3 ; 8 U S 8 C R ! P t I O H t)> S* Caitada <* Mox>cos Cins '~'sar j, Ssx »sontlis . , Thies moUthš _';n; Forsigi! Cuunli-iss; Ous year _ ffj.tjij Single Copy 2 ceniš. («!.< > v i<: -v rt; < ai^.i^ej , J1- ‘ir N A R O Č N k .-J A : Za Zd* dr- Canaio & Mexico: Celoletno . $1—- Polletno .. —50 Četrtletno . —25 Za inozemstvo: Celoletno $1-50 Posamezna štev. £ centa. =inr YQRK PITTSBlfRG, PA., četrtek, 2. septembra (Thursday, September 2.) 1915. ll Geslo: ..Slovenijo Slovencem' Leto IX. Št. 28. --'r/" TRIKRATNA SLA VB KRANJSKIM JUNAKOM. J- '• k ' a —-- l Deželni predsednik ekscelenca baron Sclmarz je prejel sledeč'' 1 pismo: J Vaša ekscelenca! Velespoštovani gospod deželni predsednik! Pied enim letom sem imel čast in. srečo popeljati proti sovraž¬ niku slave bogati pešpolk vitez Mildo štev. 17., ki se popolnjuje s hrabrimi sinovi vaši ekscelenci kot deželnemu šefu poverjene lepe krottovinc kranjske in pri lastnem opazovanju sem videl, s kako ob¬ čudovanja vredno smelostjo in vztrajnostjo so se borili njegovi ofi¬ cirji in njegovi vrli vojaki. Naj mi bo kot takratnemu zapoved.niku danes, povodom obletni¬ ce mobilizacije, dovoljeno zagotoviti Vašo ekscelenco, da je vsa Av¬ strija, pred. vsem pa vojvodina kranjska lahko pouosna na svoje sino ve, ki so v smislu 2401etue tradicije po sijajnih vzgledih svojih pred nikov v dvanajst mesečnem bojevanju s hrabrim sovražnikom v po¬ dedovani zvestobi do cesarja in države doprinesli brezprimerna ju¬ naštva in pripomogli k sijajnim zmagam, ki so osvobodile našo domo¬ vino iz težkih težav. Čast spominu vseh vojakov, ki so za to vzvišeno nalogo padli na bojiščih! Sprejmi Vaša ekscelenca izraz najodličnejšega spoštovanja, s katerim beleži Vaši ekscelenci uajvdanejši ADOLF BARON STILLFRIED 1, r. polkovnik. Jedrzejovv, dne 20. pulija 1C15. >,:« >jf % Deželni, glavar dr. Iv. Šušteršič je prejel sledeče pismo; „Kot, nekdanjega pove! miku junaškega kranjskega pehotneg, j polka vitez MiJdc št. I".. •žen«; 'r or. da ob oble.tui.ci isrvrseuc meh lizacije mrazim. svoj« bviloitosrčno občudovanje številnim junaciah činov hrabrih sinov prelepe vojvodine Kranjske v teh že leto dni trajajočih hudih in velikanskih bojih zoper enakovrstnega nasprotni¬ ka in čestitam deželi, katere sinovi so se, zvesti prestolu in domovini, v ntrornajIjivi hrabrosti bojevali, krvaveli in sodelovali pri. prekras¬ nih zmagah v čast in slavo naše armade, ki nikdar ne pozabi teh si¬ nov. Da sem ob začetku vojne stal na čelu temu krasnemu, od nek¬ daj preizkušenemu polku in ga vodil proti sovražniku, to mi je naj- lepši, najnepozabljivejj spomin, in moje želje in molitve bodo sprem¬ ljale polk do konca mojega življenja". Deželni odbor je vzel v seji dne 30. julija 1915. to pohvalo kranj¬ skih jiiuako,v s patrijotičuini zadoščenjem na znanje in pooblastil deželnega glavarja, da polkovnika v imenu dežele Kranjske spošt¬ ljivo pozdravi in mu odkritosrčno častita k sijajnim uspehom polka, ki se je izvcžbal in zadobil zmagovalno silo pod njegovim izvrstnim vodstvom in imel vrlrat-ega srečo, da ga je peljal pred sovražnika ime novam polkovnik. . «č- č* tir Župan dr, Ivan Tavčar jc prejel od prejšnjega poveljnika našega domačega pešpolka št. 17. polkovnika Adolfa barona Stillfiieda, ki je sedaj c. in kr. okrajni poveljnik v Jedrzejovvu v nekdanji ruski Poljski, sledeče pismo: ..Minilo je leto dni, odkar ste bili priča slovesne prisege, ki jo j< položil v ljubljanskem dopolnilnem okraju mobilizirani pešpolk vi¬ teza pl. Mildeja št..17. Naj mi bo dovoljeno danes — dasi žalibog nc stojim več na čelu tega slave bogatega polica, a sem vendar z vsem svojim čustvovanjem in s svojimi najbol j vročimi željami neprestane Pri ujem da Vas, visoko spoštovani gospod župan, zagotovim, ds si je in ostane vsak mož domačega polka v vsaki uri v mnogostevil »ih bitkah in spopadih neomajno svest nc le svoje prisege, nego ubsburški državi, se sedaj udej 1 1 uje iu uresniču je, kut sknpnosi /teresov med Avsfroogrsko ij alkauekinii državami. s padcem Brest-Bilovska sc je udi rusko prisvajanje pravice do' c: obstvu in moJobhistva nad bal n-skimi državami razpršilo v nič. ’■ ed rusko trdiljaVo se je odlo- > tudi borba, ki je trajala slo¬ ja in stolči ja med rusko iu po "uavslto državo za balkanske • erese. Nasprotslvo jo bilo ne- ravljivo ter je moralo dovesti »j< stranske odno.šaje do silne- ■ razipora. ki se sedaj razresava svetovni vojni. Ruska velesila : je bolela-postaviti na Balkanu ‘d-lražo /a pohod v Carigrad, dkunski polotok, povečini s BJo ii obljuden, naj bi bil v poli- :ieui zinislu privesek velike se rile države. Stuvano Avstro- grske, ki so številnejši kakor s" druge narodnosli v pravkar ■penjeni državi, naj bi se s pri- m : sli - sorodnosti ja. Pota do ti u Idiliko v ne bod v 'ruski napravile vojske, nego trgovina ' • »i’idfek-ii'iUJ-.trjMlt. jJJ’ 1 .'.iiiU v3.i o..„Z0-.. • ’ ' • C.-.ia-. im j c si neiiii lo vojno narodov tudi gospo ! 'pa in zapeljiva, tlarski odiiošaji. ’ 1 ' 1 ' ■ vuaujostjo s- <>b -klepanju miru bodo mora- 111 fiiska Mniia. li odka-zati prvim končno smer ti ib B’'.jvki -Slovani uravnati in vsinditi gospodarske m'.j«vosti ruske-'spore. Vsakemu narodu bodo mo ' bi 'uli iz, g ubili , rali dati njegove pravice. L.e-te, ■ 1 ■ ' : i" 1: i s.t ter i bo dala Avjtiija svojini in bal 1 !l I-"'-' skupine Vjkauskšiii narudom nu poli \ Sa r 1 ■ "lor.i.i i' . llouike. lo !io pa tudi P-melj nov ' 1 1 ‘ M '' b- ec- -i \ jzvcz.e. in v lem /.mislil poštam j Avstrija balkanska država. "" ! :| M poilobnc/'! J Bot v Salonik.e je odprl Brest " v 'loue-i.i- on I ‘jLilovsk. Razvalin' te trdnjave so 'o 11 .' 111 I u jeni eas i p .m isule j/lagaoo pa/islavistični -1! i ,}s i, 'z d rža In nekaj ! ve j c lahko .' -e p ra vi v li; 'is ju: A!' Bra ' -1 ,il..iv ,k j c cimaoil j 11 aibezdab-o! ir,'o ZlomkpMi.i j,- iiponm Pa |.*-, . it u v škili ul:' ’■ iu pokopani rus , a pansla i-l i.-ua i -1 - - i; i Itn •, a 11 'ie te trdnjave zapirajo Ku-som pel v Barigru-!. flrmeuje tt-žkib avstrijskih oblegovaluih topov m 1)ura-klin zmagovilih avstrijskih vojsk so dosegli I ij 1 1 i glavna nic- ■ 1 n na. Ralkauu I-■ r ugodno vpli¬ vali m sklepe uicroij a .i o d i *.., !.- nos ti i raznih političnih s, red'š-'-ib f*bnovil.ev 'lalkaiiskc zveze pni rusko krnilo, ki ;je bila nape rje n.a proli \ vstr-i ogrski, jo sedaj nc mogoča, in vresuičt.oje pod pan slavističuiin plaščem se: skrivajo¬ čih ek-pa n/i v ii i.li • 1 is« in 1 jen .i rus kega carizma ni več izpeljivo. Al i uiiogočila s» ji- pa nova zveza, ki hi ne ohse-gr-ki. samo balkanskih drža', nego oklepala tudi Avstro- irgrsko i:i Nemčijo, ki. bi nudila halkauskim nazodom možnosl, da se narodno ukrepe in politično zedinijo, in ki bi utrdila skupno,s! interesov med. Avstrijo iru bal kan-, škilili' državami. , ■ idej i ter zaprle rusk.euiu ;>ritiski po 1 v Carigrad. A.\ .trij. dežele so 1 'raob-ežne, avsirij^ki vojska pre mocn.ii iu a v-'n j ,ki .oiž eznik pro enagoceu. da bi bila ruska k mita n"'k pr-k o avstrijskih narodov do Carigrada. Na brest-litovskih razvalinah s- bo osriuviila nova z. v-za. ki bi 'h.u-inala \-s • bidkausk- narod' ter obe osrednji cesarstvi, PiTcmvsl, Lvov, Varšava, Brest InltoVfjk, '“se { i ; m ena se bode ne izbrKno svetila na traku, ki spa- '-j- ulil o žh ■uandov v b.in : . l..n;-;ški državi.. ' zajemu ; irvojevane zma-/,. /a ve-luškega orožja bo h- tvorih temelj, na katerem s-- zasnuj, povsem nova iu !rajna skupuos interesov n v- 1 '- drža ve. Badec na.jmočm jše rusko* trd n.jave ,ie zadal. Hu-o-u vinrUii uda rac glede južne' (K ,liijw obenmr pa c Igrnil zaveso ^hodočiiosl, ' D bo k.s žhigoizniH in »o '■ nIi/Ii!.;i, lAer i ho zaevetala tr- Nekaj c ti več kakor tri mesece je zatonilo v večnost, oc kar je napovedal zemljelačni polentar Avstriji vojno. Njegovi nameni so bili jasni kakor beli dan. Pod krinko dobrohotne nevtralnosti je zahrbtno spletkaril ter čisto po kramarski barantal z nasprotniki avstrijske države, dokler te ni čutil popolnoma pripravljenega za zavratni napad. Italijana je že zdavnaj skominalo po predi vnem Primor¬ ju slovanskem, a ni pa upal javno in ’ silo dati duška svojim •»oklepnim aspiracijam. Sedaj, ko je njegova zaveznica ob- koiena od sovražnikov malodane na vseh straneh, je izdrl voj meč, da tako' zadosti svetemu poželi en j u Ali mogočna Avstrija je še o p- 'vem raru zavaravab svoje deželo ob laški meji z nepremagljivimi utrdbami te; Dostavila tja v bran svoje najhrabrejše junake, svoje Slo vence in Hrvate, ki so poleg visokih gora, slovenske Soče n umetnih ovir neprediren zid za požrešnega in verolom¬ nega polen tar ja. Približno 200.000 Lahov si je razbilo svoje glave ob tem iivem zidu, a uspehov pa ni, in ni. Zahaan so vsi naskoki, za¬ man njihovi obupni napadi in brezuspešno je neprestano pa rdito grmenje njihovih kanonov. Avstrijci imajo v rokah še lomala vse postojanke, kakor so jih imeli izpočetka. In dokler stoje tamkaj Slovenci in Hrvati, dokler bra- mo le ti slovensko zemljo, se ni treba bati Avstriji, da bi iz¬ gubila le košček kraških tal. Pa naj le počakajo polentar ji, ko pridejo tjakaj še ju- upej 17. nehotnega polka, ki že koma j, čakajo, da -jib poš- je/o nad ftaiijaM. f oiem ga nai.ee. kako'- se bore Akvveob a svojo ljubo domovino. v v A' J UUHULtiiU ' iLLLLIll. UUHJIBi. WU v Dunajska ,,Reichspost“ piše o priliki cesarske pob v.-. '■;nade ob Soči rn njenega poveljnika: Vojak’ vseli etvstrijsih narodov branijo vrata iu,- ahodni strani Avstrije. Nemški vojak z alpskih dežel nem 'ki Dunajčan stoji oleg hrvaškega Bošnjaka in Dalmatinca, •oleg Slovencev iz Štajerske, Koroške in Primorske in eg avstrijskih Italijanov v bližnjem strelskem jarku. : njim šivam k raškim zidom ležijo Romuni, Ogn lnlivahi i z >a;iata Iu vojskovodja teh čet ie Hrvat, Boroevkg drzni hra- lilelj Karpatov. Sedaj stoji Boroevič ob Soče \ /nanje, ki si ga je P rl lobil v gorski vojski na izhodu, jdotočuje sedaj ta ze ezni general ob soški meji. Z 1 uujipejnim spoštovanjem .e •1 okk Pi-.jo Iličem veljaki, njegovo me je ze vrainlia in dom kol vi. s ,rele zoper »vrazmka Svetozar Torocvic! Hrvaški vAjkoclia «■ vpad' futu- ni iiaiiim -ivurp^m. m‘MM Adriji b „ o- ' H UB m. .kih P ol!t,ko :v iir ' ; (i njene obali. Cesarski iaL H iJ( ' bo brani in vsi narodi Avstro- oj.sk o vodja hrvatskega rodu jo ' t , fin f •:> L 2M^ M /"im 11 ; i jugu it. za klilo hia-S 0 k a Id’ ga, marveč gmjptMlairs!;.-;;.;, j 1 . 1 . ;>vgMs'ta mifogi .lef.-klri i po¬ sla čez glavo, j'/ p.-MM,,: aul ' 0] ._ jenkin mož sam petra, ng so ga viri peljali v Frira-il j- eoro-uer-u V-inl"-,"g|i. ,(., j,, oli sallL nameril iimriliin o rž je na -svojo ženo v m iv °ji pisarni potem, kc se je spil Zagonetni umor žene privali;- z u j., nega detektiva, Samuela Lakner- Lcitnevjeva izjava vsebuje- dolg a — s katerim so imeli v 'noči najsezuam domačih prepirov in svaj. |MP9i teh L " h interesi pa niso politične-ll„, l/ra vnjanje gospodarski H nošajev zagotovilo ŽENE. l rajem inl1 '- ,,'j-ivova žena dne 30. Ko ie jj-risia njegov j- tl.. v'njegovo pisar- j,, ležal samokres na njt go veiu pultu. . . . , \i,. | prepirom- J« pripovedoval LeiLuer. je planila z iglo za klo¬ buk nadenj. Zaglcdavsi pa samo¬ kres je pa hotela zagrabiti le tega. Ali Leitner ji ga je izmaknil od¬ dal. pet strelov nanjo ter potem skril morilno orožje v dimnik. rCEHZ-SpjU.^KOSPR^UmNAJ ' KER MuNO GlšpAio' HA t NAS Dornjc besede donaša .-alcsei Jp ■ OGLAS' rbofilsko-j ugoslovanski organ rojaki N , rod a" - reete IfS?' ; lia P rvi strani ’ kakor Se t0 dHido.hi sdkrat.isVemu 1 v .. -jid-nm v obraz, jih opozarja na '""■i; a - r:,™"S. »iu ri—■ srt*.- »•j«’ DlMIjčlV O teli. h»to p»a«» te — ,oon .„,50 c Le čitajte v našem listu na osmi strani cene, po katerih , 'fli, First-Seeond National Bank of Pittsburgh, Pa." denar v Evropo 'pa sc boste prepričali, da je naša trditev resnična. Toda Sakser zahteva $1C0. -- za islo delo. za isti denarni znesek, • a j jS tib iooo kron, zahteva celili $(.50 c. več, zahteva do 40 kron več. , . - . ■ • i la „rojake" še opozarja ta nepridiprav na prvi strani, naj »ved¬ no gledajo". No nesrečni rojaki imajo pa tudi prav, da „vedno gledajo . Ivajll na mesece in mesece je kradel ta stari sarletan po $4. - iu .še več pri vsakih sto kronah,a sedaj se jiiu še roga ter jih še na¬ dalje skube pri vsakih ,1000 kronah po 6 dolarjev in 50 centov. Tudi mi opozarjano) rojake, naj ..vedno gledajo in naj .tudi zapazjio, kako jih Sakser VEDNO striže in slepari. •tf* r „SLO VENSKI NAJftOD" 2, septembra 1515. fe aataB. :ih 1000 ih tisoč MISLI AVSTRIJSKEGA POSLANIŠTVA V WA$HING- TONU O VOJNIH DOGODKIH V RAZDOBJU PRVEGA LETA, ' (Konec.) RUSKA OFENZIVA ZLOMLJENA Na vzhodnem bojišču sta zaveznika podila ruske armad . Začas¬ na okupacija .Galicije odstrani Rusov ni mogla preprečili uspešne iivt-dbe zavezniškega načrta poraza ruskih vojsk. Uspehi te voja¬ ške politike se ne zrcalijo samo v zajetju več kakor 1,500.000 ruskih vojakov _katerega števila ni dosegla še nobena vojna — nego tudi v zapleni*, v : ogromnega števila kanonov, strojnih pušk, muhici je in drugega vojnega orodja. Veliki zmagi Hindenburgov! ob Mazurskih jezerih sta sijajna ilustracija strategičnega zmagoslavja nad števil¬ no močnejšim sovražnikom. Naj so ruske armade še tako številne, ho moral ru»kl vojaški organizem konecno vendarle občutiti ■ezultate neprestanega izkrvavljanjn. Na celi fronti obeh zaveznikov, od \ zhod- nega morja pa tja doli do Bukovine je opažati neprestano i -mikanje ruskih če’ pred pritiskom avstrijsko-nemških trum. Čeprav so ruške armade ki so se začetkom maja postavile proti zaveznikoma, tvorile bojno mo« od štirih milijonov, so te vojske izgubile tekom treh me- SPe ,, v od 25 do 30 odstotkov svojega moštva. Vrhtega imajo še prav pičlo število oficirjev. Razmerje je: 4 ali 5 oficirjev na vsa mož. d očim bi bilo pravilno razmerje: 30 častnikov na vsa vojakov, izguba tretjine ruskih kationov in pomanjkanje nunieije sta takisto zelo ndvaž.na činiteljat in brez vsakega dvorna e vtiska ofenziva zlomljena. ^Bkorogotovo se Rusija ne bo mogla pred prihod¬ njim letni;, aktivno vdeleževati vojnih operacij, morda še prod pri¬ hodnjo pomladjo ne. POLOŽAJ OB DARDANELSKI MORSKI OŽINI NADVSE UGODEN, Turško bojišče nudi za osrednji velesili nadvse Ugodno sliko. Turki m prav dobre vedeli, da .dh nameravajo Rusija m ujet . zavez¬ niki spodili iz Evrope: zato so s-' pa tudi brez vsakega okle* a n ja in obotavljanja priklopili svojima naravnima zaveznicama.. A v itn ji in Nemčiji. Kako Izborno se je obneslo to združenje z vojaškega vidika, nam p o Ve samo hipen pogled na položaj ob Dardanelah. Zgodovin¬ ska morska, ožina je skupen grob vojnim silam trojnega spo -ažurna, ker je rakorekoč nevza vzetim. S pomočjo Nemčije se turški vojaki niso izneverili slovesu svoje slave. ITALIJANSKO IZDAJSTVO. Italija je navzlic svojim obljubam poteptala svojo narodno čast. ter ,se dala zapeljati k izdajalskemu koraku, ki mora zbuditi sr.Vid v vsakem poštenem človeku. Z ozirom na vojaško stališče ima. o Itali¬ jani Za zb a m o vati bore majhne uspehe, dasi so se mesece in mesece pripravlja ii za boj. Dobro premišljeno vodstvo in vojaške lastnosti avstroogrs-kih čet se kažejo na kopnem in na morju. Politični- nosle- dice tega brezpri metnega izdajstva bodo sila dalekosežne. BALKANSKE DRŽAVE SE NAGIBLJEJO K NEVTRALNOSTI. Grške kakortmli druge balkanske države hočejo ohraniti svojo nevtralnost. razmere rta Balkanu so se izdatno izboljšale, Bolgarija se je sporazumih! s Turčijo, iti Romunija oddaja obilo žita in mine¬ ralnega olja osrednjima silama. . Sedaj je popolnoma jasno, da se'je poizkus aliireev. da bi izst.ra- j? re IC v a t if-.,. r\«T.f,,t*> t i a oi: iM^Sam r.av j® sicer pripravilo civilnemu prebivalstvu marsikatere ocvšeč- bosti ter. povzročilo tuinfam tudi zmernost in štedljivc.st. ali vrbjega pravega eilja n( , dosežejo nliirci nikoli. Kajti Avstrija. Nemčija in iz vojnega vjetništva. I PLEMENIT- VAGABUND, ■¥?vslsr ( vo osrednjih sil. doeista ponesrečil. v , lAldstfto poseganje'Anglije, r TtrgoVski phomet nevtralnih.Kr- Turčija so drzn ve VOSt, č?