Št. 30 (2084)	Leto XL
i Novo mesto,	četrtek,
27. julija .1989 Cena: 6.000 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

J fenu tiim sx S, EEH3E3 T E2E2I3EE3 >o -i i m:\hAhu
lj Iyag2ii*il«2iju
r*r
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
E3J2E3E31 ^ ES2S3S212S3
BERITE DANES!
na 3. strani:
•	Vrednost ljubljanskih medalj
na 5. strani:
•	Je rešitev v zasebni trgovini?
na 6. strani:
•	Bodo zamudili turistični vlak?
na 9. strani:
•	Krka umira že v zibelki
VODA JE PRITEKLA — Predsednik novomeškega izvršnega sveta Adolf Zupan je na predvečer slovenskega dneva vstaje ob prisotnosti številnih vaščanov Rakovnika in Rajnovišč ter krajanov KS Birčna vas prerezal trak pred hidrantom in tako je voda tudi uradno stekla do hiš v obeh vaseh, kot prvih v krajevni skupnosti Birčna vas. Več o tem na 4. strani. (Foto: T. Jakše)
Huda ura nad Sevnico
n®vrje s točo v ponede-“K zajelo dobršen del —sevniške občine
SEVNICA — Niso se še zacelile |j». ^dnjega neurja, že je v ponede-med 19. in 20. uro neutje s točo j, DrC-lPUS,0Ši,o P° sevniški občini. Po *< dpi/v ^enah naj bi bili kmetijski pri-
tadilUKŠanj50'marSikjepa
vda?CUl3e ->e odkrivalo strehe, trgalo plinovodne žice in prožilo plazove.
. Joška izpostava Elektra Krško je eia v torek zjutraj nad 50 prošenj « intervencije. Poškodovanih je tudi ?fJ transformatorjev, t, .Ul)e s točo. debelo kot oreh, je .5^stlj° v več smereh: od Razbotja v , J er' Boštanja, Brega, Kompoljske-k P?lia, zajelo pa je tudi Sevnico. [H j38' valje izza Lisce krenil na uniču-I' iP Pohod proti Trnovcu in Podvrhu. I i fTnJ so Bili prizadeti Čanje, Loka in ž?lJanž- Tretji val je klestil spet * Raki '00	Prot>	Studencu in
jvP<? Besedah direktorja Kmetijskega 5 ! j, mb>nata Sevnica, Albina Ješelnika, . najbolj prizadeto Kompoljsko polje, , |,mr )e Potrgalo tudi del žičnice za l,r e‘J- Razkrilo je obrat družbene pre-M-icV	m delno podobno zgradbo
v Šentjanžu. Zastopniki zavaro-f al"'ce so že na terenu. na,w ka.že- je bila poleg Kompolja nn “° J.Prizadeta okolica Podvrha, Tr-ln Studenca. Toda tudi z Bučke / u aJaJO Poročila, da je neurje podrlo JL škrwi c Dolančevih in naredilo veliko e v nasadih in vinogradih.
P. PERC
Izjemno bogato najdišče
Izkopavanje si bo možno ogledati jutri
Na Gradcu nad Mihovim (570 m) izvaja Zavod za varstvo NKD arheološke raziskave kasnoantične cerkve. Greben med dolinama Pen-dirjevke in Kobile je bil v 6. stoletju naseljen in utijen, saj je bila tu znana kasnoantična utrdba na Zidanem gabru. Po tem grebenu je bila speljana tako imenovana Vlaška ali Hrvaška pot, zelo star, veijetno še prazgodovinski prehod iz doline Krke preko Ravne gore na Goijan-cih in Zumberka v dolino Kolpe.
V sklopu raziskav te naselbine smo 1987 pričeli s sondazami'na Gradcu in pri tem odkrili temeljne zidove cerkve. Pri lanskih in letošnjih raziskavah smo odkrili celoten tloris 9,40 x 10,70 m velike cerkve s polkrožno apsido. Doslej smo odkrili tudi dva skeletna grobova in morda gre za pokopališko cerkev, ki je pripadala utrdbi na Zidanem gabru, kjer je v sklopu naselja še ena cerkev. Toponim Gradec pa kaže tudi na prazgodovinsko naselitev. Na nekoliko izstopajočem vrhu
»Na glavič« je bilo z nasipi utrjeno gradišče, na ostanke naselbine pa smo naleteli tudi pod nivojem raziskane cerkve. V peščeni osnovi so zelo dobro vidni ostanki hiše pravokotnega tlorisa, velike 3 x 4 m, ki je bila zgrajena iz brun in prepleta šibja, ometana pa z ilovico. Okoli hiše so sledovi jam, v katerih so bila postavljena nosilna bruna nadstreškov. Okoli druge hiše so sledovi takih jam krožno razporejeni. V prazgodovinski plasti je zelo veliko odlomkov keramičnih posod, na podlagi teh pa je mogoče to fazo naselitve datirati na konec kulture žarnih grobišč oziroma v zgodnje halštatsko obdobje (9 — 8. stol. pr. n. št.).
Vse, ki vas izkopavanje zanima, obveščamo, daje možen ogled v petek, 28. julija. Zbor bo na križišču na Mihovem pri Šentjerneju ob 11. uri. Dostop po Vlaški poti traja 30 do 35 minut, potrebna je primerna obutev.
D. BREŠČAK
Rešujejo, kar se še da
Vinogradniki, sadjarji in poljedelci vsak dan odkrivajo več škode — Vsak z dvojnim bremenom
BREŽICE — Po vsej občini, posebej še v hribovitih predelih, krajani ta čas popravljajo od neuija razdrte poti, da bi lahko prišli do svojih kmetijskih parcel, ali do sosedov. Najteže dostopni so vinogradi, v katerih so ogromno škode naredili plazovi. Lastniki rešujejo, kar se rešiti da, da ne bi izgubili preveč pridelka na površinah, kjer se je zemlja posedla in kjer na vzvalovanih tleh ne bo mogoče nič več delati s stroji. Podrte opore postavljajo pokonci, da bi nosile trto vsaj še do jeseni, pozneje pa bodo morali prizadete nasade tako ali tako obnoviti in znova usposobiti za strojno obdelavo.
V Slovinovih nasadih na Bizeljskem, ki sojih pred kratkim na novo zasadili z vrhunskimi belimi sortami, so imeli nad sto plazov. Škodo so ocenili na nekaj
V NEDELJO SLAVI LOŠKI POTOK
LOŠKI POTOK — V Loškem potoku slavijo vsako leto zadnjega julija svoj krajevni praznik. Letos bo proslava v nedeljo, 30. julija, ob 14. uri pri brunarici TV-11 v Travniku. Na njej bo govoril predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne, v kulturnem programu pa bodo nastopile domače kulturne skupine. Zvečer bo mladina kurila še kres.

Spanje na lovorikah?
V gospodarstvu je pač tako. zlasti pri nas, da šteje med naj večje in najbolj uspešne delovne organizacije ta ali ona branža, ta ali ona delovna organizacija. Tudi najnovejši seznam 300 največjih delovnih organizacij v Sloveniji je pokazal na to. Vendar ta seznam razkriva, da so gibanja za Dolenjce in Posavce vse prej kot ugodna, kajti večina delovnih organizacij je zdrsela po seznamu navzdol, s častno izjemo TCP Videm, ki seje krepko povzpela. Nehote se vzbudi vtis, da so v naših največjih delovnih organizacijah zaspali na doseženih lovorikah, da ni več novih programov, novih zamisli m novih, predvsem mlajših ljudi, ki bi si upali tvegati in našemu gospodarstvu odpirati nove perspektive. Tu seveda ne gre samo za menjave na samem vrhu, negreza generalne spremembe v osnovnih programih, ampak za svežino v zaposlovanju novih ljudi, za nove prijeme pri pridobivanju znanja, za povezave s svetom. Da ta recept pelje k uspehu, kažeta recimo primera ribniškega Rika ali krške TCP Videm, kjer so mladim strokovnjakom vrata na stežaj odprta v iskanje novega, v svet, medtem ko so drugod še vedno zado voljni z ekipami, ki so se nekoč izkazale, a sedaj nimajo pokazati zvečine nič novega.
več kot milijardo dinarjev, razen tega bodo izgubili za pol milijarde pridelka v nasadih, ki so le delno uničeni. Na poteh jim je neurje povzročilo za 540 tisoč dinarjev škode, v drenažnem sistemu za pol milijarde, v zgradbah pa za 350 mi-
• Zasebnikom je neutje uničilo za 4 milijarde vinogradniških poti in jim obralo za 7,5 milijarde pridelka. Največjo škodo so povzročili plazovi, ki so premikali terase, kjer bodo morali veliko predelov na novo zasaditi, nekatere vinograde pa opustiti, ker bi bila obnova predraga.
iijonov dinarjev. Pri tem niso računali na ure, ki jih bodo porabili za odpravljanje posledic v poplavljenih kleteh, na hudourniških pobočjih in pri reševalnih ■ delih v vinogradih.
Tokrat so močno prizadeti tudi sadjarji. Neurje jim je vzelo okoli 10 odst. pridelka, deset hektarov nasadov pa jim je popolnoma opustošilo, predvsem na terasah, ki so jih poškodovali plazovi. Zdaj še popravljajo terase, da bi obdržali letino, kjer je to še mogoče. Poljedelci se pritožujejo, da ne bodo mogli izpolniti pogodbenih obveznosti za pšenico, ker je močno poležena in je žetev slaba. Koruzo še dognojujejo, vendar ponekod prav pričakujejo slabši pridelek. Na kooperaciji se vsak dan oglašajo novi kooperanti in prijavljajo škodo, zato kaže, da bo ta precej večja, kot so jo ocenili na začetku. Občino je to močno prizadelo, in čeprav ji obljubljajo pomoč, bo moral vsakdo nositi dvojno breme: zaradi slabše letine in zaradi dolgoročnih posledic.
ZDOMCI VNOVIČ V GOSTEH
BREŽICE s— Agraria, Slovin in Terme bodo skupaj z Zvezo kulturnih organizcij v Brežicah gostitelji sobotnega srečanja športnikov kulturno-posvet-nega društva Bonnigheim in domačinov, ki mu bodo prisostvovali člani Murine konfekcije iz Murske Sobote. Občinska konferenca SZDL v Brežicah je pokroviteljica zdomskega društva Mura in soorganizatorica vsakoletnih srečanj. Po tekmovanju v soboto popoldne sklicujejo v Termah pogovor z udeleženci in gosti. Govorili bodo o novih oblikah sodelovanja v trikotniku Brežice — Bonnigheim — Murska Sobota.
Hitra pomoč prizadetim
Zaradi velike škode Črnomaljci upravičeni tudi do republiških solidarnostnih sredstev — Popravilo cest, pomoč kmetom — Odprt žiro račun
ČRNOMELJ — Komisija, kije takoj po neuiju s točo, ki je 11. julija prizadela del semiške krajevne skupnosti, odšla ocenjevat škoido, je teden dni po katastrofi skupaj z izvršnim svetom poslala odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji prošnjo za odobritev sredstev solidarnosti. Do te pomoči so upravičene občine, v katerih znaša škoda zaradi naravnih nesreč več kot 4 odst. družbenega proizvoda. V črnomaljski občini pa znaša škoda kar 8,5 odst.
