, ko je sedel kot mo¬
del. )

Umrl je v Zagrebu kavarnar
Anton G jekel ie.

Hrvaški slikar profesor Oton
Ivekovič se je vrnil z italijanske¬
ga bo jišča v Zagreb. Poslala ga je
na bojišče hrvačka deželna vlada,
da z umetniškim svojim kistom
ovekoveči slavna dela hrvaških
junakov. Z bojišča je prinesel ve¬
liko število krasnih slik. Na bo¬
jišču je bil deset dni.

Belo pecivo v Zagrebu. Poleg
bele žemlje so peki v Zagrebu pri¬
čeli peči tudi slane roglje. Pni kg,
belega kruha velja v Zagrebu 80
vinarjev.

BAZNE ZANIMIVOSTI.

ŽUPNIK IN UČITELJ KOSITA.

Župnik v vasi Grč a  Tirolah se
je zadnje tedne, ko je radi vojske
z Italijo zmanjkalo delazmožnib
moških, postavil na čelo čvrstih
Starčkov,- fantov in žensk, ki so
bile pripravne za. kosce in je še!
s svojo četo od posestva do po

ume j y Ji« m n — r~ - .. Pni-n

pred prihajajočim, vlakom ali iz avstrijski slovanski nat oj  i . J

j ali- iz rado- ki, Mahmtsi i« Jugoslovani. Med

vednosti d očim nosorog prosto- drugim piše: Našim J 11 U ' z
voljno in zaupajoč na svojo moč, pira kropovinain, v kateri i
Zgodilo se je, da, je .nosordg na- skoro osamo Slovani. j> pnsn.pim
padel vlak in- provzročil, da sta ista st rasna usoda (kakor ttutoi i
skočila dva voza iz tira. Žival se ju Poljakov in .Mnloiusov > '

ni preveč poškodovala, pač pa je'lroee trosporaziim žrtvovati ju/,
od prevelikega sunka imela tudi nosiovaliske teritorije, -s čemer je
dovolj, da se je šepavo umaknila'zbudil požrešnost Italije po teli de
v — gozdove-. , Iželah in je zftt.O vojna zajela tudi

-- ‘te meje. Rusija se je s poizkjišano

ALI JE CESAR UDELEŽENEC 'prodajo južnoslovanskih inteia

VOJNE,

Neka tožba proti cesarju Vilje¬
mu je sprožila vprašanje, ali je
postopanje zaulstaviti. ker je to¬
ženi cesar na bojnem polju? Pred¬
log da se postopanje zaustavi, se
je opiral na $ 247 netpšikega civil¬
nega pravdnega reda in pa na §
M zakona od 4. avgusta 1814. ki

nega Sovraštva v mlade' duše ot¬
rok. Grofinja Rittberg piše:

'Ne prepovedujte sovraštva v
rodbinah in šolali! Zamolčujte
mladini neizogibne ekscese razpa-
l.jeive brutalnosti. Kako naj otrok
v svojem 'mladem, življenju prav
ocenjuje najstrašnejše prerazdva
Ženih strasti? Pustite, naj zgodo¬
vina govori odrastlim. nikar pajposebno ščiti udeleženec na boj
naj ne govori senzacija nedorast- j nem polju pred procesi. ”Justiz-
1 i n i! Pazite v svojih pe,govorih, jrnt" prve instanc« .je odredil za«
izbira jt,e čtivo .mladine, nadzoruj j ustavo procesa. Toži tel j si* je pri-
te njihove igre! Učite otroke naj]tožil in Juristische Woehenschrift
bodo ponosni na svoje pleme, ali jv Berolinu javlja, da je "just iz¬
govorite jim, da 'plemenitost ob-jrat" druge instance razsodil.da je
vezilje, in da tudi najeistejša vo-]pritožba dopustna ter je odklonil
da gnijt in postaja blatna, ako j razsodbo prve instance. V razlo
mii uje. Ne pozabite navajati ot-jgjh je rečeno: Cesarja je sicer po
roke na to. da bodo tudi v nas-j zakonit od 4. avgusta 1814. sma-
protniku spoštoval) -- človeka !" j trati udeležencem vrine. Ali ta

---— i zakon ščiti le tiste, civilne pravne

ALI SE ŽIVALI BOJE spore, ki imajo redne sodnije od-
ZELEZNICE? jločati o njih. "J -stigrat" pa ne

Ko so gradili .»gansko železni-i s Uida k rednim sodnija itnar-
co. je vladal med delavci tolik!'™. 5* posebna sodnija. Ni j

r v, . . v

sov pregrešila proti južnemu tn

proti skupnemu ''.Slovanstvu tako.

da tega ni možno nikdar več po¬
praviti".. —- In dalje: "Tudi Ru¬
sov ne bo soditi po njihovih lepih
besedah od nekdaj, namreč po nji¬
hovih dejanjih od včeraj do danes
Slovani Avstrije so v prvem voj
nem letu izpoznali svoje prave
prijatelje in sovražnike in vedo.
kako se ruska zagotovila prija¬
teljstva 1  izprem in ja jo v dejanja."

Dobro — zabeleženo bodi z
opravičenim našim pričakovanjem
da. bodo merodajni krogi iz gori
označenega principa - da dejanja
odločujejo .in ne besede - prak¬
tično izvajali logičen zaključek.
Posebno treba zabeležili konsta¬
tacijo, da Italija steza roke po
slovanskem teritoriju in da. na
na ozemlju, ki tvori jnžno-zapad
no bojišče, prebivajo skoro sami
Slovani!" Pridodalf bi le še da
južnoslovanske čete branijo te
meje z junaštvom, ki je slavi tu-

iIzjavami prerokovali poraz teh
dveh držav. V vojski se dogodki
ali uspehi vedno močno menjava¬
jo. M Velikih borbah so dobe veli.
kih izgub in velikih zmag. Kot
posledica teh se potem stvorPpo-
loia.j. i/. katerega se že lahko vi¬
bi končni uspeh. Znova se je ; se-
dnj obistinila trditev, da nasilna
uporaba! velikih vojaških Čet ne
more biti sredstvo, da hi se dobi¬
la v moderni vojski končna zma¬
ga. K temu spada dobro premiš¬
ljeno in dobro preračunano strem
tjenje. ki ima pred seboj le Ved¬
no kohec no zmago. Vsaka posa¬
mezna, še tako malenkostna; po¬
drobnost se mora natančno pre¬
računati. V vsakem koraku, v
vsakem načinu nastopa Nemčije
in Avstrije vidimo, da ti dve dr¬
žavi razpolagata z vsemi potreb¬
nimi sredstvi. Zmaga Avstrije in
Notacije je popolnoma gotova.

' 'V J L- v lil UH 1 meu UIUU V Ul UJUK ; " ..-.-J

strah pred levi. da so inženirji na i razmotrivnti o tern, ali jejdl naše voj.skovodstvo in ki vzbu

načine skušali svoje de-j tož( ' non  smatrati za osebo, ki jo v ( .ia vseobče občudovanje. Pričaku

ra z s Kine

lave e rešiti ip ubranili pred njU V0 J ni  *''**»•  Ker se toženec oči¬
mi. Kljub temu so levi pri bolera! Vldw>  ™  ^een direktno ne /. vod-
dnevu mnogokrat odnesli kake-f stv(,m  pravnega spora, ne z. vse¬
ga delavca, ki je delal na progi, i lnno - ki 11,111  razpravljati, za
V teku zgradbe, je bilo 22 žrtev,! 1wt "va nt dopuščena. — Potem-
Celo sedaj, ko železnica že riekaj'| tak( *“ sc ‘ more vo -l no

V ‘kbi, i« sprnvlp, llet obstoj,, šo niso DtMk.ll ,i Onspr,,-!j,li »roti ,,-arh,. Ys,ka-