Š, (ig i rt i' ki sp lahko zdržttje.jo same. Angleška doittašlja- fturješko bt-odovje lahko blokira obali sovražnih dežel, ••.pada \ kr o ml»u"» »tnu-tjo. Pravkar se spravljajo bogati-žitni pri- ttcla, pod streho, in živil je dovolj za prihodnje leto. S tem da'reč ne • porabljajo bakra v elektrotehnične s vrb e, je ta kovina za izdelova- •>.V tomir notrebšein na.razpolapc n za najslabši slučaj je reda iz¬ naša na, .umestilo Tržne ceru niso višje od onih v Angliji, ki trdi, • os?odOTalka ■ . «-.c.t na angleškem trgu je večidel pripisovati delav- nn I-, 1 T1 Vrba¬ nec in župan Lovrenc Mchljaž, Govorica jim ni tekla tako glad¬ ko. kakor se to sicer dogaja, ka¬ dar razvozijo vinska kapljica 1,jur dem jezike. . Kakor bi jih nekaj tiščalo v gr¬ lu, se je zdelo, jn dobra in žlahtna pijača jim ni Šla tako v slast, ka¬ kor si je želel krčmar, >>... Družba se je pomenkovala po- največ o neznanem svetu. ki. mora biti sila lep in bogat. Matevževa, žena je zamišljeno in otožno poslušala možakarje; ter si na vso moč prizadevala, da Hi se ne srečale njene oči z moževi¬ mi. Kajti kadarkoli se je to zgodi¬ lo. ji je zdrknilo par .grenkih solz po licih. Te pa’ je vselej naglo otrla s svojim kakor sneg bolim prodprtom. Saj se nikakor ne spo¬ dobi da hi jokala, vpričo takt dr uš čine za možem. Čeprav. odhaja v neznano tujino. Sfrnad.ovi otroci-se niso. hogve koliko brigali niti za družbo: niti za njene pomenke. Tudi se ni vi-’ delo, da bi jih le ikcJščkaj težilo očetovo slovo - bili so pač če pre¬ majhni in premladi za .-take občut¬ ke. Nasprotno: Obrazki so jim kar goreli veselja in zadovoljstva. Kajti danes so imeli toliko bele¬ ga kruha v ustih, rokah in na mi¬ zi. kakor še nikoli prej; n ’ ‘?e • bogat boš - ’. i spregovori neki Strnadov soseij. "Bogve kaleh obl N zavzdihni Matevževa žena. "Pošteno srer- iti pridne rok imajo tudi v tujini 'Tadf': 'de žnp nik Urbanče, "Bodi tak. kakršen sr bil doma pa ti bo sreča mila". pr id oda žu¬ pan Mehi jaz. "E,j. Strnad je bil še vedno možak: mislim...“ In prekine drugi Maievžev sosed. Ka.jli pra\ Zdravje moč m krepost. Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. m Ta knjižica pove enostavno, kako se neka- tern bolezni, kakor je sifilis ali aastruplje- „ nie krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno, tok Seburne in ledvične teškoče, nalezljive in druge ženske bolezni na spolno-urmarmh organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi'Stroški. Pove tudi o našem vspeSnfim zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerodnosti idodca. in Jeter,^čmca, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha m s u ALI TRPITE . , ,, v križu, bolečine v zgibih, ela- na katerem izmed sledečih simp o povračanje hrane, bljuvanje, žolčno vobol. izguba apetita, kisloba \ , - ; snania slabe sanje, slabost in nagla riganje, nečist jezik, smrdeča sap- , ^^ , f p r j,j ost „b jutrih, epii kolobarji razburjenost, nervoznost m razdraženost onem V b( , iaZPI , 5o znamenje Ja vaS telesM sistem ni v red« in da potre- bulete zdravni.škili nasvetov in pomoči. . aasss, Fr :: kateie bi mm.u / ( 17I , :ite v/r oke svojega trpljenja m kako bi 89 vale 1 1 ežkp?e*'obvlaJaie. čitajte to knjižno, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. / Pošljite ta kupon še danes. DH J RUSSELL PRIČE CO.. S 1002, 208 N. Sth Ave„ Ohicajm. Ul. Cenjeni doktorji,—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime Štev. in ulica ali Eox No. Mesto Država i v tistem hi j' v odpro vrata ir iijni n4>eh vojnih v, 1 ^; sodu-. Prisrčen pozdrav tc- ;eža vn i rrKd ci > a ralih Kunovar jc nizala ičittu nonri- „ .materi Uršuli v in o kak črn. ruskem Ruska finančna ustava je skozinskoz zrini vojnem posojilu ne more hiti .uiti .govora. Na angleškem utegnejo biti denarni viri precejšni, e že čutijo. .Anglija tn* mtirc svojih /ato ztnkoi Zii-agrjit! z denarjem za neomejen čas. Kajti navzlic vsem . pim v ('.-‘cm raznih agentu:- ni Uspelo štiri in pol ndstotmo posojilo. ■ rednostn. papirji milijardnih zneskov nesejo pod pritiskom, kon- verfiranja angleških državnih dolgov < eornsols•• samo šc 3 do 3■/(,%. Mnogo ok, Iščin govori torej za to, da se bogastvo VVlike Britanije izčrpa, ec »a traja bi vojna samo še eno leto, in Lord Kitscenetr je mne¬ nja. da bo trpela še veliko dalj časa. Koncem koncev •• lahko z vso gotovostjo reče, da nista Avs‘t-ija iti •eTncija niti r.ddaiec Ir,liku virjielc kakor njuni nasprotniki, da .je stanje osrednjih velesil v vojaškem, gospodarskem in financ'jelnem oziru zadovoljivo, n da lahko zrete obe državi z najboljšimi na- lami v bodi.črost. ■ c .!oVžtifi ia Slcvtnkc, naročajte se na ^Slovenski narod “ 3 najLoIjši slovenski list v Ameriki! ... . ■ h ,s. s.tev, 42 nosi a bient \ id nad l.i-vb« i i,-, °' la "0, da je SP med Naznanja ni Vam ' a.ino vjetn>š; v« m V slad,k livimi. Piš la sem pri '%1 Y ■; Rusiji. Dela . . ^orni tvor- uei. Denar ja mi m tr«h a “ V -i.. ga zaenkrat ne potrebnj^'^ »ogoin. V Obojaim v kursiki ,J.i V i'- v i < 11 ue. 1 X *•- , j v .v a 1015. — Mart-in Jamar j ( j,> ,H ’ ia ,lsP ^ »čil svoji ženi Mariji v Gfa 0 'je-ne,..ni nvl Tr-zIČ,, n, Dol,eolskem SiS Z ^- ZTl J era S berniji v evropski Rusiji dne. jg iunija -poroči! lišču pr-U Tržiču na Dnleujsketn la je bil v Galiciji vjet in odpe 'jan v notranjost velikanske rus¬ ke države. Piše: Zdrav sem, da bi 'e bili lini! vi doma vsi zdravi Dal Bog. da bi vsi zdravi ostali, ta se bomo še videli. Tukaj smo vojni vjetnik i po vaseh. Jako dolgčas mi je no tebi in otrocih. D,-.'site Boge da hi bil zdrav in h' srečno prišel domov. Sprejmite vsi skupaj Srčne- pozdrave. Z Bo gom! sobo stoj: j-rscej k rep Ur. moš ca postav.i < ugnlc -di, :u -koli¬ ko zr.mv/gni-- '■ > !•. i;-.-: ra mn. <* . Kakbi- da je stoiiil meči .' --č. p človek iz drugega sveta. j, /delo ob njegovem prihodu. 'L už bi je uamab zamrla beseda ter oh Gčala v grlu. Očividn.o -o se g: bali. In ni jim . bii dobrodošel: kajti nihče mu ni p-mudil pijače kakor je to navada na kmetih. Prvi še 'je opogumit Gtičmanov Fronc, naširoko znani' voznik '■ ooklicu. Njegova suhljasta posta vh se dvigne e svojega sedeža' Fronc si prižge že davno ugasle sunodko nad polovico izžvečkano možakar je bil namreč bolj na¬ vajen svoje pipe — .koščeni in ,. c in voli obraz se mu strašansko zre* ui — kajti voznik se je ''dobro za veda! svoje današnje od važnost — nato za kašlja parkirat. pijan, enkrat ali dvakrat na tl Afer ko ueeen.o i zpr e govori: "Matefž. zda ie pa že Čas. da so spraviš ns vd.r f T ra je deset, in še dolga je po¬ lo mesta' zanalašč so bik te bčse vsi razen ue .o odšli "pre U-jf.,. sfj) j a Kron cev a vpfe lame Matevž no : -la.v: ja otrok' tem - a ' Tu s ( ‘i- Naipr..- d Inteega' š« sv ^ e je prišla vfr***™- m 70 ijubovanjo. Kmečka zaljubljenca se morda še grl.it a. ali ne pogosto krat., kmečki starši ne poljublja¬ jo izlepa svojih otrok, zlasti ne od rastrih, mož ni prerabločnten nap ram svoji živi jenski družici. in. žena se ne suče vsak hipec oko¬ li svojega moža. Ali klju-btemu moramo priznati, da je med nji¬ mi . cb rednih razmerah večkrat prešrčnejša in iskenejša'ljubav ka kor med gospodo, ki se ob vsaki najmanjši prifiki grli in poljubu je. Pod trdo in raskavo skorjo se kriva, dostikrat prav žlahten le-., n takšno, lizanje, br rekel kd- kmečkih ljudi, jf 'proti’ , bčzpnf'Tu cerkvenim zapovedim ter tako tu di proti kmečki spodobnosti. Nato je ktrnad .v Matevž segal kar po.vrsti možakarjem v roko in ko ga je še župnik blagoslovil ter mu želel srečno pot. je zlezel svojini brašnom na okorni in že b.ogve koliko let stari voziček Gut¬ manovega Franca. Tedaj je' oplazil voznikov bič lisasto .in ne preveč rejeno kobilo io rebrih, blatno kolesje je za- kripalo in zacvililo; in vozilo se e premaknilo ter polagoma izgi¬ ni 0 za. ovinkom izpred oči vsem. i >o ostali pred Mehijaževo .gos •■•tilno ter zrli za Strnadom odha iajočim v neznani svet. Svetokriški občina.t-.ii ženski in noski, so še dokaj časa govorili o i'm dotlej redkem dogodku. To la ljudje pozabijo polagoma tudi jikšoe izr c;! m* dogodovščine. U; akaUse. tmii v Svelokirišk to no¬ ju -niso več pogovarjali o človeku j H je odšel z. doma 'e grude za bolj I o srečo v tujino, Zanimivejši io* v-izm-jši doaodki 0 -r jeli zda i razpi-tati v /go.do¬ lili sv('to!ko oči se srečale, zena je part,..', tela. in konec je bilo - ' n slavijgnja, Ali tega jima ne smemo šteti v. zlo. Saj je rn^' da znano vsakomur, ki je - knV>; tov, da ni. kmečkemu ljudstvu bog ve koliko za emerjenje lir po- KER KER KER KER KER KER KER KER KER IgMEMBER FEDEBALBESERVf STSTLM OF BANKS. je ta banka Narodna banka. ,ie kot Narodna banka pod nadzorstvom vlade Združe¬ nih držav ter je redno pregledovana po vladnih orad nikili. mora petkrat na leto poročati o Vvashington. svojem poslovanju v mia pravico izdajati papirnat denar ter v jamstvo de¬ ponirati vladi vrednostne papirje. ta hanka čdaniea novega Zveznega Rezervnega Ban«- nega Sistema ter je ena izmed velike skupine Bari*. vzajemno jamčijo druga za drugo in njihove vlagate®- s / 1 n Vi + X .‘? nH 1 lnih , ballkah tudi delničarji, t. j. ljudje. Id w lastniki banke, odgovorni ne samo za vsoto svojih urnezev, ampau za dvakrat tolikšen znesek. " ličkaj'denarja pri^j ' ?< ' ,,ikdo iz ^ iUfi ^ ^5,(100.000. ^ 1,unu ' n 111 vdih rezervni fo;,o plačuje obresti na vložke +„„ • • . . h 1 evo in brez odlogu 'M-dm-njc prihranke KER k, h k odloga, vsakdo piše tej banki za¬ to pismo se ho i " . slovenskem jeziku, in KER ,.a banka |>osl „£ 7 \ ^ -nuj v istem jezik", jamči, da J 0 de£r 1 " bankami v Evropi ter domov i n o ta m kaj izpla V PARIZU PADA ŠTEVILO PORCMOV, KER :::A 2e '“ ,i '!*««& ni *. V i c dni'o razmerah je število porodov v Pariz: len povprečno tednu majnika in v prvem tednu '"ulja je pa znašalo število poro Zna -';.,() ng i. - 8ott v zadnjem vj. Parizu koma j 3:>0. 1 KER •KER I al1 v slučaju, če se zastopa izrečno vse Velike Se ga vam vrlie '. ■ pravljena Va m s fiti , i , t-^ohrodue dražbe ter je P n ' '»K I« C«,. ,T "!'' » V .I«' Tisočerim rojakom i." ' S . V '^° tll ’ už i'io semkaj- V! ' 1 prihrankih, morem ’ at . ,>Vln ' i*' količkaj na njd 10 ' kbio v svojih denarnih zadevi^ 0 piii T n točati. da posl»' .ai ix, a . to močno banko. Vam bi treba \n " 2a<1t ‘ val « iati sv,,j denar. a i: !- , .' <> i. na to kadar hočete po; 111 ga hočete vložiti na obresti, nego *ahko poslujete j jcuoiujete s to vTi Ao kakor človek ki «- ] )ank ° pismenim potom ’ kl Zlv t v velikem mestu. tak- A*' / ;) Si,OTSKSZI ifARGD", 2. septembra 1915, F AT A MO RO A N A, zaunjem cas» so pisali po domačih pa tudi po tujih časopisih o pojavih v ozračju.. Ludje so opazili na domačih planjavah oh honeontn čudovite panorame: morje se proži pred očmi začudenega Opazovalca, po njem se gibljejo barke in mogočne ladje; bojno polje se prikaze sredi najmirnejšo kmetske idile, jezdeci begajo po obzor¬ ju, rojne erte-se vijo proti sovražniku, .topovi grme. Popolnoma na- lanio je, da je razgreta ljudska domišljija spojila te nenavadne pri- lodne pojave bas z dogodki na bojnem polju in marsikalc neuk opa¬ zovalec je morda s strahom gledal v njih tajinstvena nadnaravna znamenja Toda one omenjene prikazni so popolnoma enostavni, zakoniti prir od ni pojavi, dasi se v naših krajih le redko Iredaj prikažejo. V gotovih krajih pa so ti pojavi — imenujemo jih „i'ata morgana" -_ tako vsakdanji, da se sploh nikdo ne zmeni zanje. Ob hiesinskem zalivu ležita mesti M^ina in Reggio ločeni po široki morski strugi, iz Messine ni možno videti Reggia, ker leži slednje za ukrivljeno morsko površino. Toda neštetokrat se-pripeti, da zagledajo Mesinci mahoma bele vile in gradiče Reggia, kot da bi jih bila nevidna roka dvignila nad obzorje — in glej, že je zopet lepo mestece poniknilo pod morsko gladino. Kje'leži vzrok čudežni prikazni? Iz vsakega svetlega telesa izhajajo prirodni žarki v premih čr¬ tah, zato vidimo svetlo telo le tedaj, ako se med njim in našim oče¬ som ne nahaja n.ikak neprozoren predmet.. Svetloba pa še širi premo črtico samo pod gotovimi pogoji, namreč samo tedaj, dokler je zrak, ki se skozenj siri svetlobni žarek, vsepovsod!, enako gost. Vsa¬ komur je znano ono čudno migljanje zraka nad vročim plamenom, zdi se nam, kot da bi se predmeti v zadju prelivali in trgali. Svet¬ lobni žark' so prišli nad plamenom v bolj ali manj segret zrak, eni se odklonijo sem, drugi tja, predmet za plamenom se nam vidi popa¬ čen, in kakor se giblje zrak in menja svojo toplino, tako se gibljejo in lomijo nanj prodirajoči žarki, tako se giblje, preliva in trepeče za plamenom stoječi predmet. Kar je pojav migljanja predmetov za nepravilno segretim zra¬ kom, isto je fata morgana, k.edar se toplina in gostoba zračnih plasti stopnjuje^pravilno odzgor proti tlom ali od tal navzgor. V prvem slučaju se zračni žarek, ki bi iz Reggia premočrtno hitel poševno proti nebu navzgor, narahlo toda dosledno ukrivlja in se v lahko zavitem loku liki izstreljena krogi j a vzpne preko morskega hrbta in pade v oči strmečega Mesinea, v drugem slučaju se po posebnih za¬ konih optike svetlobni žarek na vodoravnih zračnih plasteh odbije kakor na gladko izbrnšenem zrcalu. V tem zračnem zrcalu vidi opa¬ zovalec seveda vse predmete zvrnjene, in zato se mu dozdeva, daieži pred njim gladko morska gladina v kateri se zrcalijo mesta in lju¬ dje; „zračno zrcaljenje" imenuje znanost to optično* prikazen. Časih seveda se tudi. združita prvi in drugi optični pojav, ali pa postaneta še bolj zamotano s tem, da so zračne, plasti tudi na desno in levo različno goste in da se tudi od tam pojavi stranska fata mor- gana ali zrcaljenje. BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V ' OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI, SAMO 2 5 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, -knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14Vz palca v dolžino m 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Za tein nrva mapa v harva!) porazdeljuje celo Evropo, kakor se v sedanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi označeno v barvah- Četrta. stran obsega cel svet, na kateri je označeno, koliko ima vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- , Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki' se bojujejo, in kje se bojujejo. Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije in Avstro. Ogrske, kjer se sedal bijejo silno krvavi boji. Sedma stran obsega AmrMjo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bitke. Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo, koder razsajajo najjjutejši boji- . Deveta stran obsega celo avstro .Ogrsko državo z njenimi mejami na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejami na Eusko-kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrai- refših bojih- Na deseti strani ,1e Srbija z novo teritorijalno posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srhska 'vojska i t, J- < > <• »> > > •, * O O ’ t X U <1 1, O 1. SAMO 30 CENTOV, pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v^Galicip. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. torej želi prvo, samo mapo «li drugo, naroči ter pošlje obenem Kdor bojišča", naj se takoj .. upravo ..Slovenskega Naroda • „mapo s slikami z 25 ali 50 , centov na ! j j ❖ I i , *> >; i t i 1 v ITAL!JANI ZOPET PORAŽENI. Berlin, via SayvUle, 31. avgusta, Iz Ioormosta poročajo, da so še najzadnji hoji ob Stilfser — pre lazu končali s popolno zmago c. in kr. čet, in da so bili Italijani prisiljeni iz te okolice pobrati ši¬ la in kopita ter se razbitih glav umakniti. Artiljerijski spopadi. Berlin, preko Londona, 30 avg. •— .0 dogodkih na italijanskem bo¬ jišču poroča vrhovno poveljstvo avstrijske vojske sledeče: "Včeraj je precej živahno delo, vala. sovražna artiljerlja na Pri¬ morskem. Sovražni napadi na razne točke so' bili zavrnjeni. V obmejnih okrajih v Tirolah in na Koroškem je položaj neizpretne- njen. IZPRED DARDANEL, London, 1. septembra. — Ob¬ upni boji se vrše ob dardanelski morski ožini v onem območju, c o se bile angleške Sete pred kratkim izkrcale. Turki poročajo, da so si osvojili neke zakope ter prizasdjali sovraž¬ niku silno težke izgube. Ali ta vest o uspehu turške vojske ni še uradno potrjena. Turško poročilo. Carigrad, 1, septembra. — Ske¬ če poročilo objavlja turško voj¬ no poveljstvo; "Nasprotnik je poizkusil v so¬ boto' v področju Anafarte 1 jut na¬ pad, ali naše čele so ga odbile ter prizadjale sovražniku silne izgu¬ be. Z zahrbtnim navalom se nam je posrečilo zasesti sovražne za¬ kupe pred našim središčem, uni- či.vši vso posadko v tistih zato¬ pili. ’V bojih zadnjih dni smo vtrpe- i le neznatne izgube. "Naši zrakoplove! uspešno so¬ delujejo v naših bojih. Kajti po¬ metali so že več prav dobro po- eodenih bomb na sovražni tabor". . .