Torkovo neuije in hudo deževje čez dober dan je ogrozilo 970 ljudi v 237 gospodinjstvih. Največjo škodo so utrpeli vinogradi, šaj bodo posledice zaradi poškodovanega lesa ponekod vidne še nekaj let. Večina njiv s pšenico bo ostala nepožeta, kajti klasje je polomljeno, zrnje pa osipano. Listje krompirja in ostale zelenjave ter krmnih rastlin je povsem uničeno, prav tako travinje, zato pridelka ne bo ali pa bo zelo majhen, košnja pa bo mogoča le ročno. Pridelka ne bo tudi v ekstenzivnih sadovnjakih. Poleg vasi, kjer je pustošila točaje bilo precej pridelka uničenega tudi na poljih v Rožnem Dolu, ki jih je zalila voda. Celotna ocenjena škoda na pridelkih,
VSTAJA NI LE SPOMIN
LOŠCE — Na osrednji proslavi ob dnevu vstaje slovenskega naroda v krški občini v Lošcah pod Bohorjem, kije bila 22. julija, seje zbrala precejšnja množica ljudi. V kulturnem delu proslave, ki je bila hkrati tudi prijetno družabno srečanje, so sodelovali pihalni orkester DKD Svoboda Senovo, recitatorji OŠ 14. divizije s Senovega in moški pevski zbor iz Brestanice. Slavnostni govornik je bil predsednik krške občinske skupščine Zoran Šoln, ki je očrtal predvsem pomen_ krajev pod Bohorjem v času NOB. Šoln je poudaril, da v teh časih ne gre samo za obujanje spomina na NOB, marveč za veliko več: slovenski narod, ki se je nekoč že opredelil za avnojska načela, se mora spet boriti za svojo samobitnost in spoštovanje svoje državnosti, med drugim tudi tako, da se Slovenci opredeljujemo za Temeljno listino 1989.
posredna škoda ter škoda na cestah znaša 62 milijard 632 milijonov dinarjev.
Seveda so v Črnomaljski občini hitro priskočili na pomoč prizadetim v neur-
• Zaradi toče v semiški krajevni skupnosti je črnomaljski izvršni svet zahteval od samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije poročilo. Skupnost v odgovoru med drugim navaja, daje žal prišlo do škode zaradi neuija (toča, veter, dež), ki pa bi bila veijetno še obsežnejša, če ne bi brezhibno deloval njihov sistem. Izvršni svet je to informacijo sicer sprejel, vendar bo navedbe dodatno preveril pri ustreznih organih. Sicer pa je pri občinskem odboru Rdečega križa na voljo tudi žiro račun za prizadete v neuiju. Številka žiro računa je 52110-678-83029, treba pa je pripisati: »za prizadete v neuiju v občini Črnomelj«.
ju. Takoj so popravili ceste, v akcijo je stopil tudi štab za civilno zaščito. V semiški Železnini so nekaj dni po nesreči začeli vsem, ki so imeli več kot 50 odst. škode, zastonj deliti seme koruze, travno-deteljnih mešanic, ohrovta in grašice, vendar v omejenih količinah, največ 5 do 10 kilogramov. Ta semena je omogočil občinski sis za pospeševanje pridelave hrane, ki je namenil za prizadete okrog 100 milijonov dinaijev, večine od tega pa so bili deležni kmetje, ki so imeli sklenjeno pogodbo s kmetijsko zadrugo, najsi bo v vinogradništvu, živinoreji ali za odkup pšenice. Ta pomoč je bila sicer pičla, a ker je prišla hitro, so bili ljudje dokaj zadovoljni. Tako so vinogradniki, ki imajo v vinogradih 80 do 100 odst. škode, dobili regres za nakup škropiv za eno do dve škropljenji, ostali z manjšo škodo pa seveda manj. Tisti, ki jim je toča uničila 80 do 100 odst. pšenice, so dobili plačano polovico pogodbene količine zrnja. Pri živinoreji oz. travinjah pa so preračunali škodo na liter mleka in za vsak liter mleka je dobil oškodovanec 110 din. Vinogradniki so za odškodnino dobili škropivo in gnojilo, živinorejci poleg tega še krmila, medtem ko so za pšenico lahko dvignili denar ali repromaterial. Če pa
(Nadaljevanje na 2. strani)
»Odpravili bomo sodobni fevdalizem!«
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, na srečanju v Semiču
SEMIČ — Tradicionalnega srečanja pod starodavno lipo v Gorenjcih pri Semiču, ki sta ga v soboto, na dan vstaje slovenskega naroda, pripravili semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine in tukajšnja folklorna skupina, seje udeležil tudi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman. Inž. Slavo Dragovan iz metliške Vinske kleti pa je predaval o zelenih delih v vinogradu ter o tem, kako ublažiti škodo v vinogradih po toči, ki je pred nedavnim močno prizadela prav nekatere vinorodne kraje v okolici Semiča.
Oman, ki seje kljub polnim rokam dela na veliki domači kmetiji rad odzval povabilu semiških vinogradnikov, je dejal, daje Slovenska kmečka zveza prva lastovka v slovenski pomladi, in odkar obstaja, vleče v naši republiki bolj svež veter. Optimistično je pripomnil, da se bodo, tudi po zaslugi njihove zveze, prav gotovo kmalu »Slovencem vremena zjasnila«. »Naš kmet je trden, vztrajen, odločen, in če v petdesetih letih ni dal zemlje, ki so mu jo hoteli odvzeti, ampak je uspešno kljuboval, mu bo tudi danes usj)elo premagati vse ovire s škodo, ki so mu jo povzročile ujme in toča, vred.«
Prvi slovenski kmet je poudaril, da hočejo biti naši kmetje gospodarji na svoji zemlji in da se bodo potrudili odpraviti sodobni fevdalizem, sodobno tlako in desetino. Hkrati je povabil vse tiste, ki se še niso pridružili SKZ, naj to storijo čimprej za napredek slovenskega kmeta.
V bogatem kulturnem programu so se na srečanju predstavili semiški folkloristi ter njihovi gostje iz Dvorjan pri Ptuju: folklorna skupina, narodnozabavni ansambel in kvintet Štajerci.
M. BEZEK-JAKŠE
IMV: Kdo koga žejnega čez vodo?
Zahteve skupine delavcev so v brežiškem obratu IMV naletele na plodna tla — Rešitev za nezadovoljstvo ni odvisna samo od vodstva obrata_
BREŽICE — Do sestanka, kije bil 17. julija v Tovarni avtomobilskih prikolic Brežice, obratu novomeške IMV, je prišlo po dokaj neobičajnih poteh. Skupina nezadovoljnih delavcev je mimo osnovne organizacije sindikata postavila določene zahteve v obratu na občinskem svetu ZSS Brežice, pri republiškem odboru kovinaijev v Ljubljani, odpravili pa naj bi se celo v Beograd. Posredoval je občinski sindikalni svet, ki je v dogovoru s predsednikom osnovne organizacije sindikata, vodjem obrata in s predstavniki skupine delavcev sklical sestanek.
Kot kaže, je revolt skupine delavcev naletel na plodna tla, saj ni skrivnost, da v bivšem tozdu in sedanjem obratu že leta vlada precejšnje nezadovoljstvo med delavci. Ljudje godrnjajo nad plačilnimi kuvertami, nad preštevilnimi in prepogostimi zastoji v proizvodnji, nad medsebojnimi odnosi. V to osje gnezdo so dregnile zahteve skupine delavcev in potegnile za sabo določeno podporo, čeprav nekatere niso imele ustreznih argumentov niti pravne podlage. Take so bile po besedah vodje obrata Franca Zorka zahteve, naj obrat zapusti vodja proizvodnje, naj se proste sobote ne
• Problem obrata, ki zaposluje 12 odstotkov vseh delavcev kolektiva IMV Novo mesto, je v tem, da se kljub proizvodnji za zahodno tržišče, morda pa tudi ravno zato, srečuje s številnimi težavami. Med najpomembnejšimi so motena dobava materialov in polizdelkov, slaba tehnična dokumentacija in oprema, nujnost pogostega prilagajanja tujim predpisom, da o domačih niti ne govorimo, ter tudi slabosti v obratu samem.
spreminjajo brez potrebe v nadurne in delovne, naj se zmanjšajo razlike v osebnih dohodkih ter zmanjša število delavcev v režiji.
»Nastalo situacijo bi temeljito rešili celovito izvedeni in medsebojno tesno
V drugi polovici ledna bo deloma jasno vreme z nevihtami v popoldanskem času.
povezani ukrepi. Izboljšati bi morali oskrbo z repromaterialom in tehnično dokumentacijo ter posodobiti tehnologijo in opremo. Mikroorganizacijo bi morali izvesti po enakih kriterijih kot v Tovarni prikolic Novo mesto, tako da bi uredili normiranje vseh del, število izvajalcev istih del in število točk v obeh obratih po enakih kriterijih. Izenačiti je potrebno tudi tehnološke pogoje za delo, spremeniti sistem stimulacije za kakovost, uvesti kakovostno predajo prikolic med oddelki, poostriti funkcijo
kontrole, dosledno izvajati pravilnik o redu in delovni disciplini ter vzpostaviti tudi sistem destimulacije za posameznika,« je ob oceni razmer v obratu predlagal njegov vodja Franc Zorko.
Ob tem se Zorko čudi, da sindikat podpira tudi zahteve, ki pomenijo toleriranje slabe kakovosti dela, nediscipline in neodgovornosti, po drugi strani pa tudi medsebojnega obračunavanja med posamezniki in skupinami, ki se v kolektivu vleče že nekaj let. Smatra, da mora sindikat, kolikor postavlja zahteve, pripraviti tudi obrazložitve ter nositi zanje tudi odgovornost.
V nastali godlji, iz katere delavci niso posrebrali nič dobrega, je odstopil tudi predsednik osnovne organizacije sindikata. Mirjana Ljubič, ki gaje zamenja-
(Nadaljevanje na 2. strani)
NA GORJANCIH — Lepo vroče vreme konec prejšnjega tedna so izkoristili tudi za košnjo na košenicah pri Miklavžu na Gorjancih. Med tistimi, ki že deset let kosijo na teh košenicah, last novomeškega IMV, so tudi Dežela-novi iz Brusnic. Pravijo, daje goijanska krma dobra, dajo krave rade jejo, da so po njej zdrave in dajejo dobro mleko. (Foto: A. B.)

fiz*
Kaj pijemo, jamo in dihamo?
V Podravju je zaradi zastrupitve s pesticidi ostalo brez vode 100.000 ljudi Čez noč. Onesnaženost vode s pesticidi je tristokrat presegla pri nas dovoljeno mejo. Osnovno vprašanje, ki si ga ob tem zastavlja tudi podpovprečno razgledan in obveščen človelčje, kaj so glede te vode storile oblasti, naši številni inštituti in zavodi ter seveda inšpekcije Kajti dejstvo, dajebila voda še včeraj dobra, danes pa se je treba z loncem ali kanglico postaviti v vrsto pred cisterno, govori o tem, da so morali odgovorni dolgo in vztrajno tiščati glavo v pesek. Zakaj in v čigavem imenu? To je najbrž zadnje kar bomo zvedeti Če bomo.
Kako je ta silna stroka, ki nas tako vzvišeno (saj ne razumete) obsipava z miligrami tega ali onega k litru, predvsem pa s podatki da je vse ob vsaki uri dneva daleč od meja nevarnosti pojasnila, da je voda zastrupljena skoraj na ce-
lem Dravskem polju, delu Ptujskega polja, pa še ponekod v Slovenskih goricah in Halozah. V kakšni pravi državi bi se ob takšni katastrofi, ki je hkrati tudi neznanski škandal zamajala vlada, v Sloveniji pa se še nihče glasno ne sprašuje, ali ne bi kazalo napoditi vsaj predsednika komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Sedanjega in njegove predhodnike Jasno pa je. da ti predsedniki in njihovi podrejeni niso za nič odgovorni če glede Podravja niso imeli pravih podatkov. Vprašanje je torej tudi ali v Sloveniji sploh razpolagamo s pravimi ekološkimi podatki So te številke dvojne ene za naivno javnost druge za oblast in posvečene? To še niti ne bi bilo najslabše saj bi vsaj nekaj ljudi vedelo za resnično stanje Na/slabše bi namreč bilo, če pravih podatkov sploh nimamo. In to zato, ker si jih ne želimo. In potem v tem pisanju že omenjena stroka zaradi ljubega miru, nemotenega dotoka denarja (tega
je ob všečnih podatkih več), zlizanosti in odvisnosti od krajevnih in višjih oblasti pač naredi številke, ki vam omogočijo mimo spanje
Samo malo pobliže analizirajte sedanje slepomišenje1 Oblasti si ob katastrofi in sramoti ki sta očimi dovoljujejo speljevanje zanimanja javnosti in stranski tir. Nihče ne odgovori, kako je bUo mogoče da so v gramozno jamo Pri križu tako dolgo in sploh metali pesticide Pi-nusa iz Rač; časniki so polni tolažbe da so dovoljene koncentracije nevarnega alachlora v sosednji Avstriji3000-kral v Italiji pa stokrat večje kot pri nas; priče smo imbecilnim zatrdilom, da pitje zastrupljene vode ljudem škodi živini pa ne Še čudno, da kdo ne reče kako v najboljših švicarskih hlevih pokladajo kravam seno, namočeno v alachlor.