■/,,  „,;,vito V i »vrlini 4 j,|MM pol,odi nfriških sv,.,'i' k " 1» » *"»• V*>  ZM '

g župnik izprosil stroj za košnjo.
Ljudstvo je bilo vsled župnikove¬
ga prizadevanja tako navdušeno',
da je bila košnja izvanredno
hitro opravljena? — Češki učitelj
Ivan Benda, v Vbstrovi je imel v

svojega priimka oni karakteristič

iti hrvatski ”c". Ponaša si> s svn- le kratek pouk in je ob lepem vre¬
li daleč čez mejo. Do tedaj pa jim milim hrvatskim narodom, po- metrn z otroci šel na travnike po¬

lna plen. Potniki -pripovedujejo,!^ 11 z » javno naziranje in

da se večkrat po cele črgde anti- ]'razpoloženje v Nemčiji,
lop pase ob železnici in več kot i __

200 nojev je tekmovalo z dirjajo-; PRIZNAVANJE KI JIH TREBA
čim vlakom in vzdržalo več kilo- DOBRO BELEŽITI,

metrov. Ce sc kak slon. ali nošo- Neki član gospsdske' zbornice
rog postavi na tir, ima to za njn j konstatuje v dunajski "Infonna-
in za vlak v več slučajih hude It ion" da na posledicah sedanje

jemo torej opravičeno, da se bo
to junaštvo priznaval« in vpošte-
valo tudi v bodočih časih.

GENERAL SAVOV.

General Savov, generalisimus
bolgarske armade ob času balkan
ske vojske, se. je pred kratkim
naprara sotrudniku turškega lis¬
ta "Ikdam" sledeče izjavil:

Neoraajano verujem na, končno
zmago Avstrije in Nemčije. To
sem trdil že tedaj, ko so bili Ru¬
si v velikanski številni premoči,
to sern ponovil, ko- so Angleži in
Francozi s svojimi, širokoustnimi

NAŠ POTOVALNI
ZASTOPNIK

g. IVAN POTUŠEK.

potuje sedaj za naš list ,,Sloven¬
ski Narod" po naših naselbinah.
Zato ga vsem cenjenim rojakom
prav toplo priporočamo.

Uprava.

pošten delavec
'«i lahko zasluži
ai  svoj era pro.
stem času neko-,
liko dolarjev na
teijen, ako se ta¬
koj obrne na upravo ..Slovenskega
Naroda" za pojasnilo.

STATEMENT OF

THE F IR S T-S E G 0 H D NATIONAL BANK

OF PITTSBURGH

AT THE GLOSE OF BUSINESS MARCH 4, UJ15.

RESOURCES LIABILIT1ES

is and Discounts ... $ 8,795.087.70 Capital . $ 4,000.00

drafts ... 10.69 Surplus and Profita ... 1,131 j”

. Bonds, at Par. ... 3,151.000.00 Reserves

:r Stocks and Bonds 4,597.826.22 „ T  . .

Estate, Furniture For Interesi and

d Fistures_i,203.214.19 ^ axes  .113,342.14

, « — - - — -

Zo.  leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu. Pa. 1 sta-
nnvil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, v temeljil olj današnje velike
Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust &  Savings C-o‘' .

Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852.,
kupila in .prevzela je banka dobro gredočo'denarno tvrdko Fift h Ward Banko, v. 1.
1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se .je glavnica povišala na

$ 200 . 000 .

\ tem času preselila se je na AV o od Street poleg Fifth A vetrne in to zemljišče
je del lota, na kterera danes banka stoji. *

L. 18f>3. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh. Pa. (Pr¬
va Narodna Bankah To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte-
re so zaprosile za čarter nacijonalnili bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je
takrat. $;>00.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12.

Dne L sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 'a v letu 1892. se
je dodalo glavnici nadaljnih $100.000.

Dne L avgusta 1901. je bil inozemsk
konzulu Max Scbambergu, poznan pot

;5 tr 'WS?!!5i

:jHVfndiTil'

iiŠJSU®

jjjaaiaJ©

rnmm

OTCCtllMrsDBCJ


486- 0 .

13,933.962.85

1,452.454.33

hrodski oddelek utemeljen po
Max Selinmberg & Co., kupljen
našimi rojaki.

Sebamberg A Co. od leta 1891.
razim upravnika v tem iribzom-
sri>. Danes ima bank v svojem
leta 1901. temveč se je osobie

4,607.274.74

150.000 ,00

$22,504.4i3?54

60,250.00  2.949.75U.OO

$2^ 504.413.54

OFFICERS

?, Vice President. and Cashier
jOR,  Assist ant Cashier
Assist.ant. to 1

, Manager F
Assist.ant .Mi

eign Department
lager Foreign Department

»rt * vi" -

Cor. Fifth Avenue and

Wood

gsg^pg au mjl »trn BI I .W UJL f  i n »« y m iiii


..ŠtOViE&S&i 2»A&0D‘ , >  2. septembra '191^

■BUT?. .


-..7  =

MALI OGLASNIK.

CLASSIFiED AD'S-

Wanted:

iaborers. for one Jnsertlon ... J 1—
dntnestie he]p ,, , t  ... —50

work .—05

inguires:

for friends ste , „ ... —25

other notices .. „ —50

ZA OGLASE SE PLAČA;

Kdor išče:

delavce- za vsaklkrat . t  1—

Služinčad ,, . —50

delo ,, .. . —05

prijatelje itd- . —25

*a druge objave ,>     .—.5 6

' - -A'. 1

Naš pooblaščen zastopnik za
New-York in okolico je g.
JOS  LAPAJNAR^
katerega cenj. rojakom najto¬
pleje priporočamo. Uprava.

FDD SVOBODNIM S 0  L N C E M.

POVESI DAVNIH DEDOV.

Spisal F v.  Finžgar.

Haš pooblaščeni zastopnik za Cle¬
veland in okolico je gosp.

(Ta vrlo zanimiv roman se je začel v šesti številki Slovenskega Naroda- Klor
«fa želi citati In ni prejel šeste in nadg-ljnib številk, naj si jih naknadno j>c»oč)

(Nadaljevanje.)

..Še nocoj, gospod!"

..Noto,; ni mogoče, ker mi riedostaje konj. Tekom enega tedna.
Dotlej si varen li in ona. Sedaj na delo! Numida naj takoj odpelje
Cirilo, ti pridi z Ireno k meni. V peristilu počakam".

Epafrodit je odšel po vrtu v vilo, Izfnk se je vrnil v sobo.

..Skrb je v tvojih očeh, Iztoee! ' ga je ogovorila Irena, ki je sil¬
ilo razburjena težko čakala njegovega povratka.

..Fesjan bi bil. lastavička moja. ko ne bi skrbel z vsako mislijo
samb zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te krokarji, dokler čuvajo
sokoli nad teboj !"

..Iztok, tvoj gospodar je skrivnosten. Ko si stal zunaj in govoril z
dobrim možem, se je naselil strah v mojo dušo. Strah in grozne slut¬
nje' '.

..Saj nisj imela strahu in nisi poznala slutenj doslej. Zakaj so se
vzbudile ?' ‘

..Cirila je zvedela, da. je prvi evnuh despojne, Spiridion, pre¬
stregel moje pismo, češ da ga nese sam. Tn Spiridion je zaupni vohun

..In če me varaš : Pri pravdi tvojega očetovega ognjišča, ne pri-
zaneso ti bogovi!“

. ,,Naj me uničijo, če nisem govoril resnice".

..Verujem. Sloven. Verujem, ker nisi Bizantinec. Več je vredna
naša beseda, nego bizantinskih krščenikov prisega".

..Ne vseh, eenturio! Pravi kršženiki so zlato".

..Da. pravi, resnico govoriš".

Iztok se je domislil Irene.

..Pravi liršeeniki so biseri!"

..Med Vandali sem našel dragulje človeških sre!" —

..Dobro, -laz t: verujem. Torej slušaj!"

Skrbno sc je ozrl. če ni koga blizu, da hi ju slišal. Pokazal mu
je z roko na sosedne griče, kakor bi mu razlagal načrt o naskoku.

»Dnevi mojega bivanja v Bizancu so sešteti. Odidemo prav go¬
tovo tekom osmih dni".