-»i >. ' NA ZAPADU NIC POSEBNEGA, ŽEPNO PERO, , SVINČNIK ift PEČAT IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek pošljite 50 c. “ UP na^ se Me takoj izvršilo, NEMČIJA PRIPRAVLJENA KAZNOVATI KAPITANA, Nemški kancler, dr. v. Beth man-HoIhveg, je rekel 25. avg. da si ni Nemčija glede potoplje nja parnika Arabic še popolno¬ ma. na čistem, ker manjka še po¬ ročila odstrani nemške admirali Tete, in da se še ne ve zagotovo je-li bil imenovani parnik žrtev .podmorske mine ali nemškega podvodnika. Mogoče je pa tudi, je dejal kancler, da je parnik sam prisilil podvodnikovega poveljni •ka v usodno smer. Kancler je še pristavil: "Šele potem, ko bodo vse okol¬ iščine razjasnjene, bo mogoče" reči da jedi poveljnik našega pod¬ morskega čolna prekoračil svoje nštrnkeije, ali ne. Če se je zgodi¬ lo, potem se ne bo nemška vlada prav nič obotavljala dati Združe nim državam popolno zadošče- Berlin, preko Londona, 1, sep. — Vrhovno armadno poveljstvo javlja iz velikega vojnega stana: "Z zapaduega bojišča ni poro¬ čati nobenih posebnih dogodkov. Strelski jarki pod ognjem, Pariz, 1. septembra. — Fran¬ cosko' vojno ministrstvo daje na- kratko nažnanje: "Naša artiljerija je nadalje¬ vala sinoči brez posebnih dogod¬ kov svoje Obstreljevanje, sovraž¬ nih strelskih .jarkov in taborišč." Na angleški bojni črti v Flan¬ driji je vse in im o. London, L septembra. — Feld- maršal Sir John Freuc-h vrhovni poveljnik angleške armade vFlau dri ji, javlja, da ni bilo na angleš ki fronti v Flandriji že od 18. av¬ gusta sem nobenih posebno važ¬ nih bojev. Zdaj pa zdaj se je ope¬ riralo z minami, ali splošni polo¬ žaj je neizjiremenjen. Nasprotno pa se Francozi ne¬ prestano gibljejo na svoji bojni črti. Kanonade se vrše' na obeh sovražnih si straneh brez pre¬ sledka. Francozi trde, da v kraju Artois in okoli Quenneviere.s po¬ škodovali nekaj strelskih jarkov s topniškim ognjem ter v živo za deli neko sovražno taborišče. Ljn- •£0 obstreljevanje se je vršilo ru¬ di na Lntrinškem v' smeri proti Moneel, BeeTigeS in Chazelles, ka- k ort udi v Vbgezih okoli Rabode- an. Launois in Linge. PRIPRAVE ZA ZIMSKO BOJEVANJE. Pariz, 2, septembra. — Fran¬ cija se pripravlja .za bližnjo zim¬ sko kampanjo Službeno izdano obvestilo opisuje obisk vojnega ministra Miller and na fronti, kjer sc je minister pegovarjal z raznimi vojnimi poveljniki, zlasti z onimi v Vogezih, o vseh potreb- nih odredbah glede zimskega bo¬ jevanja. nje, kakor odgovarja prijatelj¬ skim odnosa jem med obema drža vama" ■ - Nemška ■ vlada hoče kaznovati poveljnika n eniškega'. p od vn dni k a če je proti:svojim, predpisom tor pediralin potopil parnik Arabic. bic. . '•> •- j. ; ■ • ZA OBRAMBO ZDRUŽE NIH DRŽAV 500 Mb LIJUNUV DOLARJEV. Washington, 31, avgusta, Garrison je zahteval od Mar Gol- lege, da mu predlože načrte glede povečanja stoječe vojske in mor- :narice Združenih držav. Vlada namerava zahtevati ol kongresa 500 milijonov dolarjev za vojne s vrh e. Poprej se linče za¬ htevati mnenje vojaških strokov¬ njakov. Obenem predloži Garrison pred se.dniku svoje podatke o potrebah vojske in mornarica. BOROEVIČ ČASTNI OBČAN LJUBLJANE. Ljubljanski občinski svet je v svoji seji v četrtek, dne 5. avgusta soglasno imenoval slovitega vojskovodjo generala Svetozara roeviča zn častnega občana'ljubljanskega mesta, ter ,je tako slav,njn imenom feldma.ršala Radeckeea. admirala Tegetthoffa, generala Fi lipovi.*« pridružil sloveče ime generala Boroeviča. Ljubljanski župan je oh tej priliki tudi imel govor, v katerem je med drugim povdar jal sledeče: . ■ ' ,,Na jugu se ponavljajo časi očeta Radeckega. Nezvesti, nkm za veznik je hotel vdreti v slovenske naše. pokrajine ter razsuti m raz djati, kar je naš rod pod blagoslovljenim žezlom habsburške dina¬ stija v teku stoletji zgradil in obdelal. Ali že pri prvih svojih koi3- lcih je zadel s svojo glavo ne samo ob trdi kraški kamen, temveč tudi ob jekleno našo armado, ki laškega sovražnika povsod zavrača in ga uničuje. Ta južna armada nas brani,, da se veselimo svojega življe¬ nja in da se radnjemo zelenih naših pokrajin, kakor bi živeli v naj- globokejšem miru. Nepopisljive so zasluge, ki si jih je priborila vi¬ teška ta armada za celo očetnjavo, pred vsem za našo ljubljeno kranj¬ sko deželo in tudi za njeno glavno mesto. Z občudovanjem pa je zdru¬ žena največja hvaležnost, ki preveva naša srca in naše duše do vsake¬ ga moža, ki stoji v bojnih črtali ob naši slovenski Boči. Na dan sili občutek, da smo zavezani dati izraza ti hvaležnosti junakom, ki so pravi rešitelji naše skupne in pred vsem tudi naše ožje domovine! Kako naj častimo 1o hrabro armado? Mislim, da je to najbolje mogoče, če se klanjamo pred vzornim zapovednikom, ki je z uma svitlim mečem v nič razbil vse poizkuse laškega orožja ob zeleni So- 4 »i —- kakor na Doberdobski planoti. Še nikdar, ko sem stavil enake pvp.lloge v ti zbornici, me ni navdajal tak ponos, kakor me navda ja danes, ko Vam stavi,jam predlog, da sklenite z navdušenjem in hva¬ ležnostjo, da se imenuje častnim meščanom mesta ljubljanskega vo¬ ditelj naše južne armade, general pehote, prevzvišeni gospod Sveto¬ zar Boroevic de Bojna. (Splošno odobravanje. Živijo- in slava-klioi. Ploskanje.) V znak Vašega soglasja zakličem novemu častnemu ob¬ čanu, in prehrabri njegovi armadi: Slava! Slava! Slava! Občinski svetniki vstanejo in kličejo: Slava! Slava! Živijo! RUSI SE UMIKAJO TER BEZE IZPRED VILNE RUSI ZAPUŠČAJO VILNO, — TRDNJAVA ORODNO JE SEDAJ NAJPRVi CILJ ZA VEZNISKEGA orožja. — MACKeNSEN je zopet za¬ jel 37(10 RUSOV. ™ RUSI DOBIVAJO BATINO ZA BATINO. netim, 1, septembra, — Neika brzojavka iz Petrograda na stok- h ol inski list : Berliiigske Tidende' javlja, da izpraznujejo Ruši Vil¬ no, ; Tisoči _ hegimeev iz kovnskega okraja, ki so dospeli v Petrograd, poročajo, da so raški vojaki od- hajaje iz Kovna izpreme-mlP nji¬ hova bivališča v pogorišča. bilno ohoroženje ngmške ar¬ made na Kurskem pomenja pred¬ priprave za vojaško podvzet.je najširšega obsega. Načrt, zavzeti oporišče ruske mornarice- v Rigi. se smatra za prvi korak nemškega pohoda proti Petrogradu, HINDENBURG NA POHODU NAD GROBNO, Berlin, preko Londona, 1 sept. — Vrhovno armadno poveljstvo javlja z vzhodnega bojišča : "Vojna skupina fvtd maršala Hindenburga Boj za posest oli- rhostja. južno Friedriehstačlta ob Dini na Kurskem, se nadaljuje, lužno Njemena prodirajo naše čete v smeri železniške proge, ki drži iz Grodna proti Vilni. Zajele So 2500 Rusov* "Na vzhod li fronti trdnjave Orodno ,so zasegle naše čete oko¬ lico Novega Dvora in Kuzniee. Sovražnik je zapustil vsled silne¬ ga pritiska naših napadov svoje postojanke vzhodni rob hjglostoš- kega gozda. "Bojna skupina princa Leo pol d a Bavarskega : Pfehod Čez gornje. Narevo so si izvojevali ko¬ rak za kora.kom, in desno krilo te bojne skupine prodira na Gozano. MAGKENBEN JE VLOVIL 3700 RUSOV, Skupina, feldmaršala Maeken- sena : Gonjo za sovražnikom so naše čete nadaljevale tja do reke Muhavjere. Sovražno kritje smo, porazili' ter zajeli’oh. tej priliki 3700 vjetnikov. Jnžnovzhodno bojišče: Na po¬ gonu, za sovražnikom so bile av¬ strijske in nemške čete, ki so bile prebile niške linije severno Bre- ganov (ob Zloti Lipi v Galiciji), nb Stripi po protinapadu močne ruske vojske deloma zaustavlje¬ ne. RUSI DOBIVAJO BATINO ZA BATINO. London, 31. avgusta. — Na ceh vzhodni bojni črti, od Dine ria Kuskem pa tja doli do Zlote Lipe v vzhodni Galiciji zadajajo za¬ vezniške vojske Rusom udarec za udarcem. Odnehfinjn na pOgonu za Rusi in odjenjanja od prodiranja v rus¬ ko ozemlje se še prav nič ne opa¬ ža. Nasprotno. Čimbolj namreč pešajo ruske bojne sile. tembolj je ljiit in srdit preganjalec. Na 500 milj široki bojni črti potiska¬ jo Ruse čedaljebolj v ruske pla¬ njave. Po mujenju tukajšnjih vojaš¬ kih strokovnjakov se bo umikajo- čim se vojskam veikega kneza Nikolaja Nikolajeviča prav težko posrečilo postaviti se na tretji obrambni črti Dinaburg—Vilna —Pinsk—-Rovno na trde noge. Ker je trdnjavski naskakovalec general Beseler prevzel poveljstvo na Kurskem, se lahko pričakitje skorajšnjega padca velike ; ruske, luke Ri<š§. Tu se tešijo s tem češ, da se vrši rusko umikanje dozdevno brez težkih izgub, ker niti Berlin, niti Dunaj ne javlja bogve kako velikih plenov. SAKSER IN NJEGOVI Igra, ki smo jo napovedali pred nedavnim, je že v polnem teku Ligaši so se med sabo skavsali in pobabje zlasali . za dedsčino $1029.50c —- po rajnki ligi. Mislili smo, da si boclo natihem razdelili izsiljeni znesek — ,§1029. 50c, ali $1024.50c ali 1054.503 -- pa . smo'se zmotili T.mele smo še premalo slabo urne nje o ligaških iz-vržkih. Predsednik in pa literarni taj¬ nik pogorele lige sta si sedaj naj¬ hujša sovražnika. Kajti kakor >-i- tarno tuintarn, je ue«yorški kra¬ mar očital v svoji pleni n svojemu bivšemu ljubljencu in neprestane mu spremljevalcu na njegovih krivih ligaških polih najlmjše, kar se more zabrusiti temu ali onemu človeku. Nazva! ga je sl? parja, pred *katerim niso varni hiti naši žepi. Pa recite, da ni ta sodrga vredna drug 'dr tgega ! Seve se čuti sedaj nar, neslavni V.perni' komedijant žaljenega na svoji časti, kakor je posneti iz njegove javno natisnjene izjave V le-tej pravu namreč ta človek, da naznanja slovenski javnosti širom Amerike, da je vložena pro¬ ti Fr, Sakserju in uredništvu nje¬ gove plenice tožba, in da ne mara odnehati prej, dokler ne doleti ta¬ kih grobokopov "Slovenske lige" in ’Jugoslovanskega zjedinjenja* zaslužena kazen, O ironija tega življenja \ kako si kruta in brezobzirna 1 '. .Sedaj pride šele višek (H 2 he punkt) ligaško kramarske kome dlje! ■ Tisti, ki se niso dali kramarjem in opernim pevcem speljati na led, Vodu prav hud.oumšni gledalci, oni pa, ki so šli za Sakserjem in njegovm kramarsko kliko kakor koza za soljo, bodo potisnili rep med noge, zlezli pod klop ter se skrili kakor ščurki preu solnčno svetlobo. Prizori za bogove ! -V ELIKA PO NUDBA : Spredli O K LiC, Zoper Ignacija Klobučar,, posestnika v Gor Toplicah SL 19. seaaj v Ameriki neznanega bivališča se je podai pri c. kr okrajni sodniji v Rudolfovem po Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico v Kandiji, zastopani po dr. Ži- ieku, tožba radi 500 K in 200 K s pri- padki. Narok za us spor::o razpravo o tožbi določa se na dan 2. septembra 1915 dop.oidne ob 9. uri pri c. kr. okrožnem sodišču, v izbi št. 30. V obrambo pravic Ignacija klobu¬ čar, se poslavlja skrbnikom, g. Ivan Smoliki y Novem mestu, kateri ga bo zastopal v ožpamenjeni pravni stvari na. njega nevarnost in .stboi:- rickler se n.li ne ojjiasi pri sodnij .ali n. ime¬ nu ie lihobiaščenča. / C. ki. okrajna sodnija v'Rudolfovem, odd*iL, dne. I. avgusta 1916. POKLIC NEZNANIH DEDIČEV Antonija -.Taneš, delavka L i vasi štev. 44, je umrla d; - . a 1901 v deželni bolnici-ne v.rptištivši ni- kake poslednje volje. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščin se postavlja g. Josip Pirc, posestnik in župan -..o- tredežu št. 5. Kdor hoče kaj zapuščine z.-- ;c za¬ htevati. mora to tekom enega leta od danes naprej sodišču naznaniti in svojo aedinsko pravico izkazati. Po preteku tega roka izroči se zapuščina v kolikor izkažejo dediči svoje pravice le-tem, vltolikor bi se pa to r.-.. , , ■ ,a-io pripade zapuščina državi. C., kr. okrajno sodišča y.Litiji, odd. i, dne 26. julija 1915. UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA M P. i VEGA PROGLASi JANEZ KLE- Mt.NČiČ IZ SEL. ŠT. 10. Janez Klemenčič iz Sel. štev. 10. pri Luži, rojen dne 29. novembra 1849. se je podal pred 20 leti v Ameriko. Zad¬ njih 18 let ni od njega, nobenega gla¬ su več. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po zmislu V 24 št. 1 obe. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Klemenčič iz Sel št. 10. pri Luži ih Matevža Ivanetiča, po¬ sestnika iz Ručetne vasi št. 1, postopa¬ nje v namen proglasitve pogrešanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gosp. Josipu Hrehoriču, posestne: t iz Metli¬ ke. kar bi vedel o ir- ; .--m. Janez Klemenčič se por Via, da . 7, -ni pri podpisanem sodi: 'mi ali mu ni drug način da na znanje, aa še živf. Pij 20. avgustu 1916 razsodilo bo so¬ dišče po .zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega. ('■ kr. okrožno sodišče v Rud-, fovem, odd. I., Jate 31. julija 1915. OKLIC., Zoper odsotnega Janeza Kocjai posest sina iz Rebra št. 4 , je pod! pri c kr. okrajni sodniji v Ljublj; po g. Kran-u Jamnik v Lanišan št 14, tožba zaradi 460 K e prip. Na. podstavi tožbe - določa nat za ustno -razpravo na 14. juliju 1915., dopoldne; ob 9. uri pri sodniji, so št. 50. - V obrani V > pravic Janeza Kocja skrbnikom postavljeni gospod Jo: Kocjan, užitkar v Rebru štev. 4 bo 2 stopal toženca toliko časa, dokler on ne oglasi pri sodniji ali ne imeni pooblaščenca. C. Ivi-, okrajna sodnija v Ljubija odd. /L, dne 2. julija 191G • Slovenci in Slovenke, naročajte va na ..Slovenski naroci“, I »- 4 — „Stoy^N51T NABOD 4 ^p,tgpibyii4915- J&T' ■■,***■•'■ SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Established 1906. Published every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Iuc. Felix Dolinar, Dren. C. Kolstad. Seo*y & Treas. AMERICAN IN SFIRIT- FOREIGN IN LANGUAGE ONI.Y- TJrbi et orbi, širom Amerike, so razglasili po vseli ligaških tro- jilih,'češ, da je »slovenska liga“ ustanovljena. 1 Zdaj pa Janez, kar s svojimi dolarji na dan! Pa so se vrezali, kakor vedno, ter se nesmrtno blamirali pred našo javnostjo. • 1 (Dalje prihodnjič.) _ The befet advertislng Medium to reach the Slovenlc people in tile United States and Canada-_ Entered as second class of tnali matter at the New York Post Office under act of Conftress of March 3. 1879-_ Naročnino pošljite po Post.. Eipress- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Dlsmu na: 45 Vesey St. New York, N. Y. »SLOVENSKI NAROD* Cth YEAR. — Thursday, September 2. 1915. — No. 28. ZA RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI. Vsem krajevnim nabirališčem, odborom in zaupnikom »Rdečega križa v Ljubljani* ‘ naznanjamo, da je članstvo slovenskega podpor¬ nega društva „Orel“ št. 90. J. S. K. E. v New-Yorku izvolilo na iz¬ redni društveni seji dne 29. avgusta t. 1. osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani**, ki sestoji iz sledečih „Orlovm“ članov: . Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9tli St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooldyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E.-lOtli St. New York C#ty. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Nevvark N. J. Nadzorniki. JOHN JURKAS, star. 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E.