Poskusi zmanjševanja dejanske nevarnosti in škode se bodo (scenarij je utečen in vedno isti) po prvem šoku, kije nekoliko zamajal tudi stroko in vse ki jo ščitijo, nedvomno stopnjevati. Vendar še tako spretno in demagoško prikrivanje ter speljevanje na stranske tire ne more v nedogled odlagati temeljnega vprašanja To pa se glasi kakšna je dejanska onesnaženost vode zraka in hrane v Sloveniji? Torej, kaj v resnici pijemo, jemo in dihamo Slovenci?
M. BAUER
Hitra pomoč _

(Nadaljevanje s L strani)
TCP Videm Krško častna izjema
Večina delovnih organizacij z našega področja je zdrselajiavzdol^po seznamu
bo občina deležna tudi republiških solidarnostnih sredstev, do katerih je sicer upravičena, jih bodo dobili vsi oškodovanci, ne glede na to, ali so kooperanti kmetijske zadruge ali ne.
Poleg tega bodo prebivalcem krajev, kjer je bila 100-odstotna škoda, torej Gradnika, Praproč, dela Omote in dela Sodjega vrha, v celoti odpisali davke od kmetijstva za letošnje leto. Tem davčnim zavezancem je črnomaljska uprava za družbene prihodke že začela vračati denar za plačilo 1. in 2. akontacije. Kmetom iz vasi Črešnjevec, Hrib pri Cerovcu, Cerov«;, Osojnik, Krvavčji Vrh, Podreber in Štrekljevec, kjer je bila škoda manjša, bodo odpisali davke za letošnje leto v višini škode, ki bo ugotovljena na podlagi cenilnega zapisnika komisije izvršnega sveta za ocenitev škode. Plačani denar bo vrnjen, ko bodo znani vsi rezultati in izračunana odmera. Ostali prizadeti lastniki kmetijskih zemljišč iz krajev, ki niso bili omenjeni, lahko uveljavljajo oprostitev davka v skladu z občinskim odlokom oz. posamično na upravi za družbene prihodke. Ker pa bo ponekod neurje vplivalo na pridelke še prihodnje leto in ker do druge polovice naslednjega leta kmetje ne bodo imeli nobenih prihodkov, je izvršni svet predlagal, da bo potrebno tudi drugo leto prizadetim, bodisi odpisati ali odložiti plačila davkov. SPIZU pa bodo predlagali odpis prispevkov prizadetih, saj so le-ti veliko večji kot davki.
M. BEZEK-JAKŠE
LJUBLJANA — Seznam 300 največjih slovenskih delovnih organizacij, ki ga je po lanskem zaključnem računu izdelala slovenska SDK, je pokazal, da se na področju gospodarstva na Dolenjskem, v Posavju in na Kočevskem ni zgodilo nič pretresljivo novega. Na novo se je na ta seznam uvrstila samo ZTO Novo mesto, sicer pa je opaziti, daje večina delovnih organizacij zdrsela nekoliko navzdol.
Medtem ko je v svetu seznam največjih tvrdk več ali manj vsa leta enak, saj
tu
ZA SLOGO MED NARODI
ŠTALCERJI — Zbor borcev Kojskega odreda je bil na dan borca v taleijih, svečanost, na kateri je spomenik Kočevskemu odredu odkril predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, je bila posvečena tudi prazniku krajevne skupnosti Kočevska Reka. Govornik J. Stanovnik je poudaril potrebo po slogi med našimi narodi. Govoril je tudi o nanovo odkritih dokumentih zasedanj Kočevskega zbora in SNOS, v katerih je med drugim poudarjeno, da se je na Kočevskem zboru uresničilo geslo Svoboda in združena Slovenija ter daje Edvard Kardelj takrat poudaril, da nam svobode ne bo mogel nihče vzeti. Po svečanosti je predsednik Stanovnik odpotoval v krajevno skupnost Kostel, kjer sije ogledal tudi ruševine kostelskega gradu. Kos-telci so mu ob tej priložnosti podelili sliko kostelske narodne noše, delo akademskega slikarja Andreja Trobentarja, nato pa je predsednik obiskal rojstno hišo in dom narodnega heroja Andreja Cetinskega-Leva v Banjaloki.
se zaradi stabilnih pogojev gospodarjenja ne dogaja, da bi firme drsele po seznamu gor ali dol, je pri nas precej drugače. Tudi zato seje lahko zgodilo, daje Gorenje — Gospodinjski aparati iz Titovega Velenja z lanskega 8. mesta napredovalo na 1. mesto. A s tem seveda še ni rečeno, daje podjetje tudi najbolj povečalo dohodek, ki je bil merilo za uvrstitev na seznam. Slej ko prej je hit seznama naj večji h delovnih organizacij v Sloveniji novogoriški HIT, ki ga lani sploh ni bilo na seznamu, letos pa je zasedel kar 123. mesto. Precej sur dohodek povečala tudi ljubljanski Litostroj in Lesonit iz Ilirske Bistrice. Sicer pa tudi ta seznam kaže, da je v teh časih pri nas najbolje biti trgovec. Na seznamu 300 največjih firm v Sloveniji je namreč kar 43 trgovskih delovnih organizacij.
Da se je delovna organizacija lahko uvrstila na seznam največjih, je bilo potrebno doseči najmanj 17 milijard dinarjev dohodka, medtem ko je bilo lani potrebno le 6 milijard. Torej se tudi tu vidi, kaj dela naša inflacija, čeprav zaradi nje ne gre kar počez razvrednotiti dosežkov največjih, še posebej tistih, ki so se izkazali z veliko rastjo dohodka. Seznam namreč kaže, daje mogoče tudi v takih pogojih gospodarjenja doseči iz-
Ljubljansko
pismo
Iskanje poti v prihodnost
»Na svoji zemlji smo mi gospodar« — Dialog
Iskanje poti, ki bi socialistične države pripeljale iz enopartijskega sistema v demokratično-pluralistič-no družbo, se od države do države razlikuje, vendar so zdaj že jasno razvidni trije modeli: poljski, madžarski, sovjetski. Žal pa Jugoslavija, ki je bila do nedavnega pred temi dižavami, na zvezni ravni še ni dosegla niti minimalnega dogovora za pripravo takšnega koncepta. Tako imamo samo republiško-nacionalne
dogovore o poteh opuščanja monopolnega položaja ŽK, ki si med
sebojno konkurirajo in sumničijo.
Do svojega dogovora, kako živeti jutri, si prizadevamo priti v Sloveniji s Temeljno listino 1989, ki naj bi predstavljala minimum enotnosti vseh političnih subjektov glede nadaljnje smeri preobrazbe naše družbe v celoti. Ideja o tej listini ni nastala toliko iz potrebe, da bi poiskali za Slovenijo primeren model, podoben poljskemu ali madžarskemu, temveč predvsem iz občutka ogroženosti od zunaj.
Tudi če bo temeljna listina postala slovenski dogovor o temeljnih reformskih pravicah, se zastavlja vprašanja, v kolikšni meri bo uresničljiva. Razlog — odsotnost takšnega dogovora v Jugoslaviji. V odsotnosti tega dogovora pri iskanju »novega socializma« in njemu primernega političnega pluralizma se bodo številni naši trgi, od ljubljanskega Trga osvoboditve do beograjskega Trga republike, lahko spremenili v
naš skupni Trg nebeškega miru. Ne smemo pa tudi izključiti možnosti, da bo vsak preizkusil svoj model, to pa bi le bilo podobno zamisli o asimetrični federaciji z vsemi dobrimi in slabimi stranmi tega modela.
Vendar je eno vendarle že zdaj jasno: v Sloveniji smo očitno iznašli model, kako biti gospodarsko uspešen tudi v hudih časih. Delno to sicer lahko pojasnimo z bližino uspešnih zahodnih sosed, dejstvo pa je, da vsega, kar ustvarimo danes, v Sloveniji brez uporabe znanja, dela, sposobnosti in nadaijenosti ne bi imeli. Če smo torej v Sloveniji spoznali, da splošna jugoslovanska revščina ni naša ekonomska nuja in neizbežna usoda, je tudi razumljivo, zakaj vztrajamo pri svojem izvirnem gospodarskem programu. Zato tudi zahtevamo, da se v ustavo zapiše določilo o popolni gospodarski suverenosti.
Kot je znano, v Sloveniji zahtevamo tudi ustavno določilo o pravici naroda do samoodločbe vključno s pravico do odcepitve. Zato postajajo naše zahteve za mnoge očitno že preveč nevarne. Jasno je, da je zahteva po ekonomski neodvisnosti le posledica dolgoletne veljave dogovorne in izrazito administrativne »jugoekonomije«, ki se kljub splošnemu priseganju, da smo za trg, uveljavlja še naprej. <
Slovensko gospodarstvo proda 60 odst. svojega blaga v domači republiki, 20 ga izvozi, 20 odst. pa ga pošlje na jugoslovansko tržišče. Zato je poziv na bojkot slovenskega blaga v Jugoslaviji le rezulat neslu-tene človeške neumnosti, saj je naša republika očitno enakoekonomsko povezana s tujino kot z'Jugoslavijo. Umestno pa je vprašanje: kakšni interesi torej dolgoročno Slovenijo v resnici vežejo na Jugoslaviji?
Prav zato je v razpravah o nadaljnjem skupnem življenju v Jugoslaviji potreben strpen dialog. Posebno še zato, ker bi očitno po standardu ysi jugoslovanski narodi in narodnosti radi postali »Slo-
VINKO BLATNIK
jemne rezultate. Zato tembolj zaskrbljuje padec vseh večjih dolenjskih in jx> savskih delovnih organizacij. Tako je novomeška IMV z lanskega 7. mesta padla na 11. mesto, Krka, tovarna zdravil Novo mesto, s 17. mesta na 20., JE Krško, Pionir Novo mesto, Novoles Novo mesto, Konfekcija Lisca, Inles Ribnica, Labod Novo mesto, Zdravstveni center Dolenjske in drugi pa tudi za nekaj mest navzdol. Med častne izjeme gre prav gotovo šteti TCP Videm, ki seje z lanskega 25. mesta povzpela na 14. mesto, za nekaj mest je poskočil tudi ribniški Riko, Novoteks Novo mesto za eno mesto pa Beti; po tej se seznam naših delovnih organizacij, ki so napredovale, že skoraj neha. Očitno je, da je gospodarstvo na našem področju v fazi stagnacije, čeprav gre vzroke za to pripisati tudi temu, da je večina delovnih organizacij iz tistih panog, ki jim sedanji čas ni naklonjen.
J. S.
IMV: Kdo koga _
(Nadaljevanje s L strani)
la, se strinja s predlogom ukrepov vodje obrata, saj meni, da je vse moči treba usmeriti k perspektivi, ne pa pogrevati t stare probleme. »Večini delavcev je veliko do dela v tem obratu, zato si želijo, da bi šlo na boljše, in so pripravljeni tudi več delati. Toda z ljudmi seje potrebno več ukvaijati, jih informirati in primerno stimulirati,« pravi Ljubičeva, ki upa, da bo pri tem večjo vlogo odigral tudi sindikat.
Delavci T AP Brežice so se po napornem tednu odpravili na kolektivni dopust, večina ne kam daleč, saj jim standard tega ne dopušča. V tem času še bodo ohladile tudi najbolj vroče glave in pričakovati je, da se bodo razmere nekoliko uredile. Vsaj za krajši čas, ko bi se vendarle moralo pokazati, ali gredo stvari res naprej ali pa so delavce zopet prepeljali žejne čez vodo!
B. DUŠIČ
Kje se bodo zdravili Krčani?
Denar zbirajo za zdaj le v Novem mestu
NOVO MESTO — Prebivalci novomeške občine so se že v začetku aprila letos na referendumu odločili za samoprispevek, katerega velik del bo šel za novo porodnišnico, ORL oddelek ter za operativni blok. Samoprispevek se že zbira, v bolnišnici pa tudi hitijo s pripravami na izpeljavo investicije, vredne 13 milijonov dolarjev.