Slovenil je šinila kri od radosti y lice, da je posinel dolgi obro¬
nek na čelu.

..Tekom osmih dni. pravim. Povej jim. da so pripravljeni. To se
pravi, kadar dobiš pismo od mene ali sporočilo - ali karkoli — mor¬
da od nekega drugega, ki naroča v mojem imenu, tedaj pojdite vsi
v Bizanc na večer, kakor da greste v pivnice, brez orožja. Na Tebdo-
zijevem toru krenite z osrednje ceste v desno ozko ulico, in ko dospe¬
le blizu morja, pridete k velikemu hlevu. Tam potrkajte — odpre
se vam — tam me počakajte — drtigo .vse'zveste.'.Razumel?"

..Razumel, eenturio. Se nocoj poiščem oni hlev — še nocoj, da se
ne zmotimo. To je, hlev onega ;  gospoda, pri katerem bivaš; Jbogat je
in vilo ima. Slovit je po vsem Bizancu!"

..Veš resnico. Pojdi, delaj in molel'"

Točno ob enajstih je prijezdil magister equitum. Lep je bil na

N. C. SPIGELSKI,

1135 Wr!liamson Bldg, Cleveland, Ohio.
katerega priporočamo rojakom.

Uprava.

NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI.

Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn,

Job.  Aidich, StUwaukee; VVis.

■Joe Abel, Bloctovn Alah.'

■John Andolšek, Cleveland, O.

IVIax Arnšek, San Francisco, 'Cal.
Frank Benda za VVejjt Allis, IVis.
Frank Bregar, Clinton, Inči.

Tony Bakše, So. Chicago 1U.

Ignac Čeligoj,'Kellog Idaho.

T, Chadez za Rocka Springs, \Vyo.
'Jos. Crainz, Indianapolis, Ind.
Conrad Contz, Radiev,. Kaos.

Joseph Dolinar za Brougtfton, Pa,
John Debelak, Eveleth, Minn.

Tony Fedran, J.it.lc Pa.llš, X. V.

Jos. Goričan ž.-i Chicago, 111.

John Grsich, Caliimet, Jfich,

Ant. Gačnik, Cleveland Ohio.

' John  Jakše, fmperiai, Pa.

‘ Frank Janškovegh. Ptoruvli:.

Frank Janškov,e.ch, Pcenila, IH.

John Kooeva.r za. .Steeitpn, Pa.
Malija Kamin, Forest Clty, Pa.

Jos. Kosa, Pittsburgh Pa.

Anton Komar, MiUvaiikee, \V,s.
Frant^, Koren, Mihvaiikee, VVis.

John Koren, MiUvatikee, WJsi
Louis Lesjak, Bridgeport, O.

Frank. Likar, .Tohnstovvn, Pa.

'Aloji Lindič, Greensburg Pa.

Frank Luzar,. Indianapolis, Ind.

John Matecič, \V. VVinfield l’a.
■Ignacij Medved, Pol!inwood O.

Mike Muhvič, Um) tli: Mich.

■ .Lovr. Mesarič, Milttaukee VVis.

Ant. M. Papich, Šteel-ton. Pa.

Mike Pavšek za Bostvell, Pa.

John Pezdirc za Reading. Pa.

Ivan Purnat. Little Falls N. V.

Jak Potočnik, Ho^tetter Pa..

Rudolf Puzelj, Barberton, O.

Matt Reven, jUound.sville. VV. Va.
Frank Rotar, Tioga. Colo.
los. Stariha, F.ast Helena, Mor;..
Joe Starina, Indianapolis, Ind.

Jos. Simčič, Pittsburg. Pa.

Peter Srnovršnik, Forest. Gity, Pa.
jos. Ulašič, Reading Pa.

R. Vstto. Miltvaukee; VVis.

John Vodovnik, Milwaukee, VVis.
John Ž.ust, Midivay, I’a.

tus — otnr nas!

iztok ji: se tlel k njej. prijel Talilo za sklenjene roke in gledal v
jasnino 'njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico solza.

..Irena, glej, moja si. vsaka kaplja moje krvi je tvoja. Prav slit-
1 is razorožiti naju hočejo morda mene. morda tebe - oba. Toda
dobri Epairodit čuje nad nama in Deva n a blagoslavlja —"

.Kristus. Iztok. Deva n e ni —•

,.T» Kristus blagoslavlja najino ljubezen. Zato ne smeš več nazaj
• v žrelo \olku. Tvoje oči bi umrle, tvojo svobodo bi deli v  verige
kakor hočejo mojo domovino. In glej, jaz te otmem in ti dam svo¬
bodo — tebi najprej in potem svoji domovini. Strašno osvetimo
prelito k n Slovenov •—- in potem boš bivala z menoj pod jasnim in
poštenim solneem naše svobode. Tam ni lesti, ni zlobe •— četverni boš
od vseh hčera slavnih starejšim ljubljena od vseh žen. in pastirji se
bodo klanjali k t vojim nogam, kadar jim boš delila kruha, in vsak
.častitljivi starosta bo vesel, kadar bo poslušal tvojo modro besedo.
Irena, ne boj se. upaj in se veseli".

Irena ga je poslušala, oči so ji čezdalje bolj toniie v solzah, do¬
kler se ni nagnila njena glava na Iztokovo ramo in so njene ustnice
šepetaje prosile:

..Varuj me. opiraj me v viharju, sicer propadem".

Iztok je poljubil solzi, ki sta pritekli po belem licu, jo objel'ter
kipeče ponavljal:

..Moja Irena, moja božica ■— moje vse . . .“

Toda ni ga prevzela sladkost trenotka. Rahlo jo je izpustil in se
dvignil.

»Polnoč je davno minula. Pojdimo, da ne ugasnejo zvezde. Ciri¬
la. ti se vrneš v palačo . . ,"

Tedaj je zvesta sužnja zaplakala na glas. Kakor inarniorov kip
je slonela doslej oh nogah svoje gospodarice in pila rado-t srečnih

BOL ¥ HRBTU

in v straneh se hitro
prežene z rabo

evera s

Gothard Oil

(Severovega Gothardskega Olja). Priporoča
se kot krajevno zdravilo zoper

revmatizem, nevralpjo, izvinjenja,

otolkljaje, otekline, otekle žleze,
okorelost v sklepih, krče,
bolečine in poškodbe.

Je mazilo preiskušene vrednosti.

Cena 25 in 50 centov.

g. Stefan Plačko, \z  Ma-
rietta, N. Y., nam je pisal
sledeče:

“Trpel sem vsied bolečin
v hrbtu in straneh več ne¬
go pet let ter sem med tem
čftsom poiskusal razna
zdravila toda brez uspeha.
Čital. em v Vašem A Ima*
nahu o^everpvem Gothard*
skem Olju ter sem ga pie-
iskusil in so mi bolečine
kmalu izginile. Lahko tu¬
di rečeni,..da -je izborno zo¬
per bolečine v nogah. Pri¬
poročam ga v sim, ki trpijo
vsied krajevnih bolečin. 5 '

KANE,

vtiske, ureze, odprte
rane, tvori, bule, o-
pekline in ožganine
se hitro zacelijo, ako
se nadene

CEVERAS

w Healing Olntment

(Severovo Zdravilno
Mazilo). Cena 25c.

m

s

p

■»a

. . v • , . , , v  . iskrem arabi u v potlačeni opravi. Kakor zarek je švigal v veselem

.  ... 1  J y  diru po široki cest;. Pojezdd je med vrstami vojakov gor iri dol m

nazaduje obstal pred zborom .stotnikov in višjih častnikov. Azbad je
potegnil izza pasa zvito listino, raz motal jo in z neizmerno mogočnim
pogledom premotril zbor pred seboj. Hotel je. da mu bero iz oči. v
čegavorn imenu da bode govoril.

imenii despota, zmagalca narodov, imperatorja zemlje in mor¬
ja . . ." _

V seru je zamrgolelo po životu. Eni so se prestrašili, drugi razve¬
selili Jašu.' je bilo, d;; carski reskript razglasi vojsko ip.odhod. Zato
strah onih. ki se jim je — gizdalinom —- prilegalo bizantinsko živ¬
ljenje. in radost tistih, ki so želeli po boju in ropu v tujih deželah.