-24th St. New-York Citj JOHN PETERKA, 124 First Avc, New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub- ljani“ prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo čih se »Rdečega križa v Ljubljani**, ha gori imenovanega tajnika■ Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640, Warren St. Brooklyn, N. Y. New-yorškim slov. društvom dajemo na znanje, da priredi slov, podp. društvo „Orel“ dne 18. t. m. »Zabavni večer** v gostilniških prostorih naših rojakov gg. Mraka in Kuclerja na vogalu Graham Ave. in Stagg St. v Brooklynu na korist »Rdečemu križu v Ljublja- ni“, ter jih prosimo, naj se v kar najobilnejšem številu vdeleže ome njene prireditve. . Društvo »Orel** je podarilo za »Rdeči križ v Ljubljani** kabinet¬ no uro, katero se izžrebalo. Številke so po 10 centov. Če bi utegni¬ lo katero društvo podariti ta ali oni dobitek vprid »Rdečemu križu v Ljubljani**, naj to naznani že gori imenovanemu tajniku, darilo pa naj dostavi na kraj »Zabavnega večera**. Greater-new-yorškim Slovencem bo nudil ta »Zabavni večer* bogatih vžitkov — tamburanje, petje, harmonika, ples, šaljiva pošte, in keglanje se nam že prav za sigurno obeta. »Rdečemu križu v Ljub- ljani“ pa naj donese kar največ prispevkov. Vstopnina bo prosta, ah radovoljnih podarkov se ne bosta branila niti tajnik, niti blagajnik, katera bosta stala ob vhodu v veselično dvorano. Ker je »Zabavna večer** zgolj človekoljubnega značaja, priča kujemo, da bo vdeležba impozantna,- da, velikanska. Uredništvo »Slovenskega Naroda’*. ZORA PUCA, BIT ČE DANA. 82. KAMELEONSTVO NAJNIZKOTNEJŠE VRSTE, I. v Bilo j? f tO ( nekoliko več kakor pred enim letom. Ne\v-ydrškegh kramarja ni bilo v naši naselbini. Kramaril je pekje onkraj morja v svoji »švicarski domovini. Njegova plenica, ki je že docela navajena raznih političnih preobratov 'in kramarskih umazanosti, je jela pisati v prilog Av¬ striji. Toda to je trajalo le nekaj časa. Kramar se je zopet priklatil v to deželo in v njegovem »Oslu je bilo konec ljubezni do naše domovine. Vstali so razni nesramni ljudje, ki se skrivajo za napačnimi ime¬ ni, ter jeli pisati tako podle in umazane pamflete, da se bi .jih bil sra¬ moval celo najzavrženejši izrodek tega ali onega naroda. Med dopisuni sakserjeve plenice se je v svoji blatnosti in ne¬ sramnosti najbolj odlikoval neki Blatnik, ki si ni mogel izmisliti bolj¬ šega imena. Dopise le-tega možakarja je občudovalo vse, kar leze in gre v sakserjevem kurniku na Cortlandt Streetu. Gori od kramarskega kolovodje pa tja doli do pometača se je di- vilo tisti blatni brozgi, ki je sramotila ne samo Avstrijo negotudi slo¬ vensko ljudstvo, ter jo občudovalo razlezenih in zaripljenih obrazov. »Takih ljudi je nam treba*t, so govorili Sakserjevci vsepovsod ter se ponašali z zmedenimi pamfleti ponorelega človeka z laži-ime- nom. No, in dobili so jih. ■ Ker ni imel posebnega posla »operni pevec**, ker je bilo poslo¬ vanje sakserjeve šifkartušniee zaustavljeno, in ker so komaj čakali razni nezreli fantički in napol obnoreli starci, da bi se njihova ime¬ na tiskala po celem ..svetu**, so se izmislili v svojem brezdelju nekaj čisto novega - zaceli so se pečati z idejo slovenske lige. Nič bi ne bilo to škodljivo slovenskemu ljudstvu, morda bi mu celo še koristilo, da se je bila liga osnovala na.zdravi, nekramarsk in povsem politično brezbarvni podlagi — : v svrho narodne izobrazbe ameriškega slovenstva. Ali, verjemite mi, koderkoli ima sakserjeva kramarija svoje umazane prste vmes, kakršnokoli akcijo započne nesramna sakser¬ jeva zalega, je povsod umazanost blatnost in kramarstvo poleg. To našo trditev očitujejo dejstva, na katera pridemo v prihod¬ njem članku. *" ' Za danes se moramo še pomuditi ob početnih kozlih, ki so jih ligaši s Sakscrjem na čelu preobračali, kadarkoli so se zgenili za do čista ponesrečeno ligo. Kakor že omenjeno, so dobili sakserjeva »gospoda** še precej blatnikov, jogrov in goričarjev, ki niso imeli drugega kamena, ka¬ kor blatiti in sramotiti našo milo domovino pred svetom ter na naj nesramne j ši način lagati o njej in našem narodu. O Avstriji so govorili, češ, da je je konec; da je najslabši'nestvor med svetovnimi državami, obenem pa so povzdigovali Rusijo in Srbi¬ jo v deveta nebesa, dasi so prav dobro vedeli, da se narodu lažejo. Pod krinko »ideje** takozvane »slovenske lige** so jeli buniti naše ljudi po Ameriki ter se naskrivaj zavezali z najhujšimi sovraž¬ niki naše mogočne Avstrije — z morilskimi Srbi, in vsa ligaška tro¬ bila so na vsa usta lagala, da je naš narod izdajalski, nezvest in ne¬ lojalen cesarju. * •** > - > V Sakserjevem' „Oslu“ ali »Kameleonu** so jeli napadati celo avstrijskega cesarja osebno ter ga zasramovati z naj ostudne j Šimi sli¬ kami. S takimi in enakimi sredstvi — »izobraževalnimi* * sredstvi so ti podleži jeli trositi svoj prismuknjeni evangelij velesrbskega ko- medijanstva med našimi ljudmi. Zares se jim je posrečilo vjeti nekaj ameriških Slovencev v svo¬ je umazane in kramarske mrežt^ Pod naslovom »Shod »Jugoslavije** v Nevv Yorku“ čitamo v številki »Narodnega Vestnika’* sledeče vrstice: Prišla nam je dahes v roke št. 1798 ilrvatskega Sviefa, z dne 24. avgusta, v kateri je na prvi strani poziv na vse Jugoslovane, ži¬ veče v Nevr-Yorku', na shod v Amsterdam Opera House. Sicer ni nič nenavadnega če se skliče shod te ali one stranke, tega ali onega naroda, iu bi nas ta shod nič ne brigal, ako bi se med govorniki ne svetilo ime,kojega nositelj je v popolnem protislovju s stremljenjem, ki ga zavzema ta shod. V oklicu samem se že po v dar ja, da bodo'govorniki govorili proti Avstriji, da bodo slikali, opisovali njeno slabo stran, njene napake in krivice nasproti Ju¬ goslovanom. Toda med govorniki smo našli ime Frank Sakser. ki bo govoril v imenu Slovencev. Rečemo naravnost, da je to najne- sramuejši atentat na miš narod. Ali gospod Sakser res misli, da smo Slovenci še vedno tako zatelebani, da ne bi vedeli, kaj hočemo mi. iu kaj hoče on? Ni še dolgo, ko je v svojem listu pobijal vse ono, kurje prej pisal na ravno istem mestu; pobijal tam,,da ni za skup¬ nost Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč za samostojno Sloveni¬ jo. Sedaj bo pa nastopal kot. »govornik** v imenu, Slovencev na shodu, kjer se bode »delalo** in »govorilo** za Veliko Srbijo. Ta¬ kih političnih komedijantov pa res pod tem milim, božjim solneein še nismo videli. Smo in bomo proti temu, da bi nas Slovence zastopali glumači, in sicer iz sledečih vzrokov : Prvič: Zakaj Sakser v svojem listu ni prinesel vabila na shod za Jugoslavijo, in se skriva za lirvatske liste? Ali ga je sram stopiti očitno z barvo na dan? Drugič: Ker nočemo, da bi.rojen Nemec zastopal slovenski na¬ rod na tem ali onem shodu. Tretjič: Nočemo, da bi avstrijske Slovence zastopal Človek, ki ni bil nikdar avstrijski podanik. četrtič: Nočemo, da bi zastopal Slovence človek, ki mu je ljub iu drag samo naš denar, ki nas pa drugače mrzi in sovraži iz dna svoje duše. Te štiri točko naj si zapiše Mr. Sakser za uho iu naj ostane le¬ po doma, Naj' ne hodi sramotit poštenih Slovencev po shodili, ker drugače bomo nastopili z vso resnostjo proti njegovemu nastopa¬ nju. Se bolj se pa čudimo, da nastopi pri tem shodu društvo »Sla¬ vec**, katerega dolgoletni predsedrSk je bil mož, ki je bil vedno z vso dušo za Avstrijo; — Mož, ki je še pred par leti čakal na odli¬ kovanje od strani Avstrije .... Ivako naj si vse to tolmačimo, nam je uganjka. ■ Radovedni pa smo sedaj posebno, kako hostij, brata Trošt obra¬ čunala s Saks er jem . .. . Zora pura, bit če dana . . , Gori ponatisnjene besede podpisujem® z obema rokama. Obenem pa pristavljamo, da smo čitali še-le v petek v Sakserjevem »Ka-rne- eouti* ‘ vabilo na ligaško komedijo. Mislili smo, sodeč 'po pisanju njegove plenice iz zadnjih dni, da bo možakar Frank Sakser ostal lepo, doma za pečjo ter se kesal svo¬ jih narodnih in dušnih grehov. Toda kramarsko komedijantska žili¬ ca mu ni dala .miru, da ne bi misel svojega smrdljivega masla na "Inče. < . ’ - - Ta mož»^'fa--pbršl?SY^' 'duševni. IT« 1 pbkvmfa, je stopil Pia >der ter se izdal za hrvaškega urednika. Mi iz srca obžalujemo, da 'O bratje Hrvatje kar naenkrat dobili tako »slovitega** duševnega! .velikana**, slovenskemu ljudstvu pa prav iskreno čestitamo, da ne auatra tuji svet Sakser ja za našega človeka. No, sedaj tudi razumemo popolnoma, počeniti toliko barje in je- -e na domačem ligaškem gnojišču. Sakšerjev »Osel** je namreč pred- 'Jratkim izobčil »opernega pevca** Trošta iz ligaškega odbora poko¬ pane lige, mu kratkomalo prepovedal prirejati komedijantske sliode med našim ljudstvom ter ga proglasil za sleparja, pred katerim mo ; ’ajo imeti ljudje svoje žepe dobro'zašite. Nam je za Trošta prav tako mulo kakor za sakserjeve zalego, ali reči moramo, da je new-yorški kramar Troštu grozno čmo nehvale¬ žen. Iz vsega tega kramarskega kavsauja je razvidno edinole t.o, da se je Sakšerjev cev- polastila v nadutosti poležena, zavist, ki se lioče iu vsak način iznebiti svojega komedijantskega tekmeca in še pred- nedavnim sakser jev i plenici tako poinzdigovanega »opernega pev- ■a“, in da hoče odslej samo kramarski slamčrezec prodajati prisvo¬ jeno „jugoslovansko“ in velikosrbsko propagando med našim na¬ rodom. Ligaška, sentjava »pšenica** pa ni dorastla v klasje. Narod je še ib pravem času izpregledal ter obrnil hrbet vsem prismuknjenim Sakserje.rn, Blatnikom in Troštom. To so dejstva, katerih se ne more spraviti s sveta niti ne s ka¬ meleonstvom Sakserjevega ..Osla“, in zares se je začelo jasniti ne¬ bo nad ameriškim kakortudi avstrijskim slovenstvom. raznimi srbijanskimi-ici in kramarskimi švajearji, a naše a na roda nam ne begajte! Pustite ga v miru ter ga ne tiraj-e _ o s svojimi krivimi evangeliji! . v Sicer je bore malo tistih lahkovernezev med nami, > - - vas slovenske »Lincolne**, ali tudi le-teli se nam zdi škoda, m - te vam hočemo izpuliti ter jih obdarovati nes reče, v kateio jn • celo z naročenimi in izmišljenimi brzojavkami. Vi nami jo pa oi 'i ‘ rite, kamorkoli hočete, oziroma, kamor še morete! Pot v Avstrijo je vam zaprta, a na Srbskem se vas menda tudi ne bodo bogve kako razveselili. Izdajalce sicer nasprotnik izrabi v svojo korist, a potem jih zaničuje,-kakor jih zaničujemo tudi mi. Poštenega nasprotnika se ne bojimo nič, a Vas, ki si naročate brzojavke, pa ne smatramo za nasprotnike, nego za nizkotne politič¬ ne sleparje in nesramne goljufe. LIGAŠI Sl NAROČAJO BRZOJAVKE KER DRUGAČE NE IDE, Ligaško naročilo za brzojavko.se glasi; Ker bodemo imeli v nedeljo dne 22. avgusta veliko jugosla- vausko manifestacijo, in ker se ne more vaša podružnica tega ude ležiti, bi bilo zelo .umestno, ako bi podružnica pozdravila skupšči n° brzoja-vuo, kar bi bilo zelo velikega pomena. Upajoč, da bodete to storili, vam že naprej zahvaljujem za vaše požrtvovauje ter \am kličerh: »Naprej za narodov blagor iu svobodo!“ (Podpis nečitljiv), preds. pod. Sl. Lige št. 34 Brzojavko naslovite: »Jugošlavenska skupščina**, 2619 SS. Lavviidajo Ave. Chicago, Dl. Tako smo napisali v zadnji številki »Slovenskega Naroda** ob¬ rnem pa sl pristavili, da priobčimo komentar v tej številki. : ie nas ne ovira, da bi tega ne storili, i . . a i V’ / l vai . 1 ‘‘ *“ žu zdav naj v grob položena kramarska liga je bi niee-ovib f ° P e umazaue »n nečedne roke od našega dobrega naroda! Co hočete, drvite še nadalje sami kakor neumna teleta za 0 ,.ŠOLSKIH OBČINAH” VOBGE IN POSEBE, (Dalje.) , II / L Zaznamovati mora v zapisniku imena pomočnikov, njih opravila ter vsak dan, ali iu kako wo opravili pomočniki svo¬ je opravilo. 5. Ravno tako mora zabeležiti, če se kako delo ni opravilo, in navesti vzrok, zakaj Se je opustilo. 6 . Ob nenavzočnosti kakega pouAočnika je dolžan opraviti vsako nujno delo sam. • 7. 1 Z& red je odgovoren gospodu rufcrednemu učitelju le gos¬ podar, nadzorovati pa imajo pravico njega in pomočnike vsi občani. i C - « •. ^ ^ 8 . Za slučaj gospodarjeve odsotnosti pripadajo vse pravi ce iu dolžnosti, navedene od 3.-7» njegovemu namestniku, Volitev gospodarja in njegovega namestnika.. J 9. Gospodarja in njegovega namestnika voli ves deški od¬ delek razredne občine. 10 . Volitve se vrše tajno po listkih; vodstvo volitve določi gospodar. v. . , t / 11. . y . ' Za gospodarja je izvoljen tisti, na Segat* ime se glasi naj¬ več glasovnic, drugo število da namestnika. 12 . Izvolitev prevzeti je dolžan vsakdo, vendar pa sme biti voljen eden in isti občan gospodarjem le dvakrat po vrsti in le trikrat v istem šolskem letu. Doba gospodarstva. 13. Gospodarska doba traja en mesec. Ko preteče ta doba, se mora vnovič voliti gospodar in njegov namestnik. 14. Če pa gospodar ne opravlja redno svojih dolžnosti, ga na predlog občanov po trikratnem opominu gospod razredni učitelj laliko odstavi. 15. V tem slučaju prevzame gospodarjeve posle njegov na¬ mestnik ali pa se odrede nove volitve, četudi ni namestnik kos svoji nalogi. 16 . V takih okolnostih psvpljeui gospodar opravlja posle le do nove redne volitve. Pomočniki. 17. Gospodar imenuje iz razrednih občanov po svoji volji deset pomočnikov ter jim odkaže pod 3. označena dela. Ven¬ dar pa noben pomočnik ne sme opravljati dva meseca zapo¬ redno istega posla. 18. Vsak občan je dolžan prevzeli delo, ki mu ga določi gos¬ podar. 19. Pomočniška doba ugasne z gospodarsko dobo, 20 . Dolžnost pomočnikov je: a., da opravljajo odkazauo svoje delo redno iu natanč- nj , ' ' Big Bay, Midi. — Vsem rojakom in rojakinjam naznanjam preža- iostno vest, da se je tu v Marqu- ette ustrelil naš, rojak Ivan Kalu¬ ža, star okoli 27 let. Bolehal je že nad 2 meseca, kar je bilo najbrž tudi vzrok, da si je sam prerezal nit mladega življenja. Njegov brat se nahaja nekje v Pittsburgu v premogovnikih. Pokojnik je bil doma iz Janezovega Brda .pri Šentpeiru na Krasu. — Lahka mu ruja zemljica ! Frank Beran. no, njegovemu namestni b. ) da javljajo gospodarju, ozir ku, ali je delo opravljeno, c. ) da naznanijo gospodarju, oziroma njegovemu, na¬ mestniku, tudi nepokorščino občanov. Končna določba. i; 21 . 1 si morebitni spori med gospodarjem in pomočniki ali razrednimi občani se poravnavajo le v navzočnosti gospoda razrednika in je odločitev v njegovih rokali. III. USPEHI, KI JIH JE RODILA »ŠOLSKA OBČINA**. čeprav je vsa uredba šolske občine skromna, vendar uspehi niso izostali Navidez so vsa opravila zunanja, taka, katerih določitev je pristojala dosihclob učitelju in njegovi avtoriteti. On je določal učen¬ ce, sam jim je odkazoval posle. Da preide to v področje otrok samih, je dobrota, m vpliv na občno šolsko disciplino je zelo ugoden. A kaj je disciplina? Ob besedi šolska disciplina mislimo pred¬ vsem na šolski red, na razmerje učenca do učitelja in součeneev ter na razmerje učenca do pouka A. Šolski red. Ako bi ne gledal pri učencih na to, da so umiti, da je obleka očiščena iu zakrpana, da so čevlji svetli itd., bi zaslužil oči¬ tek, da sem slab vzgojitelj. Vendar najdemo te nedostatke pri otro¬ cih dostikrat celo v šolah, kjer »vlada železna disciplina**. Kako to? Odkod to? Vedno iznova vidimo, da dosega v tem oziru pouk nekai ličkaj tudi dober zgled in vendar stvar ne gre naprej. Na eno pozab¬ ljamo pri tem: »Vzgoja za pametno življenje, kakor vsa druga sloni na dveh pogojih: na navadi in izpoznanju** (-Kerschensteiner). To ie tisto: največ zmore tudi tukaj v otroku zbujena zavest, da ie sam človek, ki mora paziti nase; navaditi ga je treba, da mora tudi v tem oziru stati na svojih nogah. Otrok naj izpozna, pomen in zmisel za snago, vaditi mora v nji. Zato pa je naloga vsakokratnih pomočnikov, da pazijo na telesno snago. In jim je lahko, sami so na isti stopinji, kakor oni, na katere pazijo. Učitelj naj sc postavi napram učencem na katerokoli stališče vedno vidijo v njem le učitelja. To je v njih tako ukoreninjeno zdo ma, to je bil vpliv šole na starše, ki so jih vzgajali učitelji v onem pomenu besede, kakor je zahtevala šola z vsem svojim ustrojem Z- to tudi učiteljeva beseda ne zaleže. Ubogljivost? Otrok uboga učite lja iz strahu. Kako drugače svojega součenca! Znabiti ga je opozoril enkrat dvakrat, tudi trikrat na umazane čevlje, na raztrgand obleko- nila sta se o tem še samič po poti domov. Zaleglo je; če še ne za no, vsaj za dolgo časa. Po malem prihaja navada. (Dalje prihodnjič.) Benifas, Mich. — Spoštovani g. urednik! — Ker ni bilo doslej še nobenega dopisa iz naše naselbine v "Slovenskem Narodu**, Vas pro sim, da mi dovolite inal kotiček v našem poštenem listu. Dela so tukaj sicer vsak dan, le plače so tako pičle, da komaj pošteno shajamo. Zaposleni smo vsi v šumi, a zasedaj ne svetujem nikomur semkaj hoditi za delom. Naznanjam Vam tudi, da bi tu- kajšni Slovenci tudi radi nekaj darovali za plemenito in vzvišeno stvar, namreč za Rdeči križ v Ljubljani. Zato Vas prosim, da ob. javite pri prvi priložnosti v svo¬ jem izvrstnem listu, kani naj poš¬ ljemo za Rdeči križ v Ljubljani nabrani denar. Vsi od prvega do zadnjega smo zelo vneti za preko« ristno stvar, ki ste jo i/.prožili Vi v svojem