Seveda bodo z gradnjo oz. s financiranjem investicije še velike težave. Okrog petino denarja naj bi zagotovila sama bolnišnica, in sicer od prodaje zgradb na levem bregu Krke ter s petletno amortizacijo. Preostale štiri petine denatja naj bi zbrale dolenjske in krška občina, delež vsake je enak deležu uporabe zdravstvenih storitev v letu 1987. Denar se sedaj zbira le v novomeški občini, ostale tri dolenjske občine gradnjo načelno podpirajo, za denarni delež pa trdijo, da se ni mogoče pogovarjati pred novim srednjeročnim obdobjem. Novi občinski srednjeročni plani naj bi investicijo upoštevali kot obvezo, za katero bo potem treba zagotoviti denar. Kako, jim še nikjer ni jasno, morda bodo tudi drugi iskali rešitev s samoprispevkom. Sistem je pač tak, da si mora že obubožano ljudstvo samo graditi bolnišnice, šole, vrtce ipd., hkrati pa izdatno dajati na več načinov za velikansko družbeno režijo.
Naj večji problem pa je krška občina. Tam ni načelne podpore in pripravljenosti prispevati za posodobitev dela novomeške bolnišnice. Na regijskem razgovoru o tem, kako do posodobljene bolnišnice, ki je bil pred časom v Novem mestu, je prevladalo mnenje, da bi se še skušali pogovoriti s Krškim. Nekaj bo moralo reči, saj njihovi uporabniki oz. bolniki potrebujejo zdravstvene storitve. Enkrat se bo moralo odločiti, ali naj jih dobe v Celju, Novem mestu ali celo v Ljubljani, v Brežicah jih bodo vsekakor lahko le delno, saj je za to bolnišnico predvideno krčenje programov. Za ponovne pogovore s krškimi predstavniki so se Novomeščani obvezali s pogojem, da jim pri tem »pomagajo« predstavniki republiške zdravstvene skupnosti. Morebitni dokončni krški ne bo zadeve dodatno zapletel. Njihov
nemali delež bo namreč treba porazdeliti na druge ali pa kapacitete, predvidene za Krško, črtati iz investicije.
Zdravstvena skupnost Slovenije bi se morala do dolenjskem prepričanju tudi vključiti v gradnjo s finančnim deležem, kot se je tako solidarnostno reševalo že več objektov iz bodočega »nacionalnega progama«. Če pa se bo zdravstvo res reorganiziralo in bo ta nacionalni program prenesen na republiko, se bo treba z novomeško bolnišnico tako postaviti, da se bo vedelo, daje to obveza, ki jo je treba izpolniti.
Z. LINDIČ-DRAGAS
ČRNOMALJCI IZVOLILI DELEGATE V DPZ
ČRNOMELJ — Člani tukajšnjega družbenopolitičnega zbora so na svoji seji pretekli teden izvolili tri delegate v DPZ skupščine SR Slovenije. Črnomaljci so se strinjali, da postanejo novi člani Mavricio Olenik, Zoran Thaler in i Ziž
Vse več prošenj za socialno štipendiranje
BREŽICE — V letošnjem polegu bo na občinsko izobraževalno skupnost priromalo več prošenj za štipendije iz združenih sredstev kol lam Tako vsaj pričakujejo strokovni delavci
Vzrokov za tako stanje je več Splošni padec živjenjske ravni je še posebno prizadel manj razvite občine. Šibko gospodarstvo razpisuje manj kadrovskih štipendij, čeprav so na ta račun višje Povrh vsega so tudi podjega iz krške občine,kjerso se dolga leta zaposlovali številni šolani Bre-žičani razpisala precej manj kadrovskih štiperutij
Podjega zaposlujejo res samo še najnujnejše kadre Po odhodih v pokoj ne odpirajo več novih delovnih mesi temveč na ta račun manjšajo prezaposlenost Mladim Brežičanom tako vedno bog postajajo osnovna pomoč pri šolanju združena sredstva Le-ta, kot pravjo v izobraževalni skupnosti, še vedno detijo po socialnih kriterijih in ne po kadrovskih potrebah v občini sajje velik del prebivalstva že čisto na robu socialnega minimuma
Spisek deficitarnih poklicev v občini in v Posavju sicer impjo, vendar jim ne pomaga dosti Mladi se za take poklice, kot so strugar, orodjar, lesar, pek, rudar, zidar in tako naprej, ne odloča jo, bodisi zalo, ker so slabo plačani bodisi zato, ker je kraj šolanja preveč oddajen. Težko delo in slaba plača gotovo nista spodbuda za mladega človeka, zato ni čudno, da ostajajo ne-podeljene tudi nekatere izmed maloštevilnih kadrovskih šapenttij.
B. D.
Naša anketa
Di
Večvredni bankovci nuja
V rubriki Pa še to je Delo 17. julija zapisalo, da so trije mladi Nemci, \ ki so dan prej na Korenu zamenjali le 300 DEM, rekli, da še nikdarv jj življenju niso imeli v rokah takšne količine denarja, ter dodalo, da jih bodo že oderuški gostitelji ob motju poučili o pravi vrednosti dinarjev. Nekaj dni predtem, v izplačilnem tednu od 10. do 15., so predvsem banke v Ljubljani sredi belega dne zapirale okenca, ker ljudem nri° mogle izplačati zasluženih dinaijev, saj dinaijev niso imele, niti pettiso-čakov, zaradi katerih jih blagajničarke sicer velikokrat slišijo, kaj rinejo to »solato« oz. bukovo listje. Tisti, ki imajo službeno opravka z denarjem, garajo s štetjem kot še nikoli, kasete pa so zamenjale vreče in torbe. Samo v Sloveniji je bilo treba dati v prvi polovici julija v obtok več kot 800 milijard dinaijev »svežega« denatja poleg tu že krožečega. V Beogradu po besedah guvernerke Narodne banke Slovenije Milice Ozbič tiskajo noč in dan le še bankovce po 50 in 100 tisoč dinaijev, a denatja še vedno ni dovolj. Dokler bo mesečna inflacija znašala 30 odstotkov, se tudi ni nadejati izboljšanja stanja. In za inflacijo še kar nič ne kaže, da bi bila v zadnjih zdihljajih. Ker gre tudi z novimi bankovci večjih vrednosti izredno počasi, težav v preskrbi z denatjem gotovo še ne bo zmanjkalo.
VERA BREGAČ, likvidatorka na blagajni LB TDB, ekspozitura Center, Novo mesto: »Bolj kot ostali državljani občutimo težave pri rokovanju z denatjem uslužbenci za blagajniškimi okenci. Preštevati moramo vse večje količine denaija, kar je zamudno in naporno, zraven pa od strank marsikatero slišimo, čeprav za zastoje sami nismo nič krivi. Rešitev je jasna: bankovci z večjo vrednostjo, predvsem pa več vreden dinar, ki pa ni enostavna niti na hitro uresni-
člJiva<<	POLONA PEZDIRC, referentka »
služka.«
MARIJA HERAKOVIČ, poslovodki-nja trgovine Živila pri Posavju v Brežicah: »Odkar so v obtoku pretežno bankovci po 5.000 din, se vsi pritožujejo, kupci in trgovci. Včasih je ena blagajničarka preštela dnevni izkupiček, zdaj morata delati to dve po dve uri, pa tudi blagajne so premajhne za toliko papitja. Najhuje je takrat, ko so pen-zije in plače. Ljudje ne vidijo radi, da jim vračamo toliko drobiža, saj bi morali namesto denarnic nositi s sabo vrečke.«
POLONA
AOP pri črnomaljski upravi za družbene prihodke: »Mislim, da bi morali pri nas tiskati bankovce večjih vrednosti in ne tistih po pet tisočakov, ki so že drobiž. Ni P°" membno, koliko tovornjakov denarja Pn' peljejo v Slovenijo iz Beograda, ampak koliko je vreden. Sama uporabljam čeke, ki s° predvsem pri naši visoki inflaciji zelo praktični, vem pa, da ni prijetno ljudem, ki nimajo tekočega računa in komaj dočakaj0 plačilni dan, potem pa zaradi pomanjkanj* denaija ne morejo dvigniti svojega **-
ten
izl
MIRA ZABUKOVEC, blagajničark* pri Jelki-Mercator Ribnica: »Včasih sv dve v pol ure prešteli brez strojčka ves v*-piček naših trgovin, zdaj pa ga štejeva v dan in še strojček imava. Prej je iz vsake ^ govine ena trgovka prinesla ves dnevni d kupiček, zdaj ga nosijo trije v velikih tol bah. Denarje malo vreden, zato občani izravnajo z njim spoštljivo. Nujno je treba it dati bankovce večjih vrednosti, saj tudi te SDK delajo podaljšano. Treba je tu zmanjšati inflacijo.«
va
jo,
va
ga
VS(
ka
spl
zai
MITJA HRIBAR, vodja likvidature, blagajne in trezorja pri SDK v Kočevju: »Samo junija smo na našem oddelku prešteli skoraj trikat več bankovcev kot marca letos. Številka zaposlenih nismo povečali in v rednem delovnem času delamo kot črnci, poleg tega delamo še v nadurah, da zagotovimo, da je v obtoku dovolj denaija. Seveda zaradi takih naporov prihaja tudi pogosteje do napak. Odgovorni bi morali zavreti inflacijo, naš oddelek pa bi moral imeti za tako količino denaija tudi več strojev za štetje.«
MILOŠ KUKOVIČIČ, gradbeni tebn* v Kostaku,-Krško: »Inflacija, kakršna je »j daj, ustvaija zmedo pri ljudeh inočitnolj-^ v vseh družbenih institucijah, na kar ka» tudi sedanje pomanjkanje bankovcev. f® radi tega ljudje upravičeno negodujejo, s*, raj nihče več ne varčuje, ampak denar sp nosi v trgovino. V neroden položaj sP . ljamo tudi tujce. Kljub vsemu mene inn» ja ne prizadeva, čakam le še čas, ko našo politiko končno vzeli v roke strok njaki.«
SILVA ŠANTEJ, referentka prodaje in vodja salona pohištva v Stillesu v Sevnici:
»Kar težko si predstavljam, kako bi reagirala, če bi na banki hotela svoj denar in bi mi rekli, da mi ga ne morejo dati, ker ga pač nimajo. Mislim, da je to, kar se dogaja zadnje čase z gotovino, že kar tragikomično. To je še ena sramota in škoda za našo državo.