..Vsemogočni despot je obljubil po zmagi nad Vandali sijajno
mesto v -tvoji vojski onemu, kr bo prvi mojster-lokostrelee v hipo¬
dromu' ‘.

Častniki.so se ozrli na Iztoka. Njemu se je pa zgrozilo pred oč¬
mi. (če ga je carica zatožila, da zavaja poštene dvorjanke -— in ga v
trenutku zgrabijo in obsodijo . . . Oklenil še je trdno ročnika na
težkem meču.

..Znano vam je, kdo je bil tedaj zmagavee!" Azbad je obmolk¬
nil in gledal častnike. Ti so enoglasno vzkliknili:

Živio Iztok po grško!!!.!

,.ln kakor je oseba despota sveta, .svata je njegova obljuba. Ni
tula obljubljena čast centurija zmaga ven — ali ker je bil on barbar in
neuk vojne, se ni mogla izpolniti obljuba. Sedaj se je izkazal vrlega
vojaka, dobrega poveljnika, — in danes se izpolnuje sveta carska
obljuba: Iztok — ki se poslej ne nazivlje več barbarski, temne po
naše j—: Orijon, je od danes magister peditum!"

Častniki so za trenotek onemeli, nato so vsi po vrsti čestitali Iz¬
toku in mu izkazali vojaške časti.

Azbad sam ga je pozdravil, vzel zlatega orla, znamenje magistra
peditum in mu.ga obesil na prsi. Ko je razglasil še nekaj povelj.

Severov© Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajt® samo Severov©. Zavr¬
nite nadomestitve. Ako vaš ne more lekarnar ialožiti, naredite jih od nas.

W. F. SEVERA CO.  Cedar Raoids. lovva

tre n ni EK: Ko je pa cula. da mora ustaviti Ireno, .se je zgrozila, plač],ie vele! Iztoku', d A. takoj nocoj nastopi častno službo, in mri je po¬

je priVret . iz njenih prs in tesno se je okleniTn TTerfinifi teolmi ter po- 1  ' r ert-r nartz^r'-; go straž vrojitšniei. r- pentapirgu in v oAršfki paTačI." '

navijala:

..Ne loči naju. gospod! Ne odtrgaj me od nje! Cmr.iem bolesti!"

Cirila- vrneš se k svoji gospodarici. Ali sedaj- moraš, moraš, če
io ljubiš. Čuvaj njeno sobo. govori, da je Irena bolna, dokler ne do¬
biš poziva : Pridi! Tedaj se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v
krilo''.

■Se enkrat je Cirila zaihtela, poljubila roko Ireni, ki ie slonela
kakor brez moči, brez misli. Nato je dvignila Irena roko tvr jo polo¬
žila sužnji na glavo.

..Pojdi. Dirila, Kristus Pantokrator te čuva' Zaupaj! ‘

Tez nekaj minut je zdrsela lepa ša.jka po morski gladini. S krep¬
kimi udarci jo je gnal Nutnida proti carskim vrtovom.

Cirila se je vračala.

DVAINDVAJSETO POGLAVJE.

Bolrice se je dvigalo izza Črnega morja, prvi žarki so se zable¬

steli po vrbovih pinij in platan in po

Vsak rojak, kateri želi imeti kra¬
sen spomin naj narn nnzna ni
svoje ime, priimek in to5en
naslov.'

THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK
Gor, Fifth Ave & Wood Street,
PITTSBURGH, PA. '

Dobro znani hotel in prenočevališče

z gostilniškim obrtom in dovoljenjem
točenja pijač, na dobrem prostoru v
neposredni bližini kolodvorov in par¬
mskih pristanišč, posluje od leta 1S47
se prodaja zaradi oštarelosti lastnika
ki namerava odpočiti se. Najpovoljne.1-
51 pogoji: Vprašajte sit piSite na: F, B
ejo Narodni List, 61 Park Rnvv Xew-
Vork, X. V.

POZOR ROJAKI!

Kdor Seli prevzeti zaatop in na¬
birati naročnike za „ Slovenski
Narod" v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj
nam to naznani.

Uprav 2».

BREZPLAČNO %

♦X'

?

X pošljemo VhiakeMM. U jop nam
&  naznani svoje iirio, [>rlimŽk in 4

Y točen naslov, krasno potopisno

A .knjižico okradeno z lepilni ^ sli • 4.

Y k a mi- PiSite: **■

Gunard B. S. Co., Ltd. •:

I 21.24 State St- Dep- S- Nev; York- %

gričih krog Bizanca. Na kampju
prod vojašnicami bile zbrane in Uvrščene ponosne čete jezdecev,
hoplitov. iokostreleev in pračarjev. Čakali so vrhovnega poveljnika
Azbada.

Iztoku, je plulo srce v prsih vse razburkano. N so no« ni zatisnil
očesa. Do jutra je prebedel v Epafrorfit.ovi vili ob Ireni —- nato takoj
v seijjo — in vun iz mesta. Tu je čakal, da se pojavi na divjem žreli
eu — divji Azbad, ki ga prebode z očmi in prekolne v pekel zaradi
nočnega dogodka. Častniki so se pogovarjali in ugibali, kaj da ni
magistra ecpititum, ki je bil vedno točen. Določena je bila velika va¬
ju vse čaka. vse je obloženo in opremljeno, njega pa ni.

Že so se svetili ščiti v solneti, konice sulic so zablestele in od sle*
mov je rumenel sijaj mladega jutra. Tedaj se pojavi tekač iz Bizan¬
ca in izroči prvemu častniku list.

Azbad je naročal, da pride šele ob enajstih, tacaš naj sami pro¬
izvajajo lahke vaje na kampu. Ob enajstih naj se zbero vsi častniki
pred vojašttieo z vojaki vred.

Veselo so odlagale čete težko opravo, vreče z ječmenom, lopatke
in lahnih nog odkorakale na vežbališee. Stotniki in častniki so ugi¬
bali. kaj jim pove magister ecpiitum.

Edini so hiti v mislih, da odrine velika večina vojske v Afriko
ali v Italijo nad Gote. Po Bizancu so bile raztresene razne vesti. Beli-
zar je ne.l i ra l vojnke-novince na lastne troske —- in to je bilo vse-
kako pomenljivo znamenje vojske.

Iztok se jo deloma veselil, deloma ga je zelo skrbelo. Veselilo ga
.je, da^e vrne prej domov in se činaprej snide z Ireno, skrbelo ga je,
•e se sum častnikov uresniči. Vse silne vaje dolgo pomlad so bili'
znanilke resnih časov. Če Azbad prebere carjevo povelje, da ta in
ta stotnija odrine takoj in se vkrca na barke — potem je beg nemo¬
goč —- in od Trene je ločen za vedno. Da bi se vrnil živ iz vojne, še
mislil ni, in če se vrne, kje bo Irena? Ali jo bo čuval EpaiVodit
Star je, luliko umrje, lahko ga napade Teodora in mu ugrabi Ireno.
Čezdalje bridkejše so bile njegove misli, in neizmerno se je kesal, da
ni izginil ponoči z Ireno.

Ere im vežbaliseu so se vlekle. Solnce je, stalo kakor prikovano
na enem mestu, in Iztok je mislil, da ne učaka enajste ure. Napisal
je list. Epafroditu, v katerem ga prosi, naj mu pošlje Numido š čol¬
ničem do transportnih bark v vojno luko. ako bi ga ne bilo dotnov.
Sklenil je za trdno, da plane v morje in ubeži, če ga pošljejo na- ladjo,
da bi šel v Italijo.

Med odmorom je. pozval starega Slovena. ki se je boril s Švaru
niči zoper Ifilbudija.

..Sloven. ali si govoril o begu s tovariši?"