cenjenem listu. Za tako '•lovekoljubno delo se rad potrudi in odzove tako prekoristni stvari vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Tista kramarska liga je pa bila padla pri nas na nerodovitno ska¬ lo in obrodila sad v obliki trikrat¬ ne ničle. Čeprav smo namreč pre¬ prosti gozdni delavci, jo vendar vsakdo izmed nas toliko pameten, da se no da kar tako v mreže 'na¬ šim dobroznanim meglorezcem, ki tako pomagajo delavcem, da su pri teta postali eni bogatini, dela¬ vec pa vedno večji siromak. Če pa kdo obme hrbet njihovim Blodnjam in sanjarijam, ter se poprime poštene stvari, je v nji-, liovi kramarski plenici že jazbec. (To se je že večkrat čitalo v Sak¬ serjevem ”Oslu“. — Op. ur.) Se¬ ve od psa se sliši samo lajanje. Vas list;' naš niti iie vjprasa ža na¬ ročnino, a. mi jo vsi z veseljem damo samiodsebe, ker je "Slo¬ venski Narod* * skozinskoz pošten list. Nikoli še ni nobenega Sloven¬ ca osleparil, oskubel in odrl, 0 Sakserjevi plenici in drugih ligaš¬ kih trobilih se z mimo setjo trdi nasprotno. Sakser in vsi njegovi podrepniki so potom svojih cunj oskubli slovensko ljudstvo že za tisočake, Vaš list pa šc ni nikogar niti za en cent. Nadalje se "Slo¬ venski Narod" poteza za čast « poštenje slovenskega naroda tu m onkraj morja brez vsakega stra¬ hu Le tako naprej! Naj jara gos¬ poda okoli Sakserjevega ’ Osla" in njegovi uredniki z zapitimi in 'Zpitimi možgani še tako visoko rosijo svojo pasjo dlako! Saj jih poznamo do pičice. Jaz jih po z ' nam že kakih 13 let. Oni napada¬ jo vsak nov list, pa naj bo že v taki, ali taki obleki. Ti grdi in ° s ' tudni kramarji! Končno pozdravim vse čilatelje u čitateljice lega nam dragega 'ista "Slovenskega Naroda", nJ e - inu pa želim, da nas skoro obišče vsak dan. Zvest naročilih- FRUTTI D' 1TAL1A. V vojnem časopisu, jajo nemški vojaki na bojišču v Lille, je čila recept italijanske polit d Italia, znamenita narodna jed. (Iz nemi ce.) Vzemi peščico s primešaj ji piolagoma toliko zahrbtnosti ter '^aj drobno nasekaneg čast. Nato prilij preč siromaščine, katero : osolil s hinavščino, de paj v lonec nezvesto!) nekoliko pokvarjeneg: ga duha ter kuhaj to i mesecev na ognju lake mti moraš, da vsako p« skrbno posnameš. Ko dobro prekuhala, so ’ tovi. Najbolje je, če ; Prav naglo na mrzlo. fartootaaHSaiBB J Lfa t gggdi-iiisacaaežŠ! ' šg= fc SiO?SNSEI NAJfcOD", 2. jgpMtra 1915. KRANJSKO LJUBLJANSKE NOVICE. Lmrli so v Ljubljani: Karel Štebihom, pešec 80. pešpolka. 25 L't.. Josip Hej Ju, pešec lionvad- skcgo pešpolka št. 29., 39 let. aha n; 1 Pokopališki- cesti v bolnišnici za silo. — Henrik Maraszek, pe- J ec l»2 pešpolka, v rezervni vojaš¬ ki bolnišnici, Zaloška cesta 2. — viru ja Csora, pešec Gl. pešpolka. V garnizijski bolnici. -— Rijdoll Pfleger, akcesist 8. topničarskega polka. — Vencelj Černik, pešec 98. pešpolka. — Tomo Bartulovic pešec 1. bos.-herceg. pešpolka. — Janos Elek, pešce ogrskega 3. do¬ mobranskega polka. — Andrej Winkler, lionved 11. maršbataljo na; — vseh pet v rezervni vojaš ki bolnišnici na obrtni šoli. — Jo sip Čarman bivši delavec hrraleei 73 let, Radeckega cesta 9. - Jo¬ sip Burnik, topničar težke havbič- no divizije, št. 2. — Henrik (Jud lach, pešec 93. pešpolka. — Pran Goli a. pešec 1. pešpolka, vsi trije v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Vincenc Marcolon- go, poročnik laškega pešpolka št. 14. — Štefan Delaš, pešec 9G. peš polka. — Josip Bodi. • pešec 29. pešpolka, vsi trije v garnizijski bolnišnici. — Luizi Zuechini, pe¬ šec laškega pešpolka št. 27. na ljubljanskem gradu. . Dva šTtjeaja kolere v Ljubljani 21. julija je umrl v izolirnciu od delku tukajšnje garnizijsko bol¬ nišnice na azijski koleri 31 letni honvedski infauterist Jožef Bari iz Budimpešte. 2G. julija pa je v mestni bolnišnici za kolero 261et ni infauterist Karel Sternhorn i? Matzelsdorfua na Nižjeavstrij skeit). 'l'ako namreč poroča "Lai bacher Zeitung“. Zdravstveno stanje mestne obči . e ljubljanske od 18. do 24. jul Novorojencev jc bilo 2G. mrtvo rojeni 3 ; umrlo pa je 51 oseb med temi 14 domačinov in 37 tuj cev. Za tifuzom sla umrli 2 oseb' {tujca), za grižo ena oseba (tuje« vojak) va,jetiko,7 oseb vsi tujci /■v različnimi boleznimi 41 oseb h-h Za mfekeiozniini boleznimi sc oboleli in -sicer za trebušnim tifu¬ zom 21 oseb (vsi tujci, med njim' 16 vojakov) za grizu 4 osebe (Vs tujci — vojaki) za vratjco 2 ose bi, za otrpljenjem tilnika 1, tuje« — vojak, za egiptovsko očesu G bo leznijo 2 osebi (tujca)/ Artiljerijski boji in ljubljanska pdtresna opazovalnica. Tresenje katero so povzročili topovi na go riškem bojišču, so prav jasno za znamo vali seismografični aparat na. ljubljanski potresni opazoval niči. 70 letnico svojega jojstva j( praznoval v krogu svoje rodbi he mestni stavbenik in arliitekl g. Viljem Treo, Bo mnogo let! Srebrno poroko, petindvajset letnico svojega službovanju kol odvetniški in notarski uradnik te? desetletnico kot vodja pisarne g dr. M. Pirca v Ljubljani je pra.z noval dne 3. avgusta t. 1. tukaj šnji lastnik in ravnat 3-1 j oblast ve no dovoljenega učnega zavoda, g Christof. Jubilantu in njegovi so progi, la imata štiri sinove v -voj¬ ni. službi, kličemo: Na mnoga le ta! Odlikovan deželni uradnik. De želni uradnik Franc Poženel, rez praporščak pri 4. bos.-herceg pešpolku je bil odlikovan za hrab 1’ost pred sovražnikom na sever¬ nem bojišču s srebrno .svetinjo J., razreda, pod predsedstvom g. dekana Sku-jljem biča vrlo deluje. Pohod deželne¬ ga glavarja in nagla pomoč je prizadete Ribničane zelo razvese¬ lila. C. kr. rezervna bolnišnica v No¬ vem mesti je s pvičela poslovati. Dne 25. julija je prišlo z vlakom »recejšnje število ranjencev z ita¬ lijanskega bojišča GORENJSKE NOVICE. Uturl je v Zagorju ob Savi v so boto dne 31. julija gospod Ivar Miiller st., posestnik in trgovec * starosti 72 let. Pokojnik je bil po glavar veleugledne družine in s : je za zagorsko občino pridobil po sobne zasluge, zaradi, katerih j( bil izvoljen za častnega občana ' bdi mu prijazen spomin! DOLENJSKE NOVICE. Deželni glavar v Ribnici. Dežel ni glavar dr. Ivan Šušteršič je bi te dni osebno v Ribnici, da se pre priča o ogromni škodi zadnjeg? požara. Pod vodstvom g. dekana Skubica in g. župana si je ogle dal pogorišče, na katerem je še semtertja tlelo. G. deželni glavar je. tudi seboj prinesel podpore po goielcem v živilih in denarju in jo izročil pomožnemu odboru kil Štajersko. MARIBORSKE NOVICE. Dne 21. julija jc pri vidauktu ned postajo Pesnica in lajteršber škim predorom tovorni vlak povo dl črnovojnika Franca Partljič, ki jr' bil tam na straži. Tovorni lak jc obst al in ga zapeljal v Al a ibor. Partljič je že med potje umrl. ne da bi se bil zavedel. Po- lesrečelii jo bil rojen 1. 1875. pri Iv. Martinu pod Vurbergom. Za »ustil je vdovo s tremi nepreskrh jeniini otroci. Partljič si je sam eri v nesreče, ker je stal preblizu »roge. — Kakor smo izvedli, jt >ilo v nedeljo dne 2.5. julija v Ma¬ lho ru pokopanih 18 vojakov, ki m umrli vsled dobljenih ran, de orna pa vsled drugih bolezni. V »ondcljek pa so zopet pokopali ojake. — Kadet Otmar Verdcr »er, sin prvega državnega pravd tika v Mariboru, Viktorja Ver Icrberja. ki je, kakor smo s Mo. as poročali dne 19. maju na se r ernem bojišču padel, je bil pc miti radi sinjega junaštva od ikervan z veliko srebrno hrabrost m kolajno. Njegov brat Herman a služi kot praporščak pri dra- 'oneih, je bil. od sovražnega šrap ela ranjen in je za svoj lirabr 1 us to p pred sovražnikom odliko a:n z veliko srebrno kolajno. — >ne 28. julija se je v tukajšnj tofniei vršila poroka orožniške a. stražmojstra Jožefa Merc 'canskega z gdč. Jožefo Klančini orna iz Prekop. — Dne 4. avgust? e umrla Frančiška Tischler. mat ikiijšnjega trgovca Ignacija Tis hler, v starosti G8 let. Pretečeni torek pojmi dne s« e obesil na podstrešju liišt krajne bolniške blagajne v Mari »oru blagajniški sluga, ozirom' »oduradnik imenovane blagajne voj čas kazenskim potom iz, sluz >e odpuščeni elan maribor.sk« uestno policije, Jožef Magde. Na ib je bil strah pred kaznijo, k ■a je čakala, ker je poneveril de ujame vsote, katere je prejel or aznih strank kot doneske za bol riško blagajno. Te vsote, kateri e ta mož poneveril, so baje velikr overi se o več tisoč kron. in navdušenjem ji je sledil ' ■ ees, tudi jaz ti hočem pomagati in .snago pri rešili.. Tako se je udeležil me¬ seca januarja februarju iu do po¬ lovice marca hudih bojev na se¬ vernem bojišču, odkoder se je sa njen in bolan vrnil začasno k dra¬ gim -domačim. A ni ostal dolgo pri njih. Komaj je malo okreval, je sel na južno-zaboduo bojišče, kjer 'hi j-- sovražna krogla pretrgala uit življenja. 1'ežko ranjenega so pripeljali v Trbiž, kjer je po veli ih bolečinah izročil svojo dušo Najvišjemu. Pogreba, ki se jc vršil due 10. t. m. popoldne ob pol 4 v Trbižu, so se udeležili tudi »lagi -1 a riši in sestra frančiška. Dobili so pravočasno obvestilo iz bolnice. Zelo radi bi se udeležili »ogreba še bratje in druge sestri v, posebno brata Ivanju France, »a žali bog so zadržale prvega ra ne, drugega pa. služba. Prvi je po ročnik 17. pešpolka, sedaj v bolni i v Gradcu, a drugi pa e no let p: »rostovoljee pri 2G. domobran¬ skem pešpolku v Mariboru Lc od daleč so mu morali ostali v uiisitl »ošiljati zadnje poljube, iu po/d ra ve. — Lahka mu bodi tuja zemlja. Velika Nedelja. V velikih bo.jil ; Galiciji okrog Lvova je bil tež- co ranjen Franc Mlakar iz naš« •upnije. Ruska granata mu j-' '.drobila desno nogo pod kolenom Ja-so mu jo zdravniki morali od ezati. Hrabrega .junaka pbm.il n orno iu želimo skorajšno ozdrav jen j c in srečno vrnitev, v 'kroj 'vojib domačih. Njegov brat Ja lez se pa bojuje na italijanske a ?ojišcu. Sv. Jurij oh Pesnici. Mo-J tuka" njimi ruskimi vje1.ni.ki, ki pra; ok. Revščina in stokanje je seda ?ri nas. Kaj bo z živili? Niti seme a za prihodnjo setev nimamo. — Ine 12. julija je pa ponoči obis zala Malikanien in Velikikanif:! •eku tatinska drulial. Trgala .je ? ‘ken železna omrežja in vlomila v več kleti ter no kradla vse. kar j ie prišlo pod roke. Napravila jf «a več tisoč kron škode. Žaudar merijo uzmoviče zasleduje. PRIMORSKO. TRŽAŠKE NOVICE. Zdravstvene razmere v Trstu testni fizikat sporoča: Zdravst •ene razmere 'glede na navadit* talezljive bolezni se more smatra Vi za ugodne. Ljudstvo sme bit nimo glede na splošni /,’iavstve d položaj iu se mu J < reba raž »urjati zaradi nekate. iu zelo red lih posameznih slučajev oboljen./ podobnega koleri, ki so se poj a vili prošli teden in se že zboljšu jejo. Vse ukrppo glede izolacij' je oblast izvršila kar uujstrožji i.n osebe, ki so bile v dotiki z bol niki, se tudi opazujejo. Mestu ta ga je poklicala domovina podlmagistrat ponovaio priporoča, na; J' L lil poVšUlI drugod, da se i izogne neredu v prebavi. Salti ta naj se ne je siro¬ va iu sadje naj se je, kolikor le J mogoče, kuhano. Zelenjava insad- Ijeiitaj se sploh skrbuo umije, pre- deu se liživa. iMO-le.va padca Varšave in Ivan- oroda v- Trstu, v zgodnjih po polda,uski.li urah dospela vest o :i vzet ju Varšave po nemških če¬ tah in kmalu nato sledeča vest o zaseden ju I van&oivda po naših četah ste se hipoma razširili po vsem mestu ter vzbudili presene¬ čenje nad nepričakovano hitro iz¬ vršitvijo teh vojaških operacij in veselje iu -zadoščenje nad daleko- '.ežuiru- političnim in vojaškim po meuom tega dejstva. V celem me¬ stu so naenkrat zaplapolale zasta¬ ve v državnih iu deželnih barvah n v barvah zaveznikov. Proti v ečeru je šla po mestu vo¬ jaška godba, k 1 - ji jo sledila ne- >rojna množica, vzklikajoč na ee- a rja in državo in na zavezniške armade. Pred uamestuištveno pa¬ lačo je svirala godba patriotičue netodijc, 'nakar so se namestnik , - progo iu naiuestiiištveni urad liki in vojaški postajni poveljnik '(»javili na balkonu. Namestnik imel na množico, ki jc napolni la trg pred palačo najprej sle le č,i nagovor v nemškem jeziku "Rusija, naš mogočni dedni so¬ vražnik. .ie pobit, Varšava, mo- geeiui metropola poljska in trd njava Ivangorod ste zasedeni po avezuih četah in nova sveža la- orika krasi zmagoslavne zastav; obeli cesarstev". Nato je nadaljeval italijanski: Zahvalimo se Vsemogočemu zn ta dan radosti, ki ga nam je dal. V tem slovesnem trenutku se obra¬ čajo naša srca in naše misli v glo¬ bokem spoštovanju do vrhovnih vojskovodij zmagovitih armad. Živel Njegovo Veličanstvo naš pre juhi cesar in gospod Frane Jo žef L. živel Njegov vzvišeni za¬ veznik. Njegovo Veličanstvo, ee -Ul' Viljem II." Množica je navdušeno vzklikala »beiiia vladarjema, med tem ko je rodba svirala cesarsko himno. Nato se- .je pomikal sprevod na¬ nj proti vojašnici, kjer se je pa trijotična uniuifestacija končala. Pred oilbodom na bojno polje za svojo milo domovino pošiljajo tuij iskreueje pozdrave sorodnikom, iuanceni in čitaleljeni "Edinost' umi? Regent, ulica Belvedere št. 19. lian Starc Konto v el j 37. Fran Hišnic I.j. Sv Ivan, Alojzij Trebše, ilica, Solitario, Anton Šinigoj. Ru- uii, Auto Katalan, Rojan, Alojzij 'i'i.'-mutičič. Tomaj Lux Bruno. Prosek. Iz bolnišnice v — bolnišnico. če raj popoldne ob polištirih je ul zdravnik z zdravniške postaje elefouičiiim potom »pozvan na lomoč na takozvano širino Santo- ?'io Sautorio (to je širina pred hodoma v ulici del Farneto in. 'el Tin tore), češ da je'tatu neki mož oslabel iu padel na ulici ter la potrebuje nujne zdravniške »omoči. Zdravnik se je nemudoma »dpeljal na rečeno mesto in tam 'e našel med gnječo radovednih ju di 551etnega brezposelnega de- avca Petra B.olonija, ki sicer sta- ',u.jc v ulici del Pozzo bianco št h Revež je LiL namreč delj časa mestni bolnišnici, ker trpi na teki notranji bolezni, a včeraj st» ■■a iz bolnišnice odslovili. Prišel ie pa Le kakih 300 korakov daleč ul bolnišnice in tani padel na tla. Zdravnik z zdravniške postaje mu 'e podelil najnujnejšo pomoč in ra dal potem prepeljati nazaj v uestuo bolnišnico. Samomor. V. L nadstropju hiše it. G. v ulici sv. Lucije je stano¬ vala s 15 letnim sinom Candidom, i neko malo svojo nečakinjo iu s vojim ljubimcem g. Brassanom, ustnikom kavarne Verdi, 48 letna Marija vdova Riccijeva. rojena Markovičeva. Včeraj zjutraj jc gen sin Candido odšel od doma m pustil mater še živo in zdravo, i ko se .je ob polieni vrnil z dela lymov, jo je našel — sedečo na tolu — mrtvo, dočim je imela »koli vratu oviti svileno šeirpo in >a neko nogavico. Ubogi sinko je akoj pozval na pomoč zdravnika ■ zdravniške postaje, ki je pa, ' 1 'išedši na lice mesta, mogel le vonstatirati, da je ženska že mrt ■’&. Ker se prn je pa vsa stvar zde¬ la ne le zagonetna temveč tudi ■umljiva, je zdravnik o stvari ob¬ vestil policijsko oblast, ki je takoj poslala na lice mesta policijskega Ta je pa zvedel od Pasqualija. uradniku vili \ zapora ® dvakratnim postom Mariji Svetlic, iz -Sežane, stari 28 euliu postom, Rebeki Lazar, stari ’8 let iz Szpkelv' Wriez)ey. 1 te- 'len z dvakratnim postom. Jele:.