Kako razmišljajo tujci, ko na meji ni dinarjev za menjavo, si lahko mislimo!«
ANDREJ ZOkiNiR, stuoeni	j
in sociologije iz Mokronoga: »Kot Štu°°^ j
*
I
nimam kaj dosti denaija in vsaj zaenkr*^ j p nisem prišel zaman k bančnim okence*1!. |
nisem pnsei zaman a uaiicuuu	*
Trgu revolucije 2 v Ljubljani, kjer dviguj^ tiste svoje dinarčke. Moti pa me, da . nasujejo tisti drobiž po petsto jUIiev..J^ti je šele tistim, ki se morajo z njim sPnJ*^J,o za večje vsote! Vse to je prišlo, ker nn"*1 trga, to je naša največja napaka!«
JOŽICA GRŠIČ, uslužbenka v metliški agenciji Beograjske banke: »Posledica velike inflacije so tudi velike količine denaija. Če je več strank in če je pomanjkanje bankovcev z večjo vrednostjo, je stvar precej zamudna, ker nimamo strojčka za štetje. Ljudje govore, da bi bilo bolje, če bi denar vagali, kot šteli. Pri nas večjega pomanjkanja denarja ni bilo, le en dan smo ga dobili od SDK prepozno in smo ga imeli dopoldne le toliko, kot smo ga dobili od strank «
2
D0LENJSK -IS
Najraje bi vse pustiti
NOVO MESTO — Anica Bele, iz Dolenjih Lakovnic, je j bui^e?a- Ravnokar seje vrnila iz za-7^’ kjer, tako pravi, ji nihče ni znal ^razložiti, zakaj soji od izkupička nueko odtrgali dober milijon novih naijev, toliko, kot je dobila posebne remije sredi prejšnjega meseca. »Kar .Pfej nekaj dodajajo, potem odtrguje-»oK32 *mam stro§ke, ko moram z av-* usom v mesto, potem mi pa še nihče ^ zna prav razložiti. Najraje bi vse sku-Pustila. Po 60 litrov mleka oddajam ^ uan, čudi pa me tudi, da ima ravno tni** ^ek° vedno toliko odbitka na lsCo» ko so krave dobro krmljene. Na-
Vrednost ljubljanskih medalj
35. mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za vino — Strožji kriteriji za 980 vzorcev vin iz vsega sveta
Anica Bele
posebno meijenje, da se bo
Anica pravi še, da so stalno dokupo-in c^n?J°> tja bi si ustvarili lepo kmeti-, sedaj, ko je mož v penziji in sta sino-“ « toliko odrasla, da pridno poma-ia na kmetiji, pa gre s kmetijstvom č ^robe- Od mleka ni pravega zaslužil? Pšenica je prepoceni, da bi se jo
zato^ ^dda^’ veselje d0 dela je
“Nabavili smo že precej materiala, j bl si postavili moderen hlev, sedaj pa ne vemo več, če bi ga. Kmet postaja nju^	vsenapake v gospodarje-
z niziomi odkupnimi cenami naj bi osil breme za napake drugih. Pri vsem ,m Pa inflacija zaradi poznih izplačil Jt-gov zaslužek še najbolje poje,« pravi 'ca in doda: »Bojim se, da bodo uo^'	voljo do dela, saj že sedaj
S . vyajo, da se kmečko delo, ki traja tnH-Utra do ve^era’ najmanj splača in je i sicer v družbi najmanj cenjeno.«
T. J.
LJUBLJANA — Od 7. do 17. julija je bilo v Ljubljani 35. mednarodno ocenjevanje vin. Prav ob tem lepem jubileju je ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin, kije ocenjevanje z najdaljšo kontinuirano tradicijo na svetu, dobilo tudi dve veliki in odmevni priznanji: to je prvo tovrstno ocenjevanje zunaj članic Evropske skupnosti, ki ga je priznala komisija te skupnosti; tako imajo sedaj dobitniki medalj na tem ocenjevanju pravico to označiti na etiketah svojih vin, ki jih bodo prodajali na evropskem trgu. Zato prireditelji poslej pričakujejo še več vzorcev vin iz držav Evropske skupnosti. Najvišje strokovno priznanje pa je ljubljanskemu ocenjevanju gotovo podelil Mednarodni urad za vino — OIV, kije letos prevzel pokroviteljstvo nad ocenjevanjem.
»To pokroviteljstvo prireditelja, se pravi Gospodarsko razstavišče in Kmetijski inštitut Slovenije, ter vse ostale zavezuje k čim bolj strokovnemu in doslednemu delu. Tega so se zavedali vsi letošnji ocenjevalci, zato so bili kriteriji pri ocenjevanju še za spoznanje ostrejši. Zato morajo biti tudi dobitniki srebrnih medalj zadovoljni, saj srebrna medalja na takem ocenjevanju priča o visoki kakovosti vina,« pravi mag. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta, kije bil
VŽadovinku tretjino ceneje
Agrokombinat je odprl nov kiosk za sadje
KRŠKO — Agrokombinat Krško je ob svojem skladišču in hladilnici v Za-dovinku odprl še kiosk za tako imenovano grosistično prodajo sadja in zelenjave. Te grosistične prodaje, ki naj bi se začela od gajbice naprej, pa ni treba vzeti preveč zares, kajti prijazna prodajalka Cirila Zlobko, ki dela v tem kiosku samo začasno, prodaja sadje tudi na kilograme.
»Kiosk je odprt šele tri ali štiri tedne, zato mnogi Krčani še ne vedo zanj. Tisti, ki so nas že našli, pa so lahko videli, da so pri nas cene za tretjino nižje,« je
LETOSBO draga I ZAŠČITA TRTE
i	— Trto je v Beli krajini
sur«« • .° vse razen pozebe. V ča-je^/Pje bilo slabo vreme in trta se ' v.?! ba a> še posebej frankinja. Sedanie
* I k/°xj,?c9 t*ra8a- Sicer pa vinogradni-letinok° naPrej’ Pričakujej0
Cirila Zlobko
povedala Cirila. Izbira v novem kiosku je res velika, saj je zdaj mogoče dobiti jabolka, marelice, grozdje, krompir, na prodajnih policah pa so tudi sokovi in kompoti ter podobno. Sadje je res dobre kakovosti, saj pride naravnost iz skladišča oziroma hladilnice, odveč pa ni tudi omeniti, daje večina pridelkov z domačih njiv in nasadov.
Nova prodajalna sadja in zelenjave je odprta od 8. do 15. ure ter ob sobotah od pol osme do 12. ure. Nič odveč pa bi ne bilo, ko bi v Agrokombinatu pomislili tudi na tiste, ki so dopoldne zaposleni, in imeli prodajalno odprto še kakšno uro dlje.	j. s.
Kmetijski nasveti
Zastrupitev s pesticidom j
težavS*iC'^'%kerm<'m Pr'Prav*c'23 varstvo rastlin, so povzročili zdravstvene I 'ega k ?e rr'S?8'm ljudem ali pa jih celo spravili pod rušo. Največkrt je bilo J' Ker T° “j‘bovo neznanje in neprevidnost, da ne rečemo malomarnost, iig j ,.rdpljenje še potrebno, bo koristno, če iz knjige ABC škropljenja • unja Mamiloviča povzemamo nekaj najvažnejših opozoril.
(derm I]ePrev'dnem ravnanju s škropivi se lahko zastrupimo skozi kožo ^ato - )’ skoz‘ d'bala (inhalatorno) in skoz usta oz. prebavila (oralno). pivJ* fazume samo po sebi, da med škropljenjem in pripravljanjem škrobno t^0 'n ne P‘jerao> nevarno pa je tudi kajenje. Telo mora biti zašči-s0	Pa še posebej velja za noge, ki so najbolj izpostavljen del. Obvezne
§ir?kokrajl8e^labČekin škornj'.ali visoki Mih 26,0 PnP°ročll'v P?ie tudi
p^Pozabrmo tudi, da v vročini koža močneje vpija strupe in je tedaj 9 f Večui„n°St ?e bolj potrebna. Menjati je treba obleko, saj večkratna raba po-J Škroru n!oznosl za zastrupitev. Koristno je opustiti grdo razvado, da ; gro2P 5obe ^kropilci čistijo kar z usti in ob tem prezirajo nevarnost, ki jim J V(v'r’tlc‘d‘so včasih že v majhnih kličinah zelo strupeni, n IJkem • pa se.z8°di, da se človek zastrupi kljub previdnosti in skrbi. V 1	Primeru je treba hladnokrvno, vendar naglo ukrepati, toda ne pose-
zBodi hOP1.VO V OČESU — Predvsem \ vetrovnem vremenu se rado 'lice.	l f'de oko v	s pesticidom, kar ima lahko zelo neprijetne posle-
Phnierih em Pr'meru pomaga dolgotrajno izpiranje s čisto vodo, v hujših — 11 Pa je potrebna tudi zdravniška pomoč._________________________
l EjftPodfočje, ki ga ne poznamo. Drugače povedano: treba je čimprej bo jU**611 travniško pomoč. V pričakovanju zdravnikovega prihoda naj i~- Ponesrečenec v senci in brez odvečne ali celo mokre obleke. Odkar
enolog-svetovalec predsednika komisije.
Za letošnje mednarodno ocenjevanje je v Ljubljano prispelo 980 vzorcev vin iz vsega sveta. Največ je bilo seveda vin iz Jugoslavije, potem iz Avstrije, Švice, Italije itd., ocenili pa so tudi vino iz Brazilije. Ocenjevale so 3 komisije s po 8 člani, čeprav bi po mednarodnem pravilniku za ocenjevanje zadostovale 7-članske komisije, a objektivnost ocenjevanje je večja, če je komisija številčnejša. Vsak degustator v vsaki od treh komisij je bil iz druge države — bili pa so iz Evrope, ZDA in Japonske — s čimer je bila zagotovljena enakopravnost vseh vin. »Jugoslovanska vina so tudi zato dobila manj medalj kot tista leta, ko so v komisiji ocenjevali po trije jugoslovanski degustatorji, ki so bili do domačih vin pri ocenjevanju prizanesljivejši. Tako letos ni padla kakovost naših vin, pač pa so obveljala strožja
merila, hkrati pa je to objektivnejša primerjava z mednarodno kvaliteto,« je prepričan mag. Nemanič.
Da bi čimbolj spoštovali pravila o mednarodnem ocenjevanju, so opravili predocenjevanje vin strieto sensu. Dve
• Od jugoslovanskih vin je najvišje priznanje dobil club slovin iz ormoške kleti, kije postal šampion med šampanjci.
domači komisiji vin nista ocenjevali, ampak sta ugotavljali obstojnost arome posameznih vin v ustih, ki se meri s časovnimi enotami kodalijami. Po teh rezultatih so razporedili vina za ocenjevanje mednarodnih komisij tako, da se je aroma stopnjevala, s tem pa je bilo omogočeno degustatorjem preciznejše ocenjevanje.
A. B.
Zavrnili so že osnutek
Delegati dvomijo o upravičenosti hidromelioracije in zahtevajo zanjo podrobnejše utemeljitve
RIBNICA — Na sejah zborov občinske skupščine Ribnica se je nekajkrat že zgodilo, da so delegati zavrnili predloge odlokov, na zadnji pa so 14. julija zavrnili že kar osnutek odloka o ureditvenem načrtu hidromelioracije Bistrica 1. Osnutku so najbolj nasprotovali mladinci in naravovarstveniki, ki delujejo tudi v različnih organizacijah in društvih.
Zavrnjeni osnutek je predvideval, da bi na severozahodnem delu Ribniškega polja ob dolini Bistrice hidromeliorirali 184 ha zemljišč, od tega-bi na 181 ha izvedli tudi komasacijo. V obrazložitvi k predlaganemu sprejemu osnutka odloka je bilo poudaijeno, da je ta hidromelioracija opredeljena že v občinskem srednjeročnem in dolgoročnem načrtu, daje to rezultat in skupek spoznanj posameznih strokovnih ugotovitev, pri čemer so upoštevani strokovno-tehni-čni parametri, idejne zasnove odvod-njavanja in komasacij na osnovi ugoto-voljenih naravnih in ustvaijenih razmer kakor tudi strokovna mnenja s področja varovanja naravne in kulturne dediš-
čine. Pri izdelavi osnutka pa so bili upoštevani tudi vsi pogoji, smernice in mnenja uporabnikov tega prostora.
V	razpravi so delegati zahtevali še bolj natančne podatke o upravičenosti takega posega. Se posebno so poudarili, da je potrebno natančno ugotoviti, koliko bi tak poseg veljal in kakšni bodo gospodarski učinki: skratka, če vse skupaj ne bo veljalo več, kot bo prinašalo koristi.Seveda jih je ob tem zanimalo posebno to, za koliko bi se po takih posegih povečala kmetijska proizvodnja.
V	ribniški občini je že dolgo zelo močno naravovarstveno gibanje, ki se v zadnjih letih še krepi in pridobiva nove zaveznike predvsem med mladimi strokovnjaki. Ti vedo za učinke podobnih posegov v naravo drugod po svetu. V raznih razpravah so naravovarstveniki že doslej poudarjali, da podobne hidromelioracije drugod po svetu niso dale pričakovanih razultatov in da zdaj v nekaterih državah že dajejo veliko denarja za ponovno zamočvirjenje hi-dromelioriranih območij.
J. P.
Belsad potrebuje delavke
V glavni sezoni, ki se je pravkar pričeta, bodo dodatno zaposlili 50 do 60 žensk — Letos 3.000 ton
ČRNOMELJ — Konec preteklega tedna seje v tukajšnjem Belsadu začel vrhunec sezone konzerviranja zelenjave, kiji bo pozneje sledilo še sadje, glavna sezona pa se bo končala v sredini oktobra. V Belsadu, sicer enoti HP Kolinske, načrtujejo 3.000 ton letne proizvodnje, od tega pol »kislega« in pol »sladkega« programa.