,.Jasni eenturio, govoril! Solze so kropile ožgana lica ko so (Zve¬
deli, kaj nameravaš. Vse gre za tabo. Tudi Gotjc so z nami!"

Na;., je Azbad odjezdil v mesto.

lakoj za njim . ji' zasede konja Iztok ni hitel k Ireni. Njegovo
sreč je’ vriskalo -- zakaj prepričan je bil. da sp je EpaiVodit varal.
< amen m orzaia besedo — m sedaj ^ tem dostojanstvom mu je posula
pot z,<i beg _ kakor z rožami.

7\o .v- rr zginil doma plašč in pokazal Ireni in Epa »Vodilu zlate¬
ga orla trn prsih, s,- jo Irena vzradovala —- Grku se je zmračilo čelo.
Bel'je v p'rist i gleda! dolgo v šumeči vodomet, nato udaril z nogo
ob mozaik in vzkliknil:

--Ge m*, da carica čoln biserov ali nibm z glave, Epafrodit ji ne
zaupa in ne veruje!"

TRIINDVAJSETO POGLAVJE.

Odka je Teodori Iztok raztrgal mrežo, v katere ga je hotela
zaplesti njena sla. je bila kakor od besnosti polhlazna. Večerov ni pri¬
rejala.- častniki, senatorji in patriciji so čakali dneve pred njenimi
vrati -- roda pričakali niso srečne ure. .da bi smeli pred despojno.
Edini Azbad je zahajal vsak dan k njej. Zakaj on je moral biti se
daj njen zaupnik, njena desna roka krute osveto. ,

Ivo je spodletel napad na Ireno, je še is1o noč sporočil Azbad v
despojniu:' dvore, kako se .je izjalovila, zlabna nakana. Ip. tedaj je
Teodora v-srdu vzkliknila,, da je zadonelo po slonokosteni sobani:
..EpaiVodit pomni, kdaj si prečrtal račune despojni!"

Poslej ni bilo več milosti v njeni duši. ki je vrela kakor vulkan,
da pogoltne v divji os veti vse tri. Predobro je vedela, da barbar Iz¬
tok ni bil toliko previden, da hi jemal sužnje za spremstvo. In on
sužnjev, tudi nima. Torej tu 'je vmes roka lokavega Grka. starega
lisjaka. Sedaj mora tudi on občutiti, kako se maščuje despojna zemlje
in morja

Zamišljena .je hodila pri dvoranah, posedala sama, bila zlovolj
na. .da je vbadala z zlatimi iglami sužnje, ki ji niso mogli ustreči :
naj večjo pozornostjo in vdanostjo. Pomislila je najprej, kaj ko bi
Iztok, naščuvan od Epafrbdita, mislil na beg. Njemu velja prva
osvaja — zato ga je treba varati in. se zatajiti. Ponaredila je sama
carski reskript,' s katerim ga .je odlikovala in dvignila do magistra
peditum. Da bi ji utekia Irena, zato se ni dosti bala. Menišič je pre-
uaiven,- si je mislila, utekel je slučajno Azbadu; pride že čas. ko jo
odvede ta strastni kragulj ter ji izkljuje tisto pobožno rdečico z lic
in izpjje tiste nedolžne oči. Toliko bolj jo je mučil Epafrodit. Ves
Bizanc ga je poznal, čislal ga je dvor, ('pravda mu je bil hvaležen,
kor ni štedii zlata, kadar se je napravljala armada na vojsko. Za te¬
ga je treba iztubtati genialen načrt, da ga uniči.

Po zabavi in razkošju hrepeneča, ženska se .je odrekla vsem rado¬
stim. da jo mogla snovati in kovati načrte.

Zn pogibol Epafroditovo je bilo treba pridobiti Upravdo.

T’re -.n ginile. despojiui je posedala po kipečih blazinah, ponoči
zrla na zvezde, kakor bi v njih hotela razbrati duhovito misel. Kli¬
cala, je vražarice, da so ji prerokovale r vse. so ji govorile o prozor¬
nih kapljChb, ki brez sledu izlivajo dušo iz telesa. Mislila je nazad¬
nje. da ne pojde drugače, kakor da podkupi kakega sužnja, ki bi
zavdal Ejufroditu.

Toda s to mislijo se ni mogla sprijazniti. Z drobno pestjo si je
trkala na čelo in klela svojo duhovito pamet, da ji je^kar naenkrat
-odrekla pomoč.

Slediujič pa ji jc zažarelo, prav tisto ■ jiopoldne. ko ji je prišel
poročal: Azbad. da je Iztok— Orijon — neizmerno vesel odlikovanja
in da ni misliti na beg. »Ukrenil sem pa", je dostavil, .Ida'bo še n'o-
eoj tukaj

Pokazal je s prstom navzdol, kjer so bile pod. palačo večne ječe,
pripravljene z vso grozoto za one, ki so zaigrali njeno milost.

1

ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE!

Krasna, in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na jji
prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi- |i|
kajo razne vojske.

Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so |
zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v •* l|
njihovih najzadnjih fotografijah. ijj

Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi. }{j
v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo |
poseči v boj.

Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari- g
sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od j|
Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in ||
deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, i
To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra- jji
vo »Slovenskega Naroda". j|

»izvedi varno, brez hrupa! Dobi zanesljive ljudi! Ko se stvatf
izvrši, pošlji na vse kraje tekače, češ da ulove ubeglega Slovena 1
Pojdi!"

Azbad -.e je čudil Teodori, ker je bila nenavadno dobre volje.
Ko se je sklonil, da ji poljubi nogo. ga ni utegnila čakati, ampak
flMltm-ll;- : ' '—- v**-»

..Pojdi, izvedi varno 1 Nagradim te!" * _

Hitro ji 1  izginila iz sobe in se napravila skozi dvorano k Upravdi,
•Tnstinijan je slonel sam na trdem stolu pred mizo, na kateri so
bili kupi sodnih/ aktov. Premišljal je zapletene pravde in pisal sam
razsodbe, na listine.

Ko je vstopila Teodora, se je je vidno razveselil. Vstal je in his
tel k njej ter jo iskreno objel. Ali odstopil je naglo in ji zrl z vpras
šujočim pogledom v utrujeno lice.

..Kaj se je zgodilo moji edini, vsesveti, da je njeno lice otožno,
da ginejo rože življenja?"’ <  '/• <

Teodora se je stisnila k njemu, rahlo položila roki krog njegiove*
ga vratu in rekla :

„Ce trpiš ti. despot, ali naj še raduje- ona, ki edina čuti s teboj.
Odkar sem brala žalost, na tvojem obrazu, ker nisi mogel' ogrniti v,
svilo stan svoje zveste Teodore, se je zagrizla žalost v mojo dušo iri
nisem spala, nisem se radostila, dokler mi ni sveta Modrost razsvet¬
lila duše!'/ ' t

..O tipredobra, ti edina!" *

Justi ni jan jo je vnovič objel in iskreno poljubil. '

,.Govori d.espojna! Vem. da je velika tvoja misel, katero ti je
vdihnila božja Modrost" — ozrl se je hvaležno skozi okno proti cei’-
kvi svete Sofije — ,.in despot jo izvede, da se je raduje nebo in jo
blagruje zemlja". /'‘.

Sedlli sta nato na preprost divan iz perzijskega usnja. Teodora
je nadaljevala: .C.