- čič Milki iz Dellanove 1 tede.i strogega zapora, ter končno Ma¬ riji UlrioU. stari Is let iz .Mona¬ ko vega’, 1 teden strogega zapora. Sodnik: dr. Alberti: za državne Igu pravdnika: Kernev sosedov, da je pokojnica že Alije j let. .1 teden strogega zapora- z časa grozila, da se bo umorita, a obenem je tudi našel pismo, ki je je pokojnica, pisala.svojem.; bratu v katerem pismu pravi: Dragi brat! Odpusti mi moj obupni ko¬ rak, katerega šem storila zato, ker */iu se naveličala življenja, in si¬ cer, zato. ker sem bolna in ker tuj nedo-staje nadaljnjih moči za živ-- Ijenje. — Vsled tega je dal poli¬ cijski oficijal Pasguaii prenesti truplo pokojnice v mrtvašnico pri Sv Justu. Izpred sodišča, — , Metuljčki. Ponoči metuljčki vseh barv in vseh. vrst, zanesenih v naše ,mesto od vseb vetrov sveta dajejo v zad njem času pogostokrat dela pri¬ stojnim v, kr. oblastim, ki skušajo priti v okom tudi tej v sedanjih ra merah posebno se razširjajoči in nevarni nadlogi človeške druž¬ be. Pred nekaj dnevi se je zopet posrečilo e, i kr. policijskemu agentu Josipu Doljaku, ki je z veliko vnemo preži na take stvu- tiee. poloviti celo vrsto raznih nočnih metuljčkov po temnili tr¬ žaških ulicah iu luknjah, nekate¬ re izmed njih - ker letajo v viš¬ jih sferah — je pa zajel v palače Hotelu. Vse so morale seveda v kupno -kletko v ulici Goroueo. jer -se je vršila proti lij itn raz¬ prava radi prestopka izvrševanja tajne prostitucije, kar so večino¬ ma skušale tajiti, ali pa vsaj z jo¬ kom omehčati trdo srce sodnikovo ki jih je kljub temu: proglasil za krive omenjenega dejanja ter pri¬ sodil vsaki primerno kazen in sicer: Antoniji AVerner. stari 21 let, iz Požarni 10 dni strogega za¬ pora z dvakratnim postom; Mariji Goriup. stari 2G let. iz Buzeta, 8 dni strogega zapora. Katarini Kr- že, stari 20 let iz Splita 8 dni stro- GORIŠKE NOVICE. Čudovito lepo se človeku zdi ee sreča na cesti vojaka Hrvata, Slovaka. Ceha, Poljaka, ki.je ves vesel, če i »pregovoriš ž njim par prijaznih besed. Bili so v Srbiji, Galiciji, imeli so stJ|< mukI seboj severni' in južni Slovani, njih uho se je že bilo prilagodilo razloč¬ kom. ki obstoje med različnimi slovanskimi jeziki, v spominu so obdržali mnogo besed, ki pripada¬ jo drugemu slovanskemu jeziku iu z veseljem opažajo, »la sr mrd seboj razumejo. Govorijo ini Go-j riškem z našimi ljudmi, in razu-; mejo se med seboj, kakor hitro so nekaj dni med seboj v si iku!' Čutijo se kakor donua: to vršeli nje, a tudi naše ljudi : obzorje se obojestransko sin, sever iu jug. si podajata roke navdušenje za skupne koristi raste, a zavest pri. eeiija vse vedno globlje preveva¬ ti da imajo v Avstriji skupno veliko i domovino, za katero se borimo z enako ljubeznijo pov¬ sod. Ugotavljamo tudi dejstvo, da ni bilo še do-sedaj dogodka v Av¬ striji. ki bi Slovane na severu in jugu v njej tako približal in jih silil k spožnavanju drug drugega, kakor ravno šedanja svetovna vojska. Prav mnogo trgovin po Gorici je sedaj zaprtih. To se pozna po vseh ulicah brez izjeme. Zaprl' so predvsem one, kateiili gospodarji so laški podaniki; te so se morale zapreti. Zaprte so nadalje take. ki v sedanjih razmerah ne anorejo delovati, kakor n. pr. trgovine s kolonialnim blagom iu pohištvom, pekarije, nadalje take, 'ki so '-e pečale z ekspertom itd. Na za¬ prtih vratih nosijo navadno opotn bo: 'Začasno zaprto". Nekatere trgovine s«» svoje prostore zaprle radi tega, ker jim je blago pošlo, in ‘ker uiovega radi prometnih ovir »ir morejo dobiti. Kimečno so ne katere tudi raditega zaprte, ker je bilo vse službujoče osobje po¬ klicano v vojno službo od gospo J larja do pomočnikov. Kar je pa trgovin odprtih, delujejo jako dobro.pi. pr. trgovine z železnino /. obleko in perilom, usnjem in usnjatim blagom sploh, s papir¬ jem in pisarniškimi potrebščina¬ mi, z vinom i.n alkoholnimi pijača¬ mi. Mestni vrt v Gorici jc prava krasota mesta. Tudi v vrt m cez vrt so letale granate posekale vr¬ hove večjih dreves in poškodova. 'e nas|>roti stoječe hiše. Močno je lečjkoduvnna -tud.i Kosova hiša. mestnem vrti: .je treščila grana- 'a v mali libnjak ol- vhodu v vrt, azpršila. votlo in razkropila lepe '.late ribice, ki so krasile ribnjak. Na Travniku je granata poškodo¬ vala vodnjak. V nemškem mestu Svitavi na Moravskem se je za 50 otrok slo¬ venskih beguncev iz Goriške otvo rila slovenska šola. IZ DRUGIH PRIM. KRAJEV. Iz Tolmina. 24. julija. Ker je večina Tolmincev zapustila Tol¬ min radi vojnih dogodkov ob So¬ či ter si> se razkropili po bližnjih vaseh do < erkna pa tudi odšli na t RAZPIS TEKME ZA DRAGOCENE NAGRADE. 1 (Z A B O Ž I Č N O D A R I L O.) 15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA | SAMO ZA NASE NAROČNIKE. X DO Ktkn naših naročnikov nabere do dne 13. decembra 1913 največ naročnikov za ..Slovenski Narod’*, bo dobil kol p r v o d a rilo lino zlato uro s težko zlato verižico in zlatnini priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $30, Kdor bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬ lom, bo dobil kot drugo darilo fonograf v veliko¬ sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez roga, iz jnavega hrastovega lesa, lepo |x>litiran. na katerem se lahko vporablja vse plošče Victor in Columbia do premera 9 palcev, l onograf je vreden $ 25. — . Kdor pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil kol t r e t j e d a r i 1 o Nakaznico, s katero bo opra¬ vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barbah. kar bi ga povsod drugod stalo okoli $ 3. — do $ 5.—. Celoleten naroč- Phvo darilo OPOMBA. nik in znesek $1.— šteje za 4 do¬ bitke. Tričetrtletcn naročnik iu znesek 75 centov šteje za 3 do¬ bitke. Polleten naročnik in znesek 50 centov šteje za dva dobitka, a četrtleten naročnik in znesek 35 centov šteje za en dobitek. Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobre vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu”. ZASTOPNIKI USTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ,,Slovenskega Na¬ roda ”, vsi na noge ter na pozonšče te tekme! Saj se Vam obetajo krasne nagra- — —__ de, a obenem nam po¬ li m gu darilo 9 NAKAZNICA. Za gosp. Stom sle opravičeni do povečanja slik ene dp treh oseb v barbah kot tretje darilo našiga razpisa za dragocene nagrade. New York, dne 16. decembra 1915. Uprava »Slovenskega Naroda!‘ Za tretje darilo. magate, da začnemo temprej izdajati ,,Slo¬ venski Narod" dnevno. Torej vsi na krov za naš list m njegove po¬ štene ideje! Uprava. ,SLO VENSKI NAROD", 2. septembra 1915, =se= 'Kranjsko m na Štajersko, bo go-!<-re<-n pozilrftv vsetu Tolmincem inljšebrtrCz'Graničarji in to kaže Bo tovo zanimalo vse begunce če spo-jsploh vsem goriškim beguncem! .Točim- nekaj novie-in dogodkov -M-Ivan Rojec, dekan. iž Tolmina. Ped Avstrijskim' bi -j —-—- lom osta nemo gotovo še dalje in j naj bi 'bili napadi nasprotnikov še tako veliki.' jih bodo naši vrli Narodna požrtvovalnost v vo- vojaki vedno odbijali. To čuti jaški suknji. V Pidi nabirajo pri- .tudi nasprotnik Italijan, ki.sicer spevke /> hrvatske šole. Uspehi so kako?'posnemi jemo iz 'Hvvtske IZ ISTRE. Viak dan napada naše čete in po¬ stojanke, a nič ne opravi. Razume pa lahko vsak. da slišimo dan na dan vsak trenutek šviganje šrap- tn lov. granat od vseh in na vse ■strani. — V tygu Tolmin je do- 'sedaj le malo oseb, a tudi iz raz nih podružnic so se umaknili na razm* kraje. Svetujeta in priporo¬ čam pa vsem. ki.imajo polje ali travnike, da sfc' vrnejo tri- sami osebno skrbe za pdljske pvidelk ■ in košnjo. Njiva brez gospodarja ne da nič, a še to. kat je na njej. zmanjka čez noč.Kdor se vraeu. a nima kaj živeža doma v zalogi, naj ga prinese š seboj, ker tu manjka turšice. moke, sladkorja „lj a riža splošno vsega- meso le | movine. daja.jo še od svojih »krom vidimo, ko je vojaki za se vozijo. | "ib sodstev za kulturni prospeh , naroda! Neprecenljivi so ti sino- ■trn** tinmmtirji kov s n- j v . / *. vi naroda za iittso vojno morim n- ten.-‘ali dični so tudi v svoji narod¬ ni z.veistobi. podajajoč izgled ka - ga. lista" — naravnost sijajni, ako uvažtrjemo težave sedanjih časov. Prispevki prjbajajo iz vseh slojev naroda! AU z največjim zadošče¬ njem,. da. ■/>: ganotjem, .vidimo med darovalci cele vrste njih, ki so se¬ daj v vojaški službi. Z raznih voj¬ nih ladij prihajajo nabrane vsote ki jih poklada ‘tla. altar narodne pmsveie — moštvo!'. In to niso morda male vsote-; po sto do dve¬ sto kVftn pošiljajo s' posamičnih ladij. To je v resnici razveseljiv pojav - živa priča, kako živa je narodna zavest v pršili teh pri prostih ljudij. Stavi ja joe na koc¬ ko svoje živl-jeri.? v obrambo do- rojevič povsod. Tako n. pr. mora jo pri vseh slavnostih, kjer je vo¬ jaška glasba, najprej odigrati ce¬ sarsko himno, a takoj za tem hr- vatsko himno "Li.jepa naša domo¬ vina". Poleg drugih skladb, ki se igrajo ob takih povodih, mora bi¬ ti tildi brvatskih, posebno pa kak ” pnsn.pim padel vlak in- provzročil, da sta ista st rasna usoda (kakor ttutoi i skočila dva voza iz tira. Žival se ju Poljakov in .Mnloiusov > ' ni preveč poškodovala, pač pa je'lroee trosporaziim žrtvovati ju/, od prevelikega sunka imela tudi nosiovaliske teritorije, -s čemer je dovolj, da se je šepavo umaknila'zbudil požrešnost Italije po teli de v — gozdove-. , Iželah in je zftt.O vojna zajela tudi -- ‘te meje. Rusija se je s poizkjišano ALI JE CESAR UDELEŽENEC 'prodajo južnoslovanskih inteia VOJNE, Neka tožba proti cesarju Vilje¬ mu je sprožila vprašanje, ali je postopanje zaulstaviti. ker je to¬ ženi cesar na bojnem polju? Pred¬ log da se postopanje zaustavi, se je opiral na $ 247 netpšikega civil¬ nega pravdnega reda in pa na § M zakona od 4. avgusta 1814. ki nega Sovraštva v mlade' duše ot¬ rok. Grofinja Rittberg piše: 'Ne prepovedujte sovraštva v rodbinah in šolali! Zamolčujte mladini neizogibne ekscese razpa- l.jeive brutalnosti. Kako naj otrok v svojem 'mladem, življenju prav ocenjuje najstrašnejše prerazdva Ženih strasti? Pustite, naj zgodo¬ vina govori odrastlim. nikar pajposebno ščiti udeleženec na boj naj ne govori senzacija nedorast- j nem polju pred procesi. ”Justiz- 1 i n i! Pazite v svojih pe,govorih, jrnt" prve instanc« .je odredil za« izbira jt,e čtivo .mladine, nadzoruj j ustavo procesa. Toži tel j si* je pri- te njihove igre! Učite otroke naj]tožil in Juristische Woehenschrift bodo ponosni na svoje pleme, ali jv Berolinu javlja, da je "just iz¬ govorite jim, da 'plemenitost ob-jrat" druge instance razsodil.da je vezilje, in da tudi najeistejša vo-]pritožba dopustna ter je odklonil da gnijt in postaja blatna, ako j razsodbo prve instance. V razlo mii uje. Ne pozabite navajati ot-jgjh je rečeno: Cesarja je sicer po roke na to. da bodo tudi v nas-j zakonit od 4. avgusta 1814. sma- protniku spoštoval) -- človeka !" j trati udeležencem vrine. Ali ta ---— i zakon ščiti le tiste, civilne pravne ALI SE ŽIVALI BOJE spore, ki imajo redne sodnije od- ZELEZNICE? jločati o njih. "J -stigrat" pa ne Ko so gradili .»gansko železni-i s Uida k rednim sodnija itnar- co. je vladal med delavci tolik!'™. 5* posebna sodnija. Ni j r v, . . v sov pregrešila proti južnemu tn proti skupnemu ''.Slovanstvu tako. da tega ni možno nikdar več po¬ praviti".. —- In dalje: "Tudi Ru¬ sov ne bo soditi po njihovih lepih besedah od nekdaj, namreč po nji¬ hovih dejanjih od včeraj do danes Slovani Avstrije so v prvem voj nem letu izpoznali svoje prave prijatelje in sovražnike in vedo. kako se ruska zagotovila prija¬ teljstva 1 izprem in ja jo v dejanja." Dobro — zabeleženo bodi z opravičenim našim pričakovanjem da. bodo merodajni krogi iz gori označenega principa - da dejanja odločujejo .in ne besede - prak¬ tično izvajali logičen zaključek. Posebno treba zabeležili konsta¬ tacijo, da Italija steza roke po slovanskem teritoriju in da. na na ozemlju, ki tvori jnžno-zapad no bojišče, prebivajo skoro sami Slovani!" Pridodalf bi le še da južnoslovanske čete branijo te meje z junaštvom, ki je slavi tu- iIzjavami prerokovali poraz teh dveh držav. V vojski se dogodki ali uspehi vedno močno menjava¬ jo. M Velikih borbah so dobe veli. kih izgub in velikih zmag. Kot posledica teh se potem stvorPpo- loia.j. i/. katerega se že lahko vi¬ bi končni uspeh. Znova se je ; se- dnj obistinila trditev, da nasilna uporaba! velikih vojaških Čet ne more biti sredstvo, da hi se dobi¬ la v moderni vojski končna zma¬ ga. K temu spada dobro premiš¬ ljeno in dobro preračunano strem tjenje. ki ima pred seboj le Ved¬ no kohec no zmago. Vsaka posa¬ mezna, še tako malenkostna; po¬ drobnost se mora natančno pre¬ računati. V vsakem koraku, v vsakem načinu nastopa Nemčije in Avstrije vidimo, da ti dve dr¬ žavi razpolagata z vsemi potreb¬ nimi sredstvi. Zmaga Avstrije in Notacije je popolnoma gotova. ' 'V J L- v lil UH 1 meu UIUU V Ul UJUK ; " ..-.-J strah pred levi. da so inženirji na i razmotrivnti o tern, ali jejdl naše voj.skovodstvo in ki vzbu načine skušali svoje de-j tož( ' non smatrati za osebo, ki jo v ( .ia vseobče občudovanje. Pričaku ra z s Kine lave e rešiti ip ubranili pred njU V0 J ni *''**»• Ker se toženec oči¬ mi. Kljub temu so levi pri bolera! Vldw> ™ ^een direktno ne /. vod- dnevu mnogokrat odnesli kake-f stv(,m pravnega spora, ne z. vse¬ ga delavca, ki je delal na progi, i lnno - ki 11,111 razpravljati, za V teku zgradbe, je bilo 22 žrtev,! 1wt "va nt dopuščena. — Potem- Celo sedaj, ko železnica že riekaj'| tak( *“ sc ‘ more vo -l no V ‘kbi, i« sprnvlp, llet obstoj,, šo niso DtMk.ll ,i Onspr,,-!j,li »roti ,,-arh,. Ys,ka- ■/,, „,;,vito V i »vrlini 4 j,|MM pol,odi nfriških sv,.,'i' k " 1» » *"»• V*> ZM ' g župnik izprosil stroj za košnjo. Ljudstvo je bilo vsled župnikove¬ ga prizadevanja tako navdušeno', da je bila košnja izvanredno hitro opravljena? — Češki učitelj Ivan Benda, v Vbstrovi je imel v svojega priimka oni karakteristič iti hrvatski ”c". Ponaša si> s svn- le kratek pouk in je ob lepem vre¬ li daleč čez mejo. Do tedaj pa jim milim hrvatskim narodom, po- metrn z otroci šel na travnike po¬ lna plen. Potniki -pripovedujejo,!^ 11 z » javno naziranje in da se večkrat po cele črgde anti- ]'razpoloženje v Nemčiji, lop pase ob železnici in več kot i __ 200 nojev je tekmovalo z dirjajo-; PRIZNAVANJE KI JIH TREBA čim vlakom in vzdržalo več kilo- DOBRO BELEŽITI, metrov. Ce sc kak slon. ali nošo- Neki član gospsdske' zbornice rog postavi na tir, ima to za njn j konstatuje v dunajski "Infonna- in za vlak v več slučajih hude It ion" da na posledicah sedanje jemo torej opravičeno, da se bo to junaštvo priznaval« in vpošte- valo tudi v bodočih časih. GENERAL SAVOV. General Savov, generalisimus bolgarske armade ob času balkan ske vojske, se. je pred kratkim naprara sotrudniku turškega lis¬ ta "Ikdam" sledeče izjavil: Neoraajano verujem na, končno zmago Avstrije in Nemčije. To sem trdil že tedaj, ko so bili Ru¬ si v velikanski številni premoči, to sern ponovil, ko- so Angleži in Francozi s svojimi, širokoustnimi NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK g. IVAN POTUŠEK. potuje sedaj za naš list ,,Sloven¬ ski Narod" po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Uprava. pošten delavec '«i lahko zasluži ai svoj era pro. stem času neko-, liko dolarjev na teijen, ako se ta¬ koj obrne na upravo ..Slovenskega Naroda" za pojasnilo. STATEMENT OF THE F IR S T-S E G 0 H D NATIONAL BANK OF PITTSBURGH AT THE GLOSE OF BUSINESS MARCH 4, UJ15. RESOURCES LIABILIT1ES is and Discounts ... $ 8,795.087.70 Capital . $ 4,000.00 drafts ... 10.69 Surplus and Profita ... 1,131 j” . Bonds, at Par. ... 3,151.000.00 Reserves :r Stocks and Bonds 4,597.826.22 „ T . . Estate, Furniture For Interesi and d Fistures_i,203.214.19 ^ axes .113,342.14 , « — - - — - Zo. leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu. Pa. 1 sta- nnvil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, v temeljil olj današnje velike Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings C-o‘' . Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in .prevzela je banka dobro gredočo'denarno tvrdko Fift h Ward Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se .je glavnica povišala na $ 200 . 000 . \ tem času preselila se je na AV o od Street poleg Fifth A vetrne in to zemljišče je del lota, na kterera danes banka stoji. * L. 18f>3. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh. Pa. (Pr¬ va Narodna Bankah To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter nacijonalnili bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat. $;>00.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne L sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 'a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne L avgusta 1901. je bil inozemsk konzulu Max Scbambergu, poznan pot ;5 tr 'WS?!!5i :jHVfndiTil' iiŠJSU® jjjaaiaJ© rnmm OTCCtllMrsDBCJ 486- 0 . 13,933.962.85 1,452.454.33 hrodski oddelek utemeljen po Max Selinmberg & Co., kupljen našimi rojaki. Sebamberg A Co. od leta 1891. razim upravnika v tem iribzom- sri>. Danes ima bank v svojem leta 1901. temveč se je osobie 4,607.274.74 150.000 ,00 $22,504.4i3?54 60,250.00 2.949.75U.OO $2^ 504.413.54 OFFICERS ?, Vice President. and Cashier jOR, Assist ant Cashier Assist.ant. to 1 , Manager F Assist.ant .Mi eign Department lager Foreign Department »rt * vi" - Cor. Fifth Avenue and Wood gsg^pg au mjl »trn BI I .W UJL f i n »« y m iiii ..ŠtOViE&S&i 2»A&0D‘ , > 2. septembra '191^ ■BUT?. . -..7 = MALI OGLASNIK. CLASSIFiED AD'S- Wanted: iaborers. for one Jnsertlon ... J 1— dntnestie he]p ,, , t ... —50 work .—05 inguires: for friends ste , „ ... —25 other notices .. „ —50 ZA OGLASE SE PLAČA; Kdor išče: delavce- za vsaklkrat . t 1— Služinčad ,, . —50 delo ,, .. . —05 prijatelje itd- . —25 *a druge objave ,> .—.5 6 ' - -A'. 1 Naš pooblaščen zastopnik za New-York in okolico je g. JOS LAPAJNAR^ katerega cenj. rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava. FDD SVOBODNIM S 0 L N C E M. POVESI DAVNIH DEDOV. Spisal F v. Finžgar. Haš pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. (Ta vrlo zanimiv roman se je začel v šesti številki Slovenskega Naroda- Klor «fa želi citati In ni prejel šeste in nadg-ljnib številk, naj si jih naknadno j>c»oč) (Nadaljevanje.) ..Še nocoj, gospod!" ..Noto,; ni mogoče, ker mi riedostaje konj. Tekom enega tedna. Dotlej si varen li in ona. Sedaj na delo! Numida naj takoj odpelje Cirilo, ti pridi z Ireno k meni. V peristilu počakam". Epafrodit je odšel po vrtu v vilo, Izfnk se je vrnil v sobo. ..Skrb je v tvojih očeh, Iztoee! ' ga je ogovorila Irena, ki je sil¬ ilo razburjena težko čakala njegovega povratka. ..Fesjan bi bil. lastavička moja. ko ne bi skrbel z vsako mislijo samb zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te krokarji, dokler čuvajo sokoli nad teboj !" ..Iztok, tvoj gospodar je skrivnosten. Ko si stal zunaj in govoril z dobrim možem, se je naselil strah v mojo dušo. Strah in grozne slut¬ nje' '. ..Saj nisj imela strahu in nisi poznala slutenj doslej. Zakaj so se vzbudile ?' ‘ ..Cirila je zvedela, da. je prvi evnuh despojne, Spiridion, pre¬ stregel moje pismo, češ da ga nese sam. Tn Spiridion je zaupni vohun ..In če me varaš : Pri pravdi tvojega očetovega ognjišča, ne pri- zaneso ti bogovi!“ . ,,Naj me uničijo, če nisem govoril resnice". ..Verujem. Sloven. Verujem, ker nisi Bizantinec. Več je vredna naša beseda, nego bizantinskih krščenikov prisega". ..Ne vseh, eenturio! Pravi kršženiki so zlato". ..Da. pravi, resnico govoriš". Iztok se je domislil Irene. ..Pravi liršeeniki so biseri!" ..Med Vandali sem našel dragulje človeških sre!" — ..Dobro, -laz t: verujem. Torej slušaj!" Skrbno sc je ozrl. če ni koga blizu, da hi ju slišal. Pokazal mu je z roko na sosedne griče, kakor bi mu razlagal načrt o naskoku. »Dnevi mojega bivanja v Bizancu so sešteti. Odidemo prav go¬ tovo tekom osmih dni". Slovenil je šinila kri od radosti y lice, da je posinel dolgi obro¬ nek na čelu. ..Tekom osmih dni. pravim. Povej jim. da so pripravljeni. To se pravi, kadar dobiš pismo od mene ali sporočilo - ali karkoli — mor¬ da od nekega drugega, ki naroča v mojem imenu, tedaj pojdite vsi v Bizanc na večer, kakor da greste v pivnice, brez orožja. Na Tebdo- zijevem toru krenite z osrednje ceste v desno ozko ulico, in ko dospe¬ le blizu morja, pridete k velikemu hlevu. Tam potrkajte — odpre se vam — tam me počakajte — drtigo .vse'zveste.'.Razumel?" ..Razumel, eenturio. Se nocoj poiščem oni hlev — še nocoj, da se ne zmotimo. To je, hlev onega ; gospoda, pri katerem bivaš; Jbogat je in vilo ima. Slovit je po vsem Bizancu!" ..Veš resnico. Pojdi, delaj in molel'" Točno ob enajstih je prijezdil magister equitum. Lep je bil na N. C. SPIGELSKI, 1135 Wr!liamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Uprava. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. Jakob Ambrožič, Eveleth, Minn, Job. Aidich, StUwaukee; VVis. ■Joe Abel, Bloctovn Alah.' ■John Andolšek, Cleveland, O. IVIax Arnšek, San Francisco, 'Cal. Frank Benda za VVejjt Allis, IVis. Frank Bregar, Clinton, Inči. Tony Bakše, So. Chicago 1U. Ignac Čeligoj,'Kellog Idaho. T, Chadez za Rocka Springs, \Vyo. 'Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radiev,. Kaos. Joseph Dolinar za Brougtfton, Pa, John Debelak, Eveleth, Minn. Tony Fedran, J.it.lc Pa.llš, X. V. Jos. Goričan ž.-i Chicago, 111. John Grsich, Caliimet, Jfich, Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. ' John Jakše, fmperiai, Pa. ‘ Frank Janškovegh. Ptoruvli:. Frank Janškov,e.ch, Pcenila, IH. John Kooeva.r za. .Steeitpn, Pa. Malija Kamin, Forest Clty, Pa. Jos. Kosa, Pittsburgh Pa. Anton Komar, MiUvaiikee, \V,s. Frant^, Koren, Mihvaiikee, VVis. John Koren, MiUvatikee, WJsi Louis Lesjak, Bridgeport, O. Frank. Likar, .Tohnstovvn, Pa. 'Aloji Lindič, Greensburg Pa. Frank Luzar,. Indianapolis, Ind. John Matecič, \V. VVinfield l’a. ■Ignacij Medved, Pol!inwood O. Mike Muhvič, Um) tli: Mich. ■ .Lovr. Mesarič, Milttaukee VVis. Ant. M. Papich, Šteel-ton. Pa. Mike Pavšek za Bostvell, Pa. John Pezdirc za Reading. Pa. Ivan Purnat. Little Falls N. V. Jak Potočnik, Ho^tetter Pa.. Rudolf Puzelj, Barberton, O. Matt Reven, jUound.sville. VV. Va. Frank Rotar, Tioga. Colo. los. Stariha, F.ast Helena, Mor;.. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Jos. Simčič, Pittsburg. Pa. Peter Srnovršnik, Forest. Gity, Pa. jos. Ulašič, Reading Pa. R. Vstto. Miltvaukee; VVis. John Vodovnik, Milwaukee, VVis. John Ž.ust, Midivay, I’a. tus — otnr nas! iztok ji: se tlel k njej. prijel Talilo za sklenjene roke in gledal v jasnino 'njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico solza. ..Irena, glej, moja si. vsaka kaplja moje krvi je tvoja. Prav slit- 1 is razorožiti naju hočejo morda mene. morda tebe - oba. Toda dobri Epairodit čuje nad nama in Deva n a blagoslavlja —" .Kristus. Iztok. Deva n e ni —• ,.T» Kristus blagoslavlja najino ljubezen. Zato ne smeš več nazaj • v žrelo \olku. Tvoje oči bi umrle, tvojo svobodo bi deli v verige kakor hočejo mojo domovino. In glej, jaz te otmem in ti dam svo¬ bodo — tebi najprej in potem svoji domovini. Strašno osvetimo prelito k n Slovenov •—- in potem boš bivala z menoj pod jasnim in poštenim solneem naše svobode. Tam ni lesti, ni zlobe •— četverni boš od vseh hčera slavnih starejšim ljubljena od vseh žen. in pastirji se bodo klanjali k t vojim nogam, kadar jim boš delila kruha, in vsak .častitljivi starosta bo vesel, kadar bo poslušal tvojo modro besedo. Irena, ne boj se. upaj in se veseli". Irena ga je poslušala, oči so ji čezdalje bolj toniie v solzah, do¬ kler se ni nagnila njena glava na Iztokovo ramo in so njene ustnice šepetaje prosile: ..Varuj me. opiraj me v viharju, sicer propadem". Iztok je poljubil solzi, ki sta pritekli po belem licu, jo objel'ter kipeče ponavljal: ..Moja Irena, moja božica ■— moje vse . . .“ Toda ni ga prevzela sladkost trenotka. Rahlo jo je izpustil in se dvignil. »Polnoč je davno minula. Pojdimo, da ne ugasnejo zvezde. Ciri¬ la. ti se vrneš v palačo . . ," Tedaj je zvesta sužnja zaplakala na glas. Kakor inarniorov kip je slonela doslej oh nogah svoje gospodarice in pila rado-t srečnih BOL ¥ HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo evera s Gothard Oil (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralpjo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 in 50 centov. g. Stefan Plačko, \z Ma- rietta, N. Y., nam je pisal sledeče: “Trpel sem vsied bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem čftsom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital. em v Vašem A Ima* nahu o^everpvem Gothard* skem Olju ter sem ga pie- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečeni,..da -je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga v sim, ki trpijo vsied krajevnih bolečin. 5 ' KANE, vtiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganine se hitro zacelijo, ako se nadene CEVERAS w Healing Olntment (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. m s p ■»a . . v • , . , , v . iskrem arabi u v potlačeni opravi. Kakor zarek je švigal v veselem . ... 1 J y diru po široki cest;. Pojezdd je med vrstami vojakov gor iri dol m nazaduje obstal pred zborom .stotnikov in višjih častnikov. Azbad je potegnil izza pasa zvito listino, raz motal jo in z neizmerno mogočnim pogledom premotril zbor pred seboj. Hotel je. da mu bero iz oči. v čegavorn imenu da bode govoril. imenii despota, zmagalca narodov, imperatorja zemlje in mor¬ ja . . ." _ V seru je zamrgolelo po životu. Eni so se prestrašili, drugi razve¬ selili Jašu.' je bilo, d;; carski reskript razglasi vojsko ip.odhod. Zato strah onih. ki se jim je — gizdalinom —- prilegalo bizantinsko živ¬ ljenje. in radost tistih, ki so želeli po boju in ropu v tujih deželah. ..Vsemogočni despot je obljubil po zmagi nad Vandali sijajno mesto v -tvoji vojski onemu, kr bo prvi mojster-lokostrelee v hipo¬ dromu' ‘. Častniki.so se ozrli na Iztoka. Njemu se je pa zgrozilo pred oč¬ mi. (če ga je carica zatožila, da zavaja poštene dvorjanke -— in ga v trenutku zgrabijo in obsodijo . . . Oklenil še je trdno ročnika na težkem meču. ..Znano vam je, kdo je bil tedaj zmagavee!" Azbad je obmolk¬ nil in gledal častnike. Ti so enoglasno vzkliknili: Živio Iztok po grško!!!.! ,.ln kakor je oseba despota sveta, .svata je njegova obljuba. Ni tula obljubljena čast centurija zmaga ven — ali ker je bil on barbar in neuk vojne, se ni mogla izpolniti obljuba. Sedaj se je izkazal vrlega vojaka, dobrega poveljnika, — in danes se izpolnuje sveta carska obljuba: Iztok — ki se poslej ne nazivlje več barbarski, temne po naše j—: Orijon, je od danes magister peditum!" Častniki so za trenotek onemeli, nato so vsi po vrsti čestitali Iz¬ toku in mu izkazali vojaške časti. Azbad sam ga je pozdravil, vzel zlatega orla, znamenje magistra peditum in mu.ga obesil na prsi. Ko je razglasil še nekaj povelj. Severov© Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajt® samo Severov©. Zavr¬ nite nadomestitve. Ako vaš ne more lekarnar ialožiti, naredite jih od nas. W. F. SEVERA CO. Cedar Raoids. lovva tre n ni EK: Ko je pa cula. da mora ustaviti Ireno, .se je zgrozila, plač],ie vele! Iztoku', d A. takoj nocoj nastopi častno službo, in mri je po¬ je priVret . iz njenih prs in tesno se je okleniTn TTerfinifi teolmi ter po- 1 ' r ert-r nartz^r'-; go straž vrojitšniei. r- pentapirgu in v oAršfki paTačI." ' navijala: ..Ne loči naju. gospod! Ne odtrgaj me od nje! Cmr.iem bolesti!" Cirila- vrneš se k svoji gospodarici. Ali sedaj- moraš, moraš, če io ljubiš. Čuvaj njeno sobo. govori, da je Irena bolna, dokler ne do¬ biš poziva : Pridi! Tedaj se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v krilo''. ■Se enkrat je Cirila zaihtela, poljubila roko Ireni, ki ie slonela kakor brez moči, brez misli. Nato je dvignila Irena roko tvr jo polo¬ žila sužnji na glavo. ..Pojdi. Dirila, Kristus Pantokrator te čuva' Zaupaj! ‘ Tez nekaj minut je zdrsela lepa ša.jka po morski gladini. S krep¬ kimi udarci jo je gnal Nutnida proti carskim vrtovom. Cirila se je vračala. DVAINDVAJSETO POGLAVJE. Bolrice se je dvigalo izza Črnega morja, prvi žarki so se zable¬ steli po vrbovih pinij in platan in po Vsak rojak, kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj narn nnzna ni svoje ime, priimek in to5en naslov.' THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK Gor, Fifth Ave & Wood Street, PITTSBURGH, PA. ' Dobro znani hotel in prenočevališče z gostilniškim obrtom in dovoljenjem točenja pijač, na dobrem prostoru v neposredni bližini kolodvorov in par¬ mskih pristanišč, posluje od leta 1S47 se prodaja zaradi oštarelosti lastnika ki namerava odpočiti se. Najpovoljne.1- 51 pogoji: Vprašajte sit piSite na: F, B ejo Narodni List, 61 Park Rnvv Xew- Vork, X. V. POZOR ROJAKI! Kdor Seli prevzeti zaatop in na¬ birati naročnike za „ Slovenski Narod" v naših naselbinah po Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprav 2». BREZPLAČNO % ♦X' ? X pošljemo VhiakeMM. U jop nam & naznani svoje iirio, [>rlimŽk in 4 Y točen naslov, krasno potopisno A .knjižico okradeno z lepilni ^ sli • 4. Y k a mi- PiSite: **■ Gunard B. S. Co., Ltd. •: I 21.24 State St- Dep- S- Nev; York- % gričih krog Bizanca. Na kampju prod vojašnicami bile zbrane in Uvrščene ponosne čete jezdecev, hoplitov. iokostreleev in pračarjev. Čakali so vrhovnega poveljnika Azbada. Iztoku, je plulo srce v prsih vse razburkano. N so no« ni zatisnil očesa. Do jutra je prebedel v Epafrorfit.ovi vili ob Ireni —- nato takoj v seijjo — in vun iz mesta. Tu je čakal, da se pojavi na divjem žreli eu — divji Azbad, ki ga prebode z očmi in prekolne v pekel zaradi nočnega dogodka. Častniki so se pogovarjali in ugibali, kaj da ni magistra ecpititum, ki je bil vedno točen. Določena je bila velika va¬ ju vse čaka. vse je obloženo in opremljeno, njega pa ni. Že so se svetili ščiti v solneti, konice sulic so zablestele in od sle* mov je rumenel sijaj mladega jutra. Tedaj se pojavi tekač iz Bizan¬ ca in izroči prvemu častniku list. Azbad je naročal, da pride šele ob enajstih, tacaš naj sami pro¬ izvajajo lahke vaje na kampu. Ob enajstih naj se zbero vsi častniki pred vojašttieo z vojaki vred. Veselo so odlagale čete težko opravo, vreče z ječmenom, lopatke in lahnih nog odkorakale na vežbališee. Stotniki in častniki so ugi¬ bali. kaj jim pove magister ecpiitum. Edini so hiti v mislih, da odrine velika večina vojske v Afriko ali v Italijo nad Gote. Po Bizancu so bile raztresene razne vesti. Beli- zar je ne.l i ra l vojnke-novince na lastne troske —- in to je bilo vse- kako pomenljivo znamenje vojske. Iztok se jo deloma veselil, deloma ga je zelo skrbelo. Veselilo ga .je, da^e vrne prej domov in se činaprej snide z Ireno, skrbelo ga je, •e se sum častnikov uresniči. Vse silne vaje dolgo pomlad so bili' znanilke resnih časov. Če Azbad prebere carjevo povelje, da ta in ta stotnija odrine takoj in se vkrca na barke — potem je beg nemo¬ goč —- in od Trene je ločen za vedno. Da bi se vrnil živ iz vojne, še mislil ni, in če se vrne, kje bo Irena? Ali jo bo čuval EpaiVodit Star je, luliko umrje, lahko ga napade Teodora in mu ugrabi Ireno. Čezdalje bridkejše so bile njegove misli, in neizmerno se je kesal, da ni izginil ponoči z Ireno. Ere im vežbaliseu so se vlekle. Solnce je, stalo kakor prikovano na enem mestu, in Iztok je mislil, da ne učaka enajste ure. Napisal je list. Epafroditu, v katerem ga prosi, naj mu pošlje Numido š čol¬ ničem do transportnih bark v vojno luko. ako bi ga ne bilo dotnov. Sklenil je za trdno, da plane v morje in ubeži, če ga pošljejo na- ladjo, da bi šel v Italijo. Med odmorom je. pozval starega Slovena. ki se je boril s Švaru niči zoper Ifilbudija. ..Sloven. ali si govoril o begu s tovariši?" ,.Jasni eenturio, govoril! Solze so kropile ožgana lica ko so (Zve¬ deli, kaj nameravaš. Vse gre za tabo. Tudi Gotjc so z nami!" Na;., je Azbad odjezdil v mesto. lakoj za njim . ji' zasede konja Iztok ni hitel k Ireni. Njegovo sreč je’ vriskalo -- zakaj prepričan je bil. da sp je EpaiVodit varal. < amen m orzaia besedo — m sedaj ^ tem dostojanstvom mu je posula pot z, ' ne zdi despotu prav in pravično, da s svilo, ki jo je usts varil Bog za one, katere je odločil na zemlji za svoje namestnike,.vla-: dar je narodov, trgujejo in gospodarijo le oni sami, ne pa umazano, nizko ljudstvo goljufivih in sleparskih trgovčev? Ali se ti ne zdi, dess {tot. to prav in pravično?" i V,.elika in pravična je tvoja misel, despojna! Govori!" 1 ,.Znt:> naj napiše roka pra vodnega despota, naj večjega ljubitCi !,ia pravic : in zakonov, kar jih je poznala zemlja in jih še spozna do sod njega dne, naj napiše roka takoj zakon, vsied katerega je svila monopol edina last in pravica despota, za katerega je ustvar- jena'"' ' ( \ j ..Božje usmiljenje je neizmerno, da mi je dalo tako 'despojno., Vse moje misli so omagale pred prazno blagajno, viri usihajo —^ in moje stavbi bi skoraj obnemogle. In ob tej uri prideš, despojna, bož¬ ji dan te je privedel, ena beseda, ena mbisel — vse je rešeno. Tvoj suženj bi morali biti, ker nisem zasledil reke bogastva* ki se razlije y- državno blagajno". .Sloki despot je zdrsnil na .kolena pred Teodoro in objemal njenf noge in poljubljal tenki bisns na njenem telesu. ..Ker so pa trgovci vsi varalice, krivičniki* ne izda in ne proda gotovo nihče vse svile pravični državi. Zato bo treba preiskav » proti vee svetega zakona sc postavi pred sodbo in kot krivčnikom se jim zapleni njihovo bogastvo — da sp z njim okoristi despot, ki osre¬ čuje narode!" ..Nizmerila je tvoja'modrost", je jecljal ('pravda, ki je bil resni- eno očaran’od ideje, katero mu je nasvetovala duhpvita Teodora. • (oj izpolnim tvojo misel, v jutro se razglasi novi zakon. No¬ coj priredim pit in povabim v gosti ves dvor. da dostojno proslavi¬ mo najmodrejšo na zemlji!" Ko s,- je Teodora vračala od Jostinijana, je kipelo po njenih ži¬ lah. 4 ..lla. Epiifrpditp; ne boš dolgo posestnik lepe vile. Po tvoji svili »o poležkavala Teodora in drago tkanino hb teptala moja. noga _ti. pa pojdeš. v ječo. na kamen, na gola tla, da boš premišljal do konca, kako si ponagajal despojni!" (Dalje prihodnjič) '*"ip !»Brw«rw SLOVENSKI NAROD -', 2 . septembra 191 S. * «1^ ! G U N A R M uajhitrejši parniki na svetu A U R E T A N I A" NEWYORK -‘LIVERPOOL najhitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL S A X O N I A K). CAMERONIA obuta 1L sept. 12. a. m. CALIFORNIA sobota 18. sept. 12. a. m. ) od no/j u West 14. ulico Parmsko pribrežje se nahaja na Nortlt River, Nevv Vork. Zu daljnjo podrobnosti obrnite sc ua: THF. GUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. 21-24 STATE ST. NEW Y O R K, N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. n U SAVINJČANI KLJUBUJEJO ITALIJANOM, , Pionir Ivan .lordan iz Gotovelj nam piše z italijanskega bojišča; V,.č Slovencev, pred vsem Savinjčanov, nas je skupaj im jedni Stotniji in s,, prav dobro zabavaiuo. Da našim znancem rn-alcr dolg čas prikrajšamo, opišemo v par vrstah, da tudi nas pionirje ne l ,us Italijani mirno opraviti svojo nalogo. Rilo je namreč ravno m• • Petra večer, ob isti uri, ko smo v .mirnem času bavinjcam se najbolj krepko obhajali dotične župnije patrona. ..., Razšli smo se sum in tam, da popravimo svoja kritja, ki so n a razbita o 1 težkih neprijat.el jevih granat. Bilo nas je pet Slovencev i skupaj, ki smo imeli nalogo, popraviti kritje, katero jc imelo pri kraj u-im prednji strani veliko luknjo od granate. Vreme m bilo ugod no; grmelo je, se bliskam in deževalo. Komaj smo očistili razvalino kamenja in napravili lego za kamen ua kameri, udari granata za korak pred kritjem, da so padali debeli kosci kamenja na streho naše postojanke in čez nas. Za trenutek je bila že druga granata skozi prednji zid v našem kritju. Ker je bil zid debel, ni bilo škode, samo nekaj kamelja se je udrlo. Bilo je se¬ veda vse pretreseno in nevarno, da nas ne bi podsulo. Razšli smo se tu in tam izven kritja. Granate so padale tako gosto, da nihče ni ve¬ del prostora, kam ne hi granata udarila. Napravil sem nekaj korakov v bližnjo jamo, že pade granata ob strani, močen zračni pritisk inč pahne daleč proč v jamo in mi od¬ nesi' čepico, da še sedaj ne vem. kam. Počasi se zopet vzdignem in grem malo naprej, kjer vidim iufanterista ležati. Vse de m se poleg njega. Ko ga natačneje uvalo pogledam, mu vzamem čepico in se ž- njo pokrijem, ker šem videl, da njega pač ne bo več zeblo v glavo. Granate še vedno padajo tu in tam, a ne več tako gosto, bel sem počasi nazaj ua delo. moj prijatel j je delo že nadaljeval, pa tudi dru¬ id so počasi prišli, skupaj ter smo naše delo popolnoma izvršili, če¬ prav so ms- Italijani eoli čas malo plašili. Poškodovan ni bil od nas nihče. Največ škode sem. imel jaz. ker sem imel hlače raztrgane in koleno malo razkraspano. Mnogo pozdravov Savinjčanom in vsem spodnještajerskim- Slo¬ vencem pošiljajo: Ivan Jordan, Gotovlje, Friderik Selinšek, Janez Tuš, Jožef Čretnik, J. Lobuikar, Grajska vas, in Rudolf Rus, OBMEJNI SLOVENEC, KI SE BORI ŽE NA .. * _ r V, t OB LASTI ZDRUŽEN IH DRŽAV PftVpRUGA V u . NARODNA banka II T5BIJ P-GU • s r A N O v L j E N A L E T A "'&*■ -.* - .... tw pr aČUJEMO OBRESTI. SPREJEMAMO DENAK “A ODPOVEDI. > - “ e M »i o d n * E * “ AN K E Zdai poiajamo v staro t.omimno 100 kron za 15 Z J AM Č E N J E M. THE FIRST-SEGONB NATIONAL BANK * 4 * * t * t ooeker fifth avenije and wood st. p I T T S B U R g, PA. ■ , stari kraj- Kuverto Lit uauir Vam + 4* * * * $ + * t nadomestiti bataljon t sosednji mn* zopet. I' KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. * i I I •f I v I ¥ ? Y Y Y f 1 'L I X Dandanes tu javnega urada tukaj, na katerega Lu se mogli Blovenoi, rasi rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu sc jc prišlo sedaj vokom, in vsakdo sc more obr¬ niti na nas ter sc tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta jc treba našemu človeku, ga mu dajo, naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na rtas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporah itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj sc obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeuo, sc-obrnite na: Korporal Jakob Polanec, doma iz Dobrenja, župnija Spodnja Sv. Kungota, je bil ranjen že ua srbskem in ruskem bojišču. Sedaj, ko je okreval, so ga poslali na italijansko bojišče, odkoder nam piše dur 18. ji.-liju: Lansko leto na god sv. Jakoba sem še svoj imendan veselo ob ajal med svojimi znanci iu sorodniki. Kmalu nato pa nas je domo¬ vina klicala, na boj. Poslovil sem se od edinega brata Janeza, ki je že dal svoje življenje za domovino, poslovil sem se zadnjikrat od lju¬ beče mamice, ki so med tem časom doma umrli. Nisem jih mogel po¬ kropiti. ker sem bil tisti čas na krvavem bojišču. Hude čase sem doživel v Srbiji in Rusiji, bil sem dvakrat hudo ran jen, a Bog mi je dal zopet ljubo zdravje. Sedaj se borim proti hi¬ navskemu polentarju, kateri je postavil pred naše postojanke silno močno, a malo korajžno armado. Mi as Italijana prav nič ne bojimo. Veliko zabavo imamo, ko nam v begu kažejo krvave hrbte in pete. Italijan ima grozne, izgube. A naše niso tako velike. Sicer pa nas čuva Marija, ker se borimo za pravično stvar, Italijan pa. za hudobno reč. Mnogo pozdravov poši¬ ljata zvesta tovariša Jakob Polanec in Filip Klinc, doma od Sv. Mi klavža pr; Ormožu. nuji. Tu pa je bilo delo ze zi i valuicjše, pozicije ogrožene, ob- truljevane, naskokovane. Noč je prešla, a ko je napočil dan, so jele padati granati?, težke, nevar¬ ne, vseh kalibrov, zdaj na top- ištvo. zdaj zopet ua okope, pa dale so in razbijale, a razbile ni¬ so mnogo. To je trajalo do noči, in z nočjo je prišel iiifanterijski naskok, poneha), in zopet naskok. Z dnevom so zopet r jul i topovi, a sovražna iufanterija sc je umak¬ nila za Sočo. Tako se jc ponavlja- o vodno huje, lj ute je brez miru m prestanita. Zemlja razorana, drevje razcepljeno, gozdič lini¬ ce* naši fantje pa zdravi in srčni uječi vztrajni v zakopili. Tele¬ fonske žice raztrgane vsako uro od pregostih granat, telefonisti „S LOVE 4!) VRSEV STREET. N S K I N A R O D“. N E W V O R K, N. Y. POZOR! KR/SEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi._ Poučne in statistične tabele. Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdo; »asih naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in p vdje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.—), na uprti' o, dobi na zahtev gori opisani enciklopcdijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. DOKLER SLOVENSKA KRI PO ŽILAH SOVRAGOM BO GORJE! Z italijanskega bojišča nam poročajo hrabri slovenski fantje, loma iz okolie žucpnije Planine, tako-le : Ze precej časa se nahajamo na Krasu, katerega površino obstre ju jejo polentarji z neštevilnimi granatami, ki drobijo le ubogo ka men je, ker nas le malo kedaj zadenejo. Seveda nas slovenskih fan¬ tov se ogibajo, kot bi se nas bale. Zato smo še hvala Bogu zdravi in escli ter si’zapojemo tuintam kako domačo, da je kar veselje. Po n tar ji -i ne upajo priti preblizu nas, ker predobro vede, da jim po em ne bi dobro polenta teknila; Kajti če krogle iz avstrijskih pušk zažvižgajo. Italijani že jokajo in če topovi zagrme, že pokažejo pete Dokler slovenska kri po žilah teče, in v pršili bije nam srce, bra Lino mi domovje naše, iu sovragu bo gorje! Z združenimi močmi za meja in domovino! Vse prijatelje in bralce ..Slovenskega Gospodarja 1 ' pozdravlja v.iaki telefoničnega odseka: Mihael Šalobir, Ivan Šmigovc, Mar i" Melaušek in Franc Šmid iz planinske okolice doma. PLANINCI NA D08ERD0BSKI PLANOT iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA. Ali ste že kaj darovali za ! Rdeči križ v ♦> *J* ♦> ♦> *> Slovenci in Slovenke, naročajte se na ..Slovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki! Lop solnčen dan gre k zatonu. Nebo se oblači, bliža se črna. vi¬ lama noč, bataljon se približava bojni črti. Treba je nadomestiti ogrski bataljon, ki vztraja v po¬ zicijah že več tednov. — ”Tele- onis.ti naprej ! se glasi povelje, k vsaki stotniji napeljati žico tek Consko iu aparate v zakope!“ rij bataljonskega ■ štaba se razpe¬ lje žica nizdol k zultopu. delo je izvršeno, telefonisti že pri apa¬ ratih v zakopili in pri štabu. Črna trma pade na planoto, blisk Švi¬ ca m bliža se vihar. Kompani je |Sr plazijo v nakazane jim zakope. vlije se divja ploha, tresk na iresk. ogrski roji odhajajo iz za¬ kupov. zabliska se. zagrmi in stre¬ la udari z ueba. Poleže .se vihar ploha poneha, kompanije so v za- kopih, vse v redu, eujeee, priprav¬ ljene na odpor.Noč ■ preide mimo. sovražnika Tli v bližini. Ko se zdani, ni opaziti živo du¬ še italijanske v planjavi tržiški, ,&**W*****-*-*&&*** * le sem pa tje se oglasi iz daljave top in, gi-anata zleti preko nas in pride na ”neplodovita‘' tla. Čez dan se oglasi in pride še kaka ba¬ terija. a naše topništvo jo kmalu izsledi in prepodi s -par streli. Ta¬ ko mineva dan za, dnem, mirno. Naši planinci čuvajo redno, opažu r jejo in javijo vsak sovražnikov migljaj, telefonisti javijo topni¬ čarjem in vsak sovražnikov korak je v trenotku razbit in razkop¬ ljem Bili so lepi prijazni dnevi in nični sovražnik se ni upal in se ni mogel približati, le sem pa tje stekle 'ptice brez repa in. perja’’ preko; nas in padle navadno brez vsakega dobička iu škode na tla, ker Italijan ni mogel na noben način izslediti naših topničarjev. Potekel je teden in bili smo zopet nadomeščeni s češkim bataljo. nom. Taboril je bataljon nato'nekaj dni in noči za črto v dolinah in grmovju in moral potem zopet vztrajajoči pri aparatih, razpoši¬ ljajoči važna poročila, pomožno moštvo preiskajočc in popravlja¬ joče telefonske žice. In tako gre •se v redu naprej. Sovražnik ne "nore prodreti. Zakupi, čez dan dan razrušeni, so zopet po nov popravljeni in iiifanterijski na padi odbiti. To je velik napor, i vse prenesejo naši planinci, ker so junaki iu vedo, da se bore za slo¬ vensko ozemlje... Pa utrujen je postal bataljon — zato so nas na¬ domestili po dvanajstih dneh iu nočeh iz teh pozicij, ki jih nismo odstopili niti za korak. Bili smo zopet na odmoru za bojno linijo, v slovenski naši vasi, obče v. li zopet z gostoljubnimi ljudmi, pogovarjali se z navduše¬ nimi i iinorskimi narodnjaki. Vse nas lj ibi, vse zaupa v armado, vse er i zločinske požeruhe itali¬ janski. Glasi sc zopet lopa sloven¬ ska p; :em. :Yi: i ! — Alarm! ’ — se začu¬ je srhi 1 ' noči klic, ki smo ga že va¬ jeni. 1 Sovražnik je prodrl v pla¬ noto doberdobsko, zatorej ga treba v protinaskoku vreči na¬ zaj !" Ki se zdani, naši planinci že uaske' ujejo desetkrat močnejše¬ ga sovražnika, ki je prodrl čez okope. - Umakne se nekoliko na zaj, t 'aj pa zarjove sovražni to- ivje, neizprosno. . . Sto, žrel rjuje, bljuje peklen- j. rjoveče v skalovje raz- zemljo, razbijajo skale, ječi, škropi naokrog, ska s ruši, razsipava, brenči po zraku, drobi se trda prst, črni ob laki smrdečega dima se dvigajo. junaki pa molče leže, čakajo. . Bataljon naskoči znova, toda Ita¬ lijani se ne umaknejo zdaj, tem¬ več vsujejo v naše vrste točo kro¬ gel, in strojne puške fagljajo. . Nato pa zopet udarjajo granate rjoveče in tuleče, železo ječi. sla¬ kov je se krha, dviga črna prst. vlači se grd, smrdeči dim. A slo¬ venski junaki se ne umaknejo. Preide dolg, strašen dan, poln groze iu trpljenja, solnce zahaja, tone \ morje, zadnji trakovi žar¬ kov se vlivajo za oblak’. Potihnil je peklenski grom, v.n: mirno —. tihi mrak pada na poljane, po do¬ linah pa se vlačijo gosti oblaki smrdečega dima. — Oddahnejo se trudne vrste junakov, v dušo leže nova moč, spočijejo se živci, ko se vliva na zemljo lepa me¬ sečna noč. Pa zabliska se za goro, topovi govece in ribližajo se črne vrste sovražni kov. toča krogel se vsuje.^ Nas. imaki pa vztrajajo, čujeci, pri-, iravljeni mi odpor. Sosednji češ¬ ki bataljon naskoči, ko mu pride ia pomoč bataljon kranjskih Ja- tezo v‘ - - sovražnik je presenečen umakne se v neredu, beži kričeče, nekateri pomečrjo orožje iu pa¬ lčjo na kolena, proseč milosti. Mislil je menda sovražnik, da mora biti po tako gosti toči že- lezja iu svinca vse drobno, vse razbito iu ubilo in da ni žive du¬ še več na poljani —- zato jih je presenetil ta nenadni naskok, lljuli so topovi dalje, ragljale strojne puške a tudi naši topo¬ vi šp se pridno oglašali iu letele so. 'ptice 11 brez perja in prizade¬ jale sovražniku zmešnjavo in smrt. POZOR! VAŽNO! POZOR! ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI POSl. LJATVAH DENARJA. Cene so steslefie: po vi. . dvesto ki o ge. ruvajo Železo lovje ; Potihnilo je divje ropotanje, ko je napočil dan. a ko je vzhajalo solnce. so topovi zopet zarjuli, iz sto in sto žrel bruhali železo iu tulile so granate, udarjale trdo, neizprosno. Telo trepeče, drgeta, dušo obšine bridkost, težke misli razbijajo možgane, nestrpno pri cakovanje razjeda živčevje — t juSnaki vztrajajo. V blaznem srdu se jim dvigajo prsi. divje, razdra¬ žene oči se srdito ozirajo, iščejo sovražnika, a ni ga videti. Nasko čili bi ga junaki, pomaiidrali, raz¬ sekali v divjem srdu in sovrašt¬ vu, — a ni ga, umika se in skri¬ va, le z granatami obmetava trudne vrste. Počasi giue dan. počasi gine solnce, ione v morje. Mrak lega na okrvavljene poljane, grom jio- nelia, razbijanje utihne, tihi sen dahne nad trudne trume.. Sjjo- eije se- 'Jinahn joče telo, spočije bolno živčevje, ko pokriva polja ne mirna noč. Pa zatulijo zopet topovi, boj se vname na celi črti, črne trume naskakujejo, a naši junaki vztrajajo, odbijajo..’. I ako pride in mine noč, taki pride in mine zc;pet dan, a juna ki vztrajajo, vrste ne popuste. Železen odpor, železna volja. Te¬ lo drgeta, omahuje, a volja vztra¬ ja. . . Saj gre za slovenske pokra¬ jine. za našo Gorico, kjer plapo¬ la danes naš prapor. Zopet noe. polna groze iu trp¬ ljenja, zopet dan , poln težke vztrajnosti, železnega odpora. Na si planinci so utrujeni na smrt za¬ to mora bataljon biti nadomeš¬ čen. ]>eba mu počitka. — Pribli¬ žki se je črna, viharna noč. blisk h ' eski stcela, neurje in |>ovo . 4ei V' Vmes t0 P° vi ' tulenje granat raglanje, švrkanje. razbijanje M>ve vrste prihajajo, bataljon od. baja v ozadje k odmoru. Prijeten jc. počitek, oskrba višina, ne primanjkuje 5 Kron . 4 -80 10 . 1.65 15 . , 2-40 25 . 3.90 30 . A75 35 . 6 .50 /JO . 6.30 45 . J /.06 50 . j 7-75 55 -. ! 8.69 C0 . . 9.10 05 . / 10.16 70 . 10J95 75 . 1 1-70 80 . 1 250 85 . ’325 90 . D.05 100 . »MO 200 . 31.00 300 . 16.50 400 .•• 62.00 500 . 77.50 tiOO . 93.00 700 . '08.50 800 . 12-1.00 900 . 139.50 1000 . '53.50 2000 . 307.00 3000 . 160.50 4000 . 614.00 5000 . 767.50 6000 921.00 7000 . 1074.6 0 8000 .. 1228.00 9000 1381.50 10000 . 1526.00 Ker ne verne, koliko čas* bedo t« nizke cene eslale, opozarjamo rojake, (ia se sedaj uu&lul'io te izredno usod¬ ne prilike. Povejte o tern tudi svojim znancem. First-Second National Bank »f Pittsburgh, Pa. Cornee FHtl> Ave, & Wood Street Pittsburgh, P a. VOJNA IDILA lz pisma slovenskega častnika ki se nahaja v neki koroški ob¬ mejni utrdbi, posnemamo: Godi sc mi še vedno dobro. Danes se je moj oddelek povečal in sicer mi je moj kuhar pripeljal od ne¬ kod kozo. Dal sem mu zanič 4ve cigari K. ■ /< > — i.oue- "' 1,1 • Jc dobro zapazila, da je po ( J nev i "a pašhiku nevarno, pono¬ či j)5 nc. Zato si išče hrane še k ko s,* stemni, ob zori — prdti »• uri — pa pride zopet, v pozičijo in išče kritja kakor mi M iz- f’ ne .P»- Tudi ljudstvo fše Je jmjazno, mimo, ’ veselo; rud. po trgih b £ mth Gorica mirna. Bataljon se spočije , , 111 P^Pravljen je na napore zoper n e junX b ° J0 ' 1(1 vražnika, ki razbij? "™* - pa * bolgarske rože žtmiio jc. da jc na Bolgarske « 1 dolina, ki jc vsa zasajena z rož*' *"• Te rože so prinašale -rtuar- iem lepe dobičke, Še lepše pa L