Kar 60 odst. vse konzervirane zelenjave predstavljajo kumare, ostalo pa rdeča pesa, feferon, mešana solata in ajvar. Medtem ko papriko, feferon in zgodnjo rdečo peso dobijo iz ostalih republik, pa vsa ostala zelenjava zrase na dolenjskih in posavskih poljih. Žal še najmanj povrtnin pridelajo v Beli krajini, čeprav so še pred desetletjem v Starem trgu in okoliških vaseh pridelali veliko kumaric. Ker so ljudje ostareli, mladih pa ni bilo, je pridelava usahnila, vendar v Belsadu upajo, da se bodo v ti-
• Sedaj prihaja v Belsad oprema za proizvodnjo ketchupa, poskusna proizvodnja pa my bi se začela septembra ali oktobra. Računajo, da bodo na začetku proizvedli 500 ton ketchupa na leto. Vendar zaradi te nove pridobitve ne bodo dodatno zaposlovali, saj je oprema, kije pretežno uvožena, povsem avtomatizirana.
stih krajih zopet odločili za kumare, saj se v Poljansko dolino vrača življenje. Sicer pa to ni njihova skrb, ampak kmetijske zadruge.
Sadje, predvsem slive in jabolka, dobi Belsad iz Bele krajine, če je seveda dobra letina, sicer pa ga je primoran kupiti drugje. Potem ko so lani zaradi velikega povpraševanja povečali proizvodnjo marmelad v primerjavi z letom poprej za polovico, tudi letos te proizvodnje ne nameravajo zmanjšati, saj s prodajo nimajo težav. Manj, le okrog 10 ton na mesec, prodajo različnih omak, medtem ko sadja v alkoholu, ki so ga prvič poslali na trg pred dvema letoma, letos ne bodo proizvajali, ker iščejo boljšo embalažo. Sicer pa v Belsadu načrtujejo, da bodo letos izvozili okrog 100 ton proizvodnje, in sicer na Japonsko marmelado in džeme, v Avstralijo pa kumarice.
V Belsadu je redno zaposlenih 67 ljudi, ob normalni letini pa v glavni sezoni za mesec dni potrebujejo vsaj še 50 do 60 delavcev. Problem je, ker nikoli ne vedo natančno, kdaj bo vrhunec sezone in kakšen bo pridelek. Vendar se ne boje, da ne bi dobili dovolj delavcev, saj jim bo priskočil na pomoč študentski servis; ker pa iščejo počitniško delo predvsem fantje, oni pa bi potrebovali dekleta, si bodo morali delovno silo po-
iskati tudi na zavodu za zaposlovanje m med sezonskimi delavci. M B -J
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Gniloba grozdja
Deževno vreme seje iz meseca junija prevesilo v julij. Mokrota z vmesnimi toplimi dnevi pospešuje bujno rast trt. Zato se vlaga prekomerno in dalj časa zadržuje v sredini trsja, okrog grozdja. Vse to pospešuje gnitje grozdja in ostalih delov trt, ki ga povzroča v glavnem glivica Botrytis cinerea. Ta, nekdaj nenevarna glivica se v deževnem letu pri bujnih,zlasti belih sortah vinske trte (kraljevina, šipon, zeleni silvanec, beli pino, ranfol itd.), ki imajo grozde z zbitimi jagodami in tanko jagodno kožico, spremeni v pravo nadlogo in povzroča vinogradnikom veliko škodo.
Glivica botritis se nahaja povsod in poleg grozdja vinske trte napada veliko število raznih vrst sadja, na primer vrtne jagode, maline itd. Ta glivica je saprofit in parazit, kar pomeni, da živi na mrtvih in živih organskih delih rastlin. Bolezen, ki se pri tem razvije, imenujemo siva plesen ali botritis. Močneje se pojavlja po letu 1950 in je postala tipična bolezen naprednega vinogradništva. Plantažni, večji družbeni pa tudi manjši zasebni vinogradniki z rednim in zadostnim gnojenjem vinogradov dostikrat s preobilico dušika, s sortimentom kvalitetnih, bujno rastočih sort vinske trte, kije cepljena na močno rastoče podlage (križanci V. berlan-dieri x V. riparia), ter sodobno vzgojo ob žici, posebno v deževnem vremenu, z bujno rastjo trt pospešujejo tudi razvoj te glivice.
Glivice botritis kot povzročitelj gnilobe grozdja se naseli na grozdi-čih takoj po cvetenju grozdja, včasih celo med cvetenjem. V tem času še ni parazit, ampak saprofit, ki živi na grozdiču od odpadlih prašnikov in kapic cvetne plodnice. Ta, zgodnja naselitev glivice ni vidna in ne škodljiva, dejstvo pa je, daje v območju rasti grozdja in se z grozdnimi jagodami razvija. Sele pozneje, ko se grozdne jagode v zbitih grozdih zaprejo, postane glivica parazit in prodira v pecljevino in grozdne jagode. Pri višji temperaturi se hitre-
je množi. Glivica se širi in uničuje že zelene jagode. Ob začetku zorenja grozdja prehaja v obliko sive plesni (odtod ime), ki jo vinogradniki poznajo v najbolj škodljivi obliki, čeprav je začetek bolezni nastal z naselitvijo glivice botritis na ostanke cvetov po cvetenju grozdja.
Proti bolezni se borimo s preventivnimi preprečevalnimi ukrepi in v zadnjem čaisu bolj ali manj uspešno s kemičnimi sredstvi.
Preventivni ukrepi
Vsa dela, s'katerimi zmanjšujemo vlago okrog grozdja, znamo oviramo razvoj glivice botritis.
Ob koncu julija in v začetku avgusta trte vršičkamo, to je skrajšamo bujne zelene mladike na trti. Mladike skrajšamo tako, da ostane okrog 10 listov nad grozdom. Odstranimo tudi zalistnike. Z odstranitvijo nezrelih, bujnih vrhov mladik in bujnih zalistnikov poleg gnilobe grozdja preprečujemo še razvoj pozne peronospore, ki prav tako kvarno deluje na grozdje in zorenje lesa.
Brez škode za razvoj grozdja že v začetku avgusta lahko potrgamo predvsem odmrle, orumenele ali drugače poškodovane liste trte okrog grozdja. Ti listi niso več sposobni asimilirati, zato jih ni škoda odstraniti, so pa v napoto prodiranju sonca in zraka v notranjost trsa, kjer je grozdje. Dostop sonca in zraka zmanjšuje vlago okrog grozdja in s tem ovira razvoj glivice botri-tisa. Odstranjevanje listov okrog grozdja je potrebno predvem pri bujnih sortah (modra frankinja, kraljevina, šipon, ranfol itd.).
Odstranimo (požanjemo) plevel pod trsjem, saj s tem prav tako zmanjšujemo vlago okrog trsja in posredno okrog grozdja.
Z vršičkanjem, lomljenjem zalistnikov in odstranjevanjem pretežno poškodovanih listov trte okrog grozdja ne samo preprečujemo gnilobo grozdja, ampak tudi dosežemo boljše dozorevanje grozdja in lesa.
(Drugič o kemičnem zatiranju gnilobe grozdja)
DT
•vv\ \\\wvwwww\ \\wwwww\wwvwww\\
Pridelek pšenice slabši ko lani
Posejali več kot lani, poželi pa manj — Odkup ne bo dosegel lanskega — Za lastne potrebe
BREŽICE — Agraria Brežice je v prvem tednu odkupa pšenice od kooperantov prevzela dobrih 500 ton zrnja, kar pomeni približno tretjino letos načrtovanega odkupa. Po spomladanskih ogledih posevkov so pričakovali okrog 1500 ton pšenice, vendar bo letošnji pridelek bistveno manjši.
4100 din ali celo 4500 din za kilogram,
Lanskoletni povprečni pridelek kooperantov Agrarie je bil le nekaj manj kot 5 ton zrnja na hektar pšenice, letošnji pa ne bo dosegel niti 4 tone na hektar. Kljub temu da so kooperanti v letošnjem letu posejali kar za 15 odstotkov večje površine, odkup verjetno ne bo dosegel niti višine lanskoletnega (1300 ton).
»Nekateri posamezniki imajo ob tem, da so uporabili ustrezna škropiva in gnojila, le do 4,5 tone pridelka na hektar polja, drugi celo samo po dve toni. Taka letina za kmete gotovo ni stimulativna. Tudi če bo odkupna cena
kot zahtevajo zadružniki, si tisti, ki imajo nizek pridelek z izkupičkom ne bodo povrnili vloženih sredstev. So tudi taki, ki letos sploh ne bodo želi, saj sta neurje in neustaljeno vreme marsikje naredila svoje.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek je bilo moč dobiti krompir po 6 do 7, solato p>o 10, čebulo po 6, česen po 12, paradižnik po 10, hruške po 7 do 9, višnje po 10, breskve po 8 do 9, kumarice po 12, jabolka po 9 in grozdje po 26 tisočakov kilogram. Dobiti je bilo moč tudi še borovnice, ki so stale 20 tisočakov, in gobe, ki so stale 60 tisočakov kilogram. Šopek peteršilja je stal 2, korenja in pese pa 5 tisočakov. Jajce je bilo po 2 tisočaka, kilogram skute pa po 30. Kilogram lubenice je stal 10 tisočakov, za šopek 25 sadik solate pa je bilo treba odšteti 300 din.
S pridelavo pšenice v brežiški občini kaže vse slabše, če pa bi se zmanjšale še občinske in republiške dotacije v te namene, potem lahko pričakujemo, da bodo kmetje pridelovali zrnje le za lastne potrebe,« pravi Janez Zevnik, ki ima pri Agrarii na skrbi odkup pšenice.
Kmetje so bili primorani žeti tudi v premorih med vsakodnevnim deževjem, kajti bali so se toče in neuija. Tako ima zrnje veliko vlažnosti, ki terja dodatne stroške za sušenje. Izplačilo, o katerem zadnji podatki govorijo, da bo s premijo znašalo 4500 din za kilogram pšenice drugega kakovostnega razreda, bo dva do tri tedne po oddaji pšenice.
B. DUŠ1Č
NOVA LOVSKA KOČA — Lovska družina Zabukovje je po dolgoletnih prizadevanjih končno le prišla tudi do svoje koče na Preskah. Zelena bratovščina, ki spada po številu članov med najštevilčnejše v Zvezi lovskih družin Posavja, je otvoritev velike in lepe koče ter strelišča izkoristila za tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in zajca, podelitev priznanj in veselico. Zlati znak LD Zabukovje so prejeli iz rok predsednika LD Franca Kosa, Karel Krajnc, Anton Oblak, Franc Racman, Franc Vidmar in Andrej Senica (na desni), kije bil 21 let tajnik, 4 leta pa starešina zabukovške družine. (Foto: P. P.)
LEDENO VINO LE ZA NAROČNIKE
METLIKA — Ledeno vino lanskega letnika so v metliški Vinski kleti stekleničili marca, naročniki pa ga bodo dobili v začetku septembra. Do ljubljanskega vinskega sejma naj bi bilo metliško ledeno vino pripravljeno. Vsega skupaj je 504 steklenic tega vina, in to steklenic po 0,35 litra. Ledeno vino ne bo v prosti prodaji, dobili ga bodo tisti, ki so ga oziroma ga še bodo naročili, nekaj steklenic bodo dali v mariborsko vinoteko. Sedanja prodajna cena znaša 1,03 milijona dinarjev za steklenico. Ledenega vina letnika 86 je bilo skupaj 1150 steklenic po 0,35 1 in ga sedaj tudi ni več moč kupiti, kajti tisto, kar ga je ostalo, Vinska klet hrani za svoj arhiv.
KDO NAM PLUVA V VODNJAK? — Kakšna je naša ekološka zavest, pove tudi ta fotografija. Prazno plastenko motornega olja je nekdo obesil na grm v mirni in tihi gorjanski dolini tik pod Trdinovim vrhom. In s takimi nevarnimi odpadki so bolj ali manj nastlani celi Gorjanci, ki pa so po zadnjih raziskavah izredno velik rezervoar izjemno kakovostne pitne vode. Z vsemi sredstvi je treba preprečiti, da bi nam razni objestneži in neodgovomeži še naprej pluvali v naš skupni vodnjak. (Foto: A. B.)

IZ NKŠIH OBČIN
V KOLPO PRI 16 STOPINJAH — 71 tabornikov odreda Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je v ponedeljek končalo desetdnevno taboijenje v Prelesju ob Kolpi. Prve dni jim vreme ni bilo naklonjeno, zato pa jih je zadnje dni oblila prava julijska vročina. Kljub temu daje Kolpa imela le 16 stopinj, medvedkov in čebelic ni bilo mogoče zadržati na bregu, saj je korajžnost tudi ena od vrlin mladega tabornika. Na tradicionalnem taboru so imeli letos prvič s seboj tudi Novolesove kanuje in kajake, ki so jim omogočili, da so še bolj spoznali lepote te belokranjske reke. Minuli četrtek jih je v okviru akcije »Razgibajmo življenje«, obiskala tudi ekipa Moped šova s Tofom. (Foto: J. Pavlin)
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 29. julija, bodo v Novem mestu do 19. ure, drugod pa do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ
•	v nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. Ker je sobota 29. julija delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. ure.
DRAŽJI VRTCI
NOVO MESTO — Na osnovi sklepa republiške skupnosti otroškega varstva in pristojnega odbora skupščine novomeške skupnosti otroškega varstva so se oskrbnine za otroke v novomeških vrtcih in prispevki staršev s 1. julijem podražili za 70 odstotkov. Ekonomska cena za bivanje dojenčka v vrtcu je po novem 1,955 milijona dinarjev mesečno, za predšolskega otroka pa 1,375 milijona dinarjev. Po novem bodo starši prispevali za predšolskega otroka v vrtcu največ 687 tisoč dinarjev, za dojenčka pa 832 tisoč dinarjev.
Najnižji znesek prispevka bo 277.440 dinarjev, kolikor stane prehrana. Če otroka ne bo v vrtcu, bodo na dan odšteli 11.560 dinarjev. V VVO Novo mesto pa razmišljajo, da bi s septembrom uvedli sprotno plačevanje prispevka staršev. Sedaj, ko plačujejo za mesec nazaj, inflacija VVO namreč odnaša velik del denarja, ki ga seveda ni na pretek.
V očeh mladih tujcev
Kako onesnaženost okolja pri nas vidijo mladi tujci in kako primerjajo s svojimi naše razmere
Na mednarodnem ekološkem taboru Krka 89, kjer mladi slovenski in tuji raziskovalci skupaj s svojimi mentorji proučujejo stopnjo onesnaženosti gornjega toka Krke, njenih pritokov in okolice, smo povprašali nekaj udeležencev iz tujine, kakšni so njihovi vtisi s tabora. Takole so odgovorili:
DEAN DE VOS, ZDA: »Prvič sem v Jugoslaviji. Všeč so mi ljudje in narava. Upam, da boste naravo obdržali vsaj tako, kot je. Kaže pa, da je vendarle preveč onesnažena, kar me preseneča. Sicer pa je tako že v večini držav. Splošno gledano, je situacija v ZDA verjetno še slabša. Zato pa je ekološka zavest v ZDA večja, gibanja so bolj glasna, vendar pa človek kot individualist živi naprej po svoje in onesnažuje. Počasi se stvari vendarle izboljšujejo.«
HEINZ GABATHULER iz Švice: »V Sloveniji sem bil na mladinskem taboru že enkrat prej. O deželi in ljudeh imam zelo lep vtis. Študiram sociologijo in se zelo zanimam za probleme pri vas, ekonomske in politične, in za odnose med republikami. Ekološka zavest, če jo primerjam z Jugoslavijo, je v Švici zelo visoka. Pri nas ljudje več ne odmetujejo odpadkov v naravo toliko kot pri vas, vendar je stopnja onesnaženosti približno enaka. Tukaj vznemirja predvsem hitro naraščanje onesnaženosti.«
S1GRID STOFFELS iz Belgije: »Prvič sem v Sloveniji in moramo priznati, daje to res lepa dežela. Študiram sicer psihologijo, tukaj pa sem se ob pomoči mentorjev precej naučila tudi o kemiji in biologiji,kar je potrebno za razumevanje narave in vpliva človeka nanjo. Te izkušnje mi bodo precej pomagale. Zanimivo je videti, kako ljudje tukaj živijo, čeprav se z njimi brez prevajalca težko sporazumem. Včasih pa je dovolj tudi govorica rok in kretenj.«
n
TERESA PASTOR RAMOS iz Španije: »V Španiji imamo podobne probleme z onesnaževanjem narave, zlasti v sredozemskem delu, kjer je veliko turistov. Tam sern tudi jaz doma. V Jugoslaviji sem prvič in mi je zelo všeč, narava, pa tudi vaše vasi in hiše, ki so polne cvetja. Kaj takega pri nas ni videti. Jezik pa je zelo zelo težak. Sem študentka biologije in sem se tudi v Španiji že udeležila podobnega tabora, vendar je tabor ob Krki zame nekaj čisto posebnega.«
SALVADOR PUEYO PUNTI' iz Španije: »Prihajam iz Katalonije, ki je gosto naseljena in močno industrializirana, zato je tudi onesnaženje narave večje kot pri vas. Lahko ste veseli, da imate toliko gozda, da naselja niso tako velika. Imate dobro izhodišče, da izkoristite naravne danosti in z alternativno ekonomijo, alternativno energijo in okolju prijaznejšimi dejavnostmi ekološko sanirate deželo. Barcelona z okolico ima 3 milijone prebivalcev, zato je to toliko težje.«
T. JAKŠE
miM
IZ NKŠIH OBČIN

Samo najnujnejše zaposlitve
Občinski izvršni svet obravnaval 25 prošenj za nove zaposlitve v družbenih de-_______________javnostih — O zdravstvu ponovno septembra
NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je že spomladi letos sklenil, da v družbenih dejavnostih zaradi velikih finančnih težav ne smejo zaposlovati novih delavcev brez soglasja komisije za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu. Pretekli teden je izvršni svet tako obravnaval vloge organizacij družbenih dejavnosti za 25 novih delavcev, ki naj bi jih zaposlili v zdravstvu, šolstvu in kulturi.
Dolenjski muzej je prosil za dovoljenje za zaposlitev kustosa, osnovna šola Mirna Peč za delavko za administra-
tivno-računovodska d§la, osnovna šola Milka Šobar-Nataša v Šmihelu za učite-
lja tehnične vzgoje in fizike ter razrednega učitelja, študijska knjižnica za nadomestno zaposlitev knjižničaija ter osnovna šola Škocjan za eno vzgojiteljico, eno snažilko in eno varuhinjo-snažilko. Zdravstveni dom Novo mesto je želel soglasje za zaposlitev zdravnika pediatra v otroškem dispanzeiju, ker gre eden čez nekaj let v pokoj, eno zdravnico iz tega dispanzerja pa nameravajo poslati na specializacijo. Zdravstveni center Dolenjske je v imenu internega oddelka novomeške bolnišnice hotel soglasje za odprtje intenzivne in-temistične enote. Ta bi imela 12 postelj, začeli bi s polovico. Za to bi morali letos zaposliti 3 zdravnike in 3 višje medicinske sestre, srednje sestre in strežnice naj bi pridobili s prerazporeditvami. Bolnišnica pa je hotela soglasje za 4 nove zdravnike in 6 višjih medicinskih sester, večinoma gre za nadomeščanje upokojitev čez nekaj let.
cev, a le tako, da skupno število zaposlenih v Zdravstvenem centru ne bo večje. Po republiških zdravstvenih normativih je v centru že sedaj 25 delavcev preveč, a ne na račun strokovnih delavcev, ampak bi morali prevetriti pred-
vsem skupne službe. Poleg tega morajo za zaposlitve v zdravstvu vsekakor pridobiti soglasje financerjev, občinskih in medobčinske zdravstvene skupnosti. To problematiko bo novomeški izvršni svet ponovno obravnaval septembra, ko bo imel v rokah poročila o polletnem poslovanju družbenih dejavnosti. Takrat bo tudi preveril prispevne stopnje za družbene denavnosti, ki so se v Novem mestu zvišale z julijem.
Z. L.-D.
Hiter skok v razvitost
Voda končno prestopila tudi prag v KS Birčna vas —Vasi Rakovnik in Rajnovišče sta tako rekoč v enem letu skočili v komunalno razvitost
NOVO MESTO — Predvečer letošnjega dneva vstaje bo ostal krajanom Rakovnika in Rajnovišč še dolgo v spominu, kajti takrat je prvič v vas pritekla voda izjavnega vodovoda; prvič tudi v krajevno skupnost Birčna vas, zato je imela slovesnost ob otvoritvi vodovoda v teh dveh vaseh toliko večji pomen za celotno krajevno skupnost, kije do sedaj kot edina v novomeški občini predstavljala veliko »suho« liso.
Izvršni svet je menil, da na račun povečanih prispevnih stopenj ni možno zaposlovati novih delavcev, razen seveda v najnujnejših primerih, kot na primer v šolstvu, ko gre za več oddelkov. Odobril je zaposlitev v muzeju, saj bo dala denar republiška kulturna skupnost, vlogo študijske knjižnice ter prav tako nesporne vloge osnovnih šol Škocjan in Šmihel, medtem ko je za novo moč v Mimi Peči rekel ne. Najbolj občutljive pa so razmere v zdravstvu, kjer je tudi naj večji finančni primanjkljaj. Sklep izvršnega sveta je, da v sedanjih razmerah ni mogoče razmišljati o širitvi dejavnosti in povečevanju števila postelj in zaposlenih, kar predvideva predlog za interni oddelek. To seveda ne pomeni, da ne smejo zaposlovati zdravnikov in drugih strokovnih delav-
»GASILSKO« VINO
METLIKA — Pred proslavo 120-letnice gasilstva na Slovenskem so v metliški Vinski kleti za Gasilsko zvezo Slovenije začeli polniti namizno belo vino s posebno etiketo, s katere je vse to razvidno. To vino ne bo v prosti prodaji, Gasilska zveza pa gasilskim društvom priporoča, naj ga kupujejo za veselice, saj gre del denaija od prodaje tega vina za financiranje Slovenskega gasilskega muzeja.
NOV DOM ZA 100-LETNICO — Gasilsko društvo Gradac bo prihodnji mesec proslavilo 100-letnico delovanja. Ob tem visokem jubileju bodo slovesno odprli nov gasilski dom, ki so ga v veliki meri zgradili s svojim delom in denarjem. Seveda bo novi gasilski dom služil tudi za druge krajevne potrebe.
Letos le obrtne lokacije
O lanskem delu in letošnjih načrtih Sklada stavbnih zemljišč — »Na zalogo« ne bodo opremljali
METLIKA — Za zadnjo sejo zborov občinske skupščine so pripravili tudi poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč metliške občine v lanskem letu in program tega sklada za letos.
Lani je Sklad stavbnih zemljišč po svojem programu sodeloval pri raznih delih v okviru zazidalnih načrtov v Metliki, poleg tega pa še pri sofinanciranju projekta za preskrbo z vodo skupaj s Komunalnim gospodarstvom, pri gradnji telefonskega omrežja ter pri raznih delih v krajevnih skupnostih od posodabljanja cest do ureditve avtobusnih postajališč.
sko cesto, kjer naj bi po izdelanih načrtih uredili 17 lokacij za stanovanjsko gradnjo in 4 lokacije za obrtne delavnice. Izkazalo seje, da bi na 9 do 17 gradbenih parcelah sedanji lastniki zem-
ljišč uveljavljali prednostno pravico, v takih primerih pa se oddaja komunalno opremljene parcele lahko zavleče tudi za 7 let in tako bi Sklad te parcele komunalno opremljal »na zalogo«, za kar pa nimajo ne denarja niti ni to naloga sklada. Zato so opremljanje stanovanjskih lokacij opustili, obrtne lokacije pa bodo skušali komunalno opremiti v tem letu.
Poleg tega je v programu dela Sklada za letos dograditev ceste v zazidalnem načrtu Breg revolucije ter kanalizacije v ZN Ob križišču; Sklad bo sodeloval pri izdelavi evidence fonda stavbnih zemljišč v občini ter pri delih komunalne skupnosti. Komunalnega gospodarstva in krajevnih skupnosti.
Glavni vir sredstev Sklada so komunalni prispevki ter prispevki za uporabo stavbnih zemljišč. Iz teh in ostalih virov naj bi se letos za dejavnost Sklada stavbnih zemljišč zbralo dobrih 411 milijonov dinarjev.
A B
gli skoraj neveijeten razvoj. V tem času so v obeh vaseh položili asfalt, zazvonil je telefon, sedaj pa je pritekla še voda. Če se bo našel denar še za asfaltiranje občinske ceste mimo vojašnice do Po-gancev, bo ta del KS Birčna vas tako rekoč skočil v razvitost.
T. JAKŠE
Vendar prizadevno vodstvo krajevne skupnosti upa, da ne bo ostalo dolgo tako, saj je predsednik Lojze Muhič na otvoritvi dejal: »S tem pa se delo šele pričenja, saj nam je odprta pot k novim uspehom. Pred sabo imamo še deset vasi, kamor moramo speljati približno 7 kilometrov primarnega vodovoda, zgraditi pa nameravamo še prečrpališče in rezervoar za 200 m3 vode. O denarju raje ne govorim, toda če se bodo tudi ostali krajani izkazali tako kot vaščani Rakovnika in Rajnovišč, me ni strah, da akcija za vodovod tudi v tako težkih gospodarskih časih ne bi uspela.«
Zakaj se je na Radoviči ustavilo?
Zastoj pri gradnji gasilskega doma — Pomanjkanje denarja — Bo za 60-letnico?
Od Težke Vode do obeh vasi so v pretežno kamenit teren položili 2.200 metrov cevi za primarni vod, po vaseh pa so položili še 540 m cevi sekundarnega voda. Celotno investicijo ocenjujejo na približno 1500 milijonov dinarjev, pri gradnji, ki je bila zelo zahtevna, pa so sodelovali Gradbenik iz Žužemberka, novomeška Komunala, Kremen, privatnik Matjan Fabjan in krajani obeh vasi, katerih gradbeni odbor je vodil predsednik Pavle Kastelic. Samo krajani so s prostovoljnim delom pri primarnem vodovodu ustvarili vrednost približno 180 milijonov dinarjev.
RADOVIČA — Kmalu bo 60 let, kar imajo na Radoviči gasilsko društvo. Danes šteje društvo kar 150 članov, kar je za to in okoliške vasi, od koder so čla ni, zelo veliko. Njihov dom je bil star in ni več ustrezal, zlasti ker so ga uporabljali tudi za druge potrebe kraja — v njem je med drugimi domovalo tudi ra-doviško dokaj delavno kulturno društvo — zato so se odločili, da ga bodo povsem obnovili.
Omeniti je treba še, da sta vasi Rakovnik in Rajnovišče v enem letu dose-
»Material smo začeli nabavljati že predlani, lani pa smo začeli delati. Denarja za take stvari seveda nikoli ni dovolj. Mi smo za material dali denar od gasilske veselice in vse, kar smo drugače zbrali, vsak član društva je bil dolžan opraviti tri delavnike. Lani je delo kar dobro napredovalo in dom smo spravili pod streho. Nekaj denarja smo ostali dolžni in to smo poravnali letos. Tudi izkupiček od našega šanka na Vinski vigredi bo šel za gradnjo doma,« je povedal predsednik gasilskega društva Ivan Bajuk.
Seveda pri taki gradnji prihaja do težav. Naj večja težava je stalno pomanjkanje denarja. Za letos naj bi od požarne skupnosti za gradnjo doma dobili 15 milijonov dinarjev, za delovanje društva pa 2 milijona dinarjev. »Ker so imela druga društva prednost, metliško zaradi proslave 120-letnice in gradaško, ki bo sedaj praznovalo 100-letnico, smo mi šele sedaj dobili prvih 5 milijonov dinarjev. Najprej nameravamo urediti spodnje prostore, kjer bodo gasilski prostori, zgoraj pa bo velika dvorana, ki bo služila za vse potrebe kraja.« Večino del bodo tako kot do sedaj opravili gasilci sami. Lani niso plačali niti enega »šihta«. A prav zaradi pomanjkanja denarja in težav v zvezi s tem je prišlo tudi do nesporazumov in razprtij v društvu in gradbeni odbor je dal na letošnjem občnem zboru ostavko. »Ljudje so po službah in še doma je vedno veliko dela,
Ivan Bajuk
za gradnjo doma ni denarja, kar naprej je treba povsod prositi in ljudje so tega siti, vedno težje jih je dobiti. Poleg tega imamo v društvu & druge obveznosti: lani smo generalno obnovili motorno brizgalno, letos kombi, nabaviti moramo 10 novih uniform. Kljub vsemu pa imamo v načrtu, da bo dom končan za 60-letnico društva, ki jo bomo praznovali čez tri leta,« pravi Bajuk.
A B.
Novomeška kronika
TRGOVINA — Nihče nima nič p«# trgovcem, ki ne delajo ob državnih praznikih. Toda če je po prazniku nedelja, kot je bilo ob dnevu vstaje, bi človek normal' ne pameti pričakoval, da bo dežurala kakšna večja trgovina, ne pa Mercatorje** Pogača. Pred to trgovinico je bila omeoje' nega dne nekaj deset metrov dolga vrsta kupcev. Pogači vsa čast in slava, vendar "1 odgovorni lahko bolje ocenili povpraša-vanje in za dežurstvo odredili kakšno vet' jo trgovino.	,.
PARTIZANSKA — Po mestu krpo šala, da ima ponesrečenec ali bolnik, ki' rešilcu preživi vožnjo po mestnem uro*' nizmu že zgodovinski Partizanski <**“> vse možnosti za hitro okrevanje in dolg0 življenje.	.
BANKA — V izpostavi Ljubljanske banke na Glavnem trguje tako nezn0503 vročina, da stranke, ki v vrsti čakajo o svoje solde, kot domine padajo v nezavest Kaj šele bo, ko bo nastopilo pravo poM, in se bo sonce z vso močjo uprlo v tamk*J' šnja veličastna ogledala. In pri tem spin* ne moremo reči, da pri LB ne bi p03” zadeve, ki se imenuje hladilna naprava, ljubljanski centrali jih je, kolikor hoče1-Dolenjcem pa bi preveč tehnike očita samo škodovalo.
POTEPUHI — Med mestnimi PP«' puhi smo se pozanimali, kako kaj živi) Anketa je pokazala, da prenočujejo P"
klopcah v parkih, kar udobno Pajelut^
betonu kleti, postlanih s kartoni. Zej° lakoto krote z vinom po imenu »janez«1 gre za prozorno tekočino po 9.300 d® ter. Prehodna je tudi varaostno-poj®*!! ocena, lahko bi celo rekli, da gre za trene lojalnosti, ta se najbolj kaže v izjavi eof izmed mestnih klošarjev, kije izjavil, o* šel rade volje sedet namesto Janeza Ja®_ Nekoč je bil namreč že v zaporu, tako W bro ko! 'akrat mu ni bilo še nikoli življenj
Ena gospa je rekla, da nam sp ne gre tako slabo. Medtem ko moWj Nemci za svoje marke trdo delate J1 mi kar kupujemo.
r
Sprehod po Metlilnj
STANETA KRIŽA, vodjo foU*3
.5 I rtIV E. I rt R.K1Z.A, vouju
skupine »Ivan Navratil«, gre
nega človeka ves prejšnji teden. Meu® miličniki so namreč našli pred ukradeno videokamero, vredno najt®", 3 tisoč nemških mark. Iz nezaklenjen^ avtomobila so mu jo sunili zmikavti, všečnost pa je bila še toliko večja, ker*' mera ni bila Križeva, marveč je bila rj metliške folklorne skupine. Folklorist* nameravali z njo snemati proslave, poj®*1 in druge dogodke ter tako zaslužiti kaksjj dinar za svojo dejavnost. Po zaslugi ® -liških miličnikov bodo to lahko res po^/j LETOŠNJE SLABO VREME IN ^ POLOVICE JULIJA NARASLA K°r
delata nevšečnosti predvsem navdušenj® čolnaijem, Metličanom, ki se vsako ^
spuste od Osilnice do Metlike. No, , navdušeni se niso ustrašili visoke voffL so se podali na pot že 17. julija. Bolj pj*r
pa čakajo na sonce, na toplejšo in
vodo. Nato pa vesla v i nam naproti!	»r.
NASLEDNJA PREDSTAVA IZ V*
KLUSA poletnih kulturnih pot^Jj,
Pridi zvečer v grad! bo 19. avgusta 20.30 na grajskem dvorišču. Takrat imel Adriadixiland svoj koncert. 26.	.
gusta pa bosta nastopila na grajskem d rišču Šilvester Mihelčič in igralec Ivo n* Če bi bilo slučajno slabo vreme, bosta0’! predstavi v Kulturnem domu Edva®^ Kardelja, sicer pa bo med predstavami grajskem dvorišču odprta tudi g®.!'', klet, kjer je moč dobiti osvežilne in d®F, pijače.
Trebanjski diskont pridobiva kupeji
Dobra poteza zadrugi

TREBNJE — Od 8. julija tudi Trebanjci svojo diskontno P*y jalno. Za to je poskrbela trebajU^ kmetijska zadruga, ki je dala na ^ pritlične prostore v upravni Baragovem trgu. Poslovodjo dis*^. Jožeta Strajnaija smo povprašali, šen je odmev na to poslovno
«Moram reči, da je obisk ^lS«.aja-presenetljivo dober. Predvsem Pn. p* jo ljudje po pivo in vina, kupuJčl^jjt; , tudi živila. Imamo namreč tu”l jDsi' hladilnik s suhomesnatimi izdelka * f
ri. Kot kaže smo šli na roko Pre°J>t>> graditeljem, ki še posebej gledajo, J , prihranili kakšen dinar, kar na*Tv-diskontu nedvomno je. Tudi naš d . v ni čas od 12. do 19. ure ob delavm j ^ soboto dopoldne in še dve nedelj** ,nj, poldanski uri ustreza našim P0*-'^-kom. Seveda bomo hvaležni za
bronamerne predloge in pobud®. ^ bi kupci še želeli v našem n
diskontu.«
[Črnomaljski drobir
SBI — Ko je na eni izmed sej črnomaljskega izvršnega sveta tekla beseda tu-® o zmanjševanju administracije, so se Predstavniki sisov pohvalili, da so zmanjšali svojo administracijo za dve delovni mesti. Eden od črnomaljskih direktorjev jena to pripomnil, daje to ravno tako, kot “[ Pljuval v moije in gledal, če njegova gladina kaj narašča. Pri prispevkih, ki jih mora plačevati njegova organizacija za si-st' se ti dve delovni mesti manj namreč Prav nič ne poznata. Nasprotno, "koraj ''sak mesec morajo plačevati višje prispevne stopnje. O tem, da so skoraj vsi sisi sami sebi namen, je povedal bolj v
. ZDRAVILO — Čeprav je omenjeni razpravljalec posebej poudaril, da je fdravstveni sis še vedno potreben, pa se Pojimo, da bo zdravnikom začelo primanjkovati bolnikov, če bodo seje črnomaljskega izvršnega sveta tako pogoste, *ot so bile zadnje čase. Eden od članov iz-višnega sveta je namreč pnšel na sejo pred Mnom dni z močnim glavobolom, z nje Paseje. vračal z lahko glavo, čeprav so za un točke dnevnega reda porabili kar tri re. Zaključek: seje izvršnega sveta torej jmiujejo kot izvrstno zdravilo proti glavo-^ Pa so koristne tudi za kaj drugega, * Po kmalu pokazalo.
MEZDA — Vodja izkopavanj okrog £™>ce sv. Duha v Črnomlju je doktor ml Mason iz Anglije, ki pa kljub visoke-u akademskemu naslovu veselo grebe PO zemlji, kar pri nas ni ravno običaj. Še manj običajno pa je, daje njegovo plačilo 10 manjše od marsikaterega našega fi-acnega delavca. ZAKLJUČEK: slovenili strokovnjakov, ki bi delali pol zastonj narodov blagor