..Ali > ' ne zdi despotu prav in pravično, da s svilo, ki jo je usts
varil Bog za one, katere je odločil na zemlji za svoje namestnike,.vla-:
dar je narodov, trgujejo in gospodarijo le oni sami, ne pa umazano,
nizko ljudstvo goljufivih in sleparskih trgovčev? Ali se ti ne zdi, dess
{tot. to prav in pravično?" i

V,.elika in pravična je tvoja misel, despojna! Govori!" 1

,.Znt:> naj napiše roka pra vodnega despota, naj večjega ljubitCi
!,ia pravic : in zakonov, kar jih je poznala zemlja in jih še spozna do
sod njega dne, naj napiše roka takoj zakon, vsied katerega je svila
monopol edina last in pravica despota, za katerega je ustvar-
jena'"' ' (  \  j

..Božje usmiljenje je neizmerno, da mi je dalo tako 'despojno.,
Vse moje misli so omagale pred prazno blagajno, viri usihajo —^ in
moje stavbi bi skoraj obnemogle. In ob tej uri prideš, despojna, bož¬
ji dan te je privedel, ena beseda, ena mbisel — vse je rešeno. Tvoj
suženj bi morali biti, ker nisem zasledil reke bogastva* ki se razlije y-
državno blagajno".

.Sloki despot je zdrsnil na .kolena pred Teodoro in objemal njenf
noge in poljubljal tenki bisns na njenem telesu.

..Ker so pa trgovci vsi varalice, krivičniki* ne izda in ne proda
gotovo nihče vse svile pravični državi. Zato bo treba preiskav »
proti vee svetega zakona sc postavi pred sodbo in kot krivčnikom se
jim zapleni njihovo bogastvo — da sp z njim okoristi despot, ki osre¬
čuje narode!"

..Nizmerila je tvoja'modrost", je jecljal ('pravda, ki je bil resni-
eno očaran’od ideje, katero mu je nasvetovala duhpvita Teodora. •

(oj izpolnim tvojo misel, v jutro se razglasi novi zakon. No¬
coj priredim pit in povabim v gosti ves dvor. da dostojno proslavi¬
mo najmodrejšo na zemlji!"

Ko s,- je Teodora vračala od Jostinijana, je kipelo po njenih ži¬
lah. 4

..lla. Epiifrpditp; ne boš dolgo posestnik lepe vile. Po tvoji svili

»o poležkavala Teodora in drago tkanino hb teptala moja. noga _ti.

pa pojdeš. v ječo. na kamen, na gola tla, da boš premišljal do konca,
kako si ponagajal despojni!"

(Dalje prihodnjič)

'*"ip !»Brw«rw

SLOVENSKI NAROD -', 2 . septembra 191 S.

* «1^ !

G U N A R

M

uajhitrejši parniki na svetu

A U R E T A N I A"

NEWYORK -‘LIVERPOOL

najhitrejša proga preko Liverpoola za

LONDON,

PARIZ,

NAPOLJ,

RUSKO,

FINSKO,

PATRAS.

ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL

S A X O N I A

K).

CAMERONIA

obuta 1L sept. 12. a. m.

CALIFORNIA

sobota 18. sept. 12. a. m.

) od no/j u West 14. ulico

Parmsko pribrežje se nahaja na

Nortlt River, Nevv Vork.

Zu daljnjo podrobnosti obrnite sc ua:

THF. GUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.

21-24  STATE ST. NEW Y O R K, N. Y.

ali njene pooblaščene zastopnike.

n

U


SAVINJČANI KLJUBUJEJO ITALIJANOM, ,

Pionir Ivan .lordan iz Gotovelj nam piše z italijanskega bojišča;

V,.č Slovencev, pred vsem Savinjčanov, nas je skupaj im jedni
Stotniji in s,, prav dobro zabavaiuo. Da našim znancem rn-alcr dolg
čas prikrajšamo, opišemo v par vrstah, da tudi nas pionirje ne l ,us
Italijani mirno opraviti svojo nalogo. Rilo je namreč ravno m• •

Petra večer, ob isti uri, ko smo v .mirnem času bavinjcam se najbolj
krepko obhajali dotične župnije patrona. ...,

Razšli smo se sum in tam, da popravimo svoja kritja, ki so n a
razbita o 1  težkih neprijat.el jevih granat. Bilo nas je pet Slovencev
i skupaj, ki smo imeli nalogo, popraviti kritje, katero jc imelo pri
kraj u-im prednji strani veliko luknjo od granate. Vreme m bilo ugod
no; grmelo je, se bliskam in deževalo.

Komaj smo očistili razvalino kamenja in napravili lego za kamen
ua kameri, udari granata za korak pred kritjem, da so padali debeli
kosci kamenja na streho naše postojanke in čez nas. Za trenutek je
bila že druga granata skozi prednji zid v našem kritju. Ker je bil
zid debel, ni bilo škode, samo nekaj kamelja se je udrlo. Bilo je se¬
veda vse pretreseno in nevarno, da nas ne bi podsulo. Razšli smo se
tu in tam izven kritja. Granate so padale tako gosto, da nihče ni ve¬
del prostora, kam ne hi granata udarila.

Napravil sem nekaj korakov v bližnjo jamo, že pade granata
ob strani, močen zračni pritisk inč pahne daleč proč v jamo in mi od¬
nesi' čepico, da še sedaj ne vem. kam. Počasi se zopet vzdignem in
grem malo naprej, kjer vidim iufanterista ležati. Vse de m se poleg
njega. Ko ga natačneje uvalo pogledam, mu vzamem čepico in se ž-
njo pokrijem, ker šem videl, da njega pač ne bo več zeblo v glavo.

Granate še vedno padajo tu in tam, a ne več tako gosto, bel sem
počasi nazaj ua delo. moj prijatel j je delo že nadaljeval, pa tudi dru¬
id so počasi prišli, skupaj ter smo naše delo popolnoma izvršili, če¬
prav so ms- Italijani eoli čas malo plašili. Poškodovan ni bil od nas
nihče. Največ škode sem. imel jaz. ker sem imel hlače raztrgane in
koleno malo razkraspano.

Mnogo pozdravov Savinjčanom in vsem spodnještajerskim- Slo¬
vencem pošiljajo: Ivan Jordan, Gotovlje, Friderik Selinšek, Janez
Tuš, Jožef Čretnik, J. Lobuikar, Grajska vas, in Rudolf Rus,

OBMEJNI SLOVENEC, KI SE BORI ŽE NA

.. * _ r V, t

OB LASTI ZDRUŽEN IH DRŽAV

PftVpRUGA

V

u

.

NARODNA banka

II T5BIJ P-GU •

s r

A N O v L j E N

A L E T A "'&*■  -.*

- .... tw  pr aČUJEMO OBRESTI.

SPREJEMAMO DENAK “A ODPOVEDI. >

- “ e  M  »i o d  n * E  * “ AN K E

Zdai poiajamo v staro t.omimno

100 kron za 15

Z J AM Č E N J E M.

THE FIRST-SEGONB NATIONAL BANK

*

4

*

*

t

*

t

ooeker fifth avenije and wood st.
p I T T S B U R g, PA.

■ , stari kraj- Kuverto Lit uauir Vam

+

4*

*

*

*

$

+

*

t

nadomestiti bataljon t  sosednji mn*  zopet.

I' KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA,
NAJ SE OBRNE NA NAS.

*

i

I

I

•f

I

v

I

¥

?

Y

Y

Y

f

1

'L

I

X

Dandanes tu javnega urada tukaj, na katerega Lu se mogli
Blovenoi, rasi rojaki, obrniti z  zaupanjem ter tam iskati sveta
in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim
mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža.

Temu zlu sc jc prišlo sedaj vokom, in vsakdo sc more obr¬
niti na nas ter sc tako izogniti tem ljudskim krvosesom.

Kakršnegakoli sveta jc treba našemu človeku, ga mu dajo,
naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski,
ameriški.

Vsakdo se more obrniti na rtas glede:

Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬
sov, oporah itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih
in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za
polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč
nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬
riki in starem kraju.

Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬
koli sporno zadevo, naj sc obrne na nas ter nas vpraša za svet.

V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter
imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi.

V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeuo,
sc-obrnite na:

Korporal Jakob Polanec, doma iz Dobrenja, župnija Spodnja Sv.
Kungota, je bil ranjen že ua srbskem in ruskem bojišču. Sedaj, ko
je okreval, so ga poslali na italijansko bojišče, odkoder nam piše
dur 18. ji.-liju:

Lansko leto na god sv. Jakoba sem še svoj imendan veselo ob
ajal med svojimi znanci iu sorodniki. Kmalu nato pa nas je domo¬
vina klicala, na boj. Poslovil sem se od edinega brata Janeza, ki je
že dal svoje življenje za domovino, poslovil sem se zadnjikrat od lju¬
beče mamice, ki so med tem časom doma umrli. Nisem jih mogel po¬
kropiti. ker sem bil tisti čas na krvavem bojišču.

Hude čase sem doživel v Srbiji in Rusiji, bil sem dvakrat hudo
ran jen, a Bog mi je dal zopet ljubo zdravje. Sedaj se borim proti hi¬
navskemu polentarju, kateri je postavil pred naše postojanke silno
močno, a malo korajžno armado.

Mi as Italijana prav nič ne bojimo. Veliko zabavo imamo, ko
nam v begu kažejo krvave hrbte in pete. Italijan ima grozne, izgube.
A naše niso tako velike. Sicer pa nas čuva Marija, ker se borimo za
pravično stvar, Italijan pa. za hudobno reč. Mnogo pozdravov poši¬
ljata zvesta tovariša Jakob Polanec in Filip Klinc, doma od Sv. Mi
klavža pr; Ormožu.

nuji. Tu pa je bilo delo ze zi i
valuicjše, pozicije ogrožene, ob-
truljevane, naskokovane. Noč je
prešla, a ko je napočil dan, so
jele padati granati?, težke, nevar¬
ne, vseh kalibrov, zdaj na top-
ištvo. zdaj zopet ua okope, pa
dale so in razbijale, a razbile ni¬
so mnogo. To je trajalo do noči,
in z nočjo je prišel iiifanterijski
naskok, poneha), in zopet naskok.
Z dnevom so zopet r jul i topovi, a
sovražna iufanterija sc je umak¬
nila za Sočo. Tako se jc ponavlja-
o vodno huje, lj ute je brez miru
m prestanita. Zemlja razorana,
drevje razcepljeno, gozdič lini¬
ce* naši fantje pa zdravi in srčni
uječi vztrajni v zakopili. Tele¬
fonske žice raztrgane vsako uro
od pregostih granat, telefonisti

„S LOVE

4!) VRSEV STREET.

N S K I N A R O D“.

N E W V O R K, N. Y.


POZOR!

KR/SEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA
JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO.

Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬
lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬
nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi._

Poučne in statistične tabele. Panamski prekop. — Slike vseh
vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih
držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬
žav na zemeljski krogli i t. d. ...

Kdo; »asih naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika
in p vdje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.—), na
uprti' o, dobi na zahtev gori opisani enciklopcdijski zemljevid
brez vsakih nadaljnih stroškov.

DOKLER SLOVENSKA KRI PO ŽILAH
SOVRAGOM BO GORJE!

Z italijanskega bojišča nam poročajo hrabri slovenski fantje,
loma iz okolie žucpnije Planine, tako-le :

Ze precej časa se nahajamo na Krasu, katerega površino obstre
ju jejo polentarji z neštevilnimi granatami, ki drobijo le ubogo ka
men je, ker nas le malo kedaj zadenejo. Seveda nas slovenskih fan¬
tov se ogibajo, kot bi se nas bale. Zato smo še hvala Bogu zdravi in
escli ter si’zapojemo tuintam kako domačo, da je kar veselje. Po
n tar ji -i ne upajo priti preblizu nas, ker predobro vede, da jim po
em ne bi dobro polenta teknila; Kajti če krogle iz avstrijskih pušk
zažvižgajo. Italijani že jokajo in če topovi zagrme, že pokažejo pete
Dokler slovenska kri po žilah teče, in v pršili bije nam srce, bra
Lino mi domovje naše, iu sovragu bo gorje! Z združenimi močmi za
meja in domovino!

Vse prijatelje in bralce ..Slovenskega Gospodarja 1 ' pozdravlja
v.iaki telefoničnega odseka: Mihael Šalobir, Ivan Šmigovc, Mar
i" Melaušek in Franc Šmid iz planinske okolice doma.

PLANINCI NA D08ERD0BSKI PLANOT

iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.

Ali ste že kaj darovali za
!  Rdeči križ v

♦> *J* ♦> ♦> *>

Slovenci in Slovenke, naročajte se
na ..Slovenski narod", najboljši
slovenski list v Ameriki!

Lop solnčen dan gre k zatonu.
Nebo se oblači, bliža se črna. vi¬
lama noč, bataljon se približava
bojni črti. Treba je nadomestiti
ogrski bataljon, ki vztraja v po¬
zicijah že več tednov. — ”Tele-
onis.ti naprej ! se glasi povelje,
k vsaki stotniji napeljati žico
tek Consko iu aparate v zakope!“
rij bataljonskega ■ štaba se razpe¬
lje žica nizdol k zultopu. delo je
izvršeno, telefonisti že pri apa¬
ratih v zakopili in pri štabu. Črna
trma pade na planoto, blisk Švi¬
ca m bliža se vihar. Kompani je
|Sr plazijo v nakazane jim zakope.
vlije se divja ploha, tresk na
iresk. ogrski roji odhajajo iz za¬
kupov. zabliska se. zagrmi in stre¬
la udari z ueba. Poleže .se vihar
ploha poneha, kompanije so v za-
kopih, vse v redu, eujeee, priprav¬
ljene na odpor.Noč ■ preide mimo.
sovražnika Tli v bližini.

Ko se zdani, ni opaziti živo du¬
še italijanske v planjavi tržiški,

,&**W*****-*-*&&***  *

le sem pa tje se oglasi iz daljave
top in, gi-anata zleti preko nas in
pride na ”neplodovita‘' tla. Čez
dan se oglasi in pride še kaka ba¬
terija. a naše topništvo jo kmalu
izsledi in prepodi s -par streli. Ta¬
ko mineva dan za, dnem, mirno.
Naši planinci čuvajo redno, opažu
r jejo in javijo vsak sovražnikov
migljaj, telefonisti javijo topni¬
čarjem in vsak sovražnikov korak
je v trenotku razbit in razkop¬
ljem Bili so lepi prijazni dnevi in
nični sovražnik se ni upal in se
ni mogel približati, le sem pa tje
stekle 'ptice brez repa in. perja’’
preko; nas in padle navadno brez
vsakega dobička iu škode na tla,
ker Italijan ni mogel na noben
način izslediti naših topničarjev.
Potekel je teden in bili smo zopet
nadomeščeni s češkim bataljo.
nom.

Taboril je bataljon nato'nekaj
dni in noči za črto v dolinah in
grmovju in moral potem zopet

vztrajajoči pri aparatih, razpoši¬
ljajoči važna poročila, pomožno
moštvo preiskajočc in popravlja¬
joče telefonske žice. In tako gre
•se v redu naprej. Sovražnik ne
"nore prodreti. Zakupi, čez dan
dan razrušeni, so zopet po nov
popravljeni in iiifanterijski na
padi odbiti. To je velik napor, i
vse prenesejo naši planinci, ker so
junaki iu vedo, da se bore za slo¬
vensko ozemlje... Pa utrujen je
postal bataljon — zato so nas na¬
domestili po dvanajstih dneh iu
nočeh iz teh pozicij, ki jih nismo
odstopili niti za korak.

Bili smo zopet na odmoru za
bojno linijo, v slovenski naši vasi,
obče v. li zopet z gostoljubnimi
ljudmi, pogovarjali se z navduše¬
nimi i iinorskimi narodnjaki. Vse
nas lj ibi, vse zaupa v armado,
vse er i zločinske požeruhe itali¬
janski. Glasi sc zopet lopa sloven¬
ska p; :em.

:Yi: i ! — Alarm! ’ — se začu¬
je srhi 1 ' noči klic, ki smo ga že va¬
jeni. 1  Sovražnik je prodrl v pla¬
noto doberdobsko, zatorej ga
treba v protinaskoku vreči na¬
zaj !"

Ki se zdani, naši planinci že
uaske' ujejo desetkrat močnejše¬
ga sovražnika, ki je prodrl čez
okope. - Umakne se nekoliko na
zaj, t 'aj pa zarjove sovražni to-
ivje, neizprosno. . . Sto,
žrel rjuje, bljuje peklen-
j. rjoveče v skalovje raz-
zemljo, razbijajo skale,
ječi, škropi naokrog, ska
s ruši, razsipava, brenči po
zraku, drobi se trda prst, črni ob
laki smrdečega dima se dvigajo.

junaki pa molče leže, čakajo. .
Bataljon naskoči znova, toda Ita¬
lijani se ne umaknejo zdaj, tem¬
več vsujejo v naše vrste točo kro¬
gel, in strojne puške fagljajo. .
Nato pa zopet udarjajo granate
rjoveče in tuleče, železo ječi. sla¬
kov je se krha, dviga črna prst.
vlači se grd, smrdeči dim. A slo¬
venski junaki se ne umaknejo.

Preide dolg, strašen dan, poln
groze iu trpljenja, solnce zahaja,
tone \ morje, zadnji trakovi žar¬
kov se vlivajo za oblak’. Potihnil
je peklenski grom, v.n: mirno —.
tihi mrak pada na poljane, po do¬
linah pa se vlačijo gosti oblaki
smrdečega dima. — Oddahnejo
se trudne vrste junakov, v dušo
leže nova moč, spočijejo se živci,
ko se vliva na zemljo lepa me¬
sečna noč.

Pa zabliska se za goro, topovi

govece in
ribližajo se črne vrste sovražni

kov. toča krogel se vsuje.^ Nas.
imaki pa vztrajajo, čujeci, pri-,
iravljeni mi odpor. Sosednji češ¬
ki bataljon naskoči, ko mu pride
ia pomoč bataljon kranjskih Ja-
tezo v‘ - - sovražnik je presenečen
umakne se v neredu, beži kričeče,
nekateri pomečrjo orožje iu pa¬
lčjo na kolena, proseč milosti.
Mislil je menda sovražnik, da
mora biti po tako gosti toči že-
lezja iu svinca vse drobno, vse
razbito iu ubilo in da ni žive du¬
še več na poljani —- zato jih je
presenetil ta nenadni naskok,
lljuli so topovi dalje, ragljale
strojne puške a tudi naši topo¬
vi šp se pridno oglašali iu letele
so. 'ptice 11  brez perja in prizade¬
jale sovražniku zmešnjavo in
smrt.

POZOR! VAŽNO! POZOR!

ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI POSl.
LJATVAH DENARJA.

Cene so steslefie:

po vi. .
dvesto
ki o ge.
ruvajo
Železo
lovje ;

Potihnilo je divje ropotanje, ko
je napočil dan. a ko je vzhajalo
solnce. so topovi zopet zarjuli, iz
sto in sto žrel bruhali železo iu
tulile so granate, udarjale trdo,
neizprosno. Telo trepeče, drgeta,
dušo obšine bridkost, težke misli
razbijajo možgane, nestrpno pri
cakovanje razjeda živčevje — t
juSnaki vztrajajo. V blaznem srdu
se jim dvigajo prsi. divje, razdra¬
žene oči se srdito ozirajo, iščejo
sovražnika, a ni ga videti. Nasko
čili bi ga junaki, pomaiidrali, raz¬
sekali v divjem srdu in sovrašt¬
vu, — a ni ga, umika se in skri¬
va, le z granatami obmetava
trudne vrste.

Počasi giue dan. počasi gine
solnce, ione v morje. Mrak lega
na okrvavljene poljane, grom jio-
nelia, razbijanje utihne, tihi sen
dahne nad trudne trume.. Sjjo-
eije se- 'Jinahn joče telo, spočije
bolno živčevje, ko pokriva polja
ne mirna noč. Pa zatulijo zopet
topovi, boj se vname na celi črti,
črne trume naskakujejo, a naši
junaki vztrajajo, odbijajo..’.

I ako pride in mine noč, taki
pride in mine zc;pet dan, a juna
ki vztrajajo, vrste ne popuste.
Železen odpor, železna volja. Te¬
lo drgeta, omahuje, a volja vztra¬
ja. . . Saj gre za slovenske pokra¬
jine. za našo Gorico, kjer plapo¬
la danes naš prapor.

Zopet noe. polna groze iu trp¬
ljenja, zopet dan , poln težke
vztrajnosti, železnega odpora. Na
si planinci so utrujeni na smrt za¬
to mora bataljon biti nadomeš¬
čen. ]>eba mu počitka. — Pribli¬
žki se je črna, viharna noč. blisk
h ' eski  stcela, neurje in |>ovo .

4ei V' Vmes t0 P° vi ' tulenje granat

raglanje, švrkanje. razbijanje

M>ve vrste prihajajo, bataljon od.

baja v ozadje k odmoru.

Prijeten jc. počitek, oskrba
višina, ne primanjkuje

5 Kron . 4 -80

10 . 1.65

15 . , 2-40

25 . 3.90

30 . A75

35 .    6 .50

/JO . 6.30

45 . J  /.06

50 . j  7-75

55 -. !  8.69

C0 . . 9.10

05 . / 10.16

70 . 10J95

75 . 1 1-70

80 . 1 250

85 . ’325

90 . D.05

100 . »MO

200 . 31.00

300 . 16.50

400 .•• 62.00

500 .  77.50

tiOO . 93.00

700 . '08.50

800 . 12-1.00

900 . 139.50

1000 . '53.50

2000 . 307.00

3000 . 160.50

4000 . 614.00

5000 .  767.50

6000   921.00

7000 . 1074.6 0

8000 .. 1228.00

9000   1381.50

10000 . 1526.00

Ker ne verne, koliko čas* bedo t«
nizke cene eslale, opozarjamo rojake,
(ia se sedaj uu&lul'io te izredno usod¬
ne prilike.

Povejte o tern tudi svojim znancem.

First-Second National Bank
»f Pittsburgh, Pa.

Cornee FHtl> Ave, &  Wood Street

Pittsburgh, P a.

VOJNA IDILA

lz pisma slovenskega častnika
ki se nahaja v neki koroški ob¬
mejni utrdbi, posnemamo: Godi
sc mi še vedno dobro. Danes se
je moj oddelek povečal in sicer
mi je moj kuhar pripeljal od ne¬
kod kozo. Dal sem mu zanič 4ve
cigari K. ■ /< > — i.oue-

"' 1,1  • Jc dobro zapazila, da je po
( J nev i "a pašhiku nevarno, pono¬
či j)5 nc. Zato si išče hrane še k
ko s,* stemni, ob zori — prdti »•
uri — pa pride zopet, v pozičijo
in išče kritja kakor mi M

iz-

f’ ne .P»- Tudi ljudstvo fše

Je jmjazno, mimo, ’

veselo; rud. po trgih b £ mth
Gorica mirna.

Bataljon se  spočije , ,

111  P^Pravljen je na

napore zoper n e junX b ° J0 ' 1(1

vražnika, ki razbij?

"™* - pa  *

bolgarske rože

žtmiio jc. da jc na Bolgarske « 1
dolina, ki jc vsa zasajena z rož*'
*"• Te rože so prinašale -rtuar-
iem lepe dobičke, Še lepše pa L<K'
’ oval čem rožnega soka. Pred sad«-
11  jo vojno so dobivali vTtnarji za
kilogram rož 1 frank 20 c el)tl
m o v, ložna esenca jia se je prod«
•ioTa kilogram po 2000 frauko v
Majveč l e  tesenec se je prodal«
uo Francosko, na Angleško 111  v
Ameriko. V Turčijo se je le ma 0
Prodalo, ker kakih deset let
l udi v Mali Aziji goje rože. T s ^ c
v °jne cene jiadle in velja- sC
(la j kilogram rož le 15 do 20
t trnov, kilogram soka P a  }  .

1  ranku v. Navzlic vojni P« J e Z ,
sedaj K iz Amerike naroče«
Kad 1000 kilogram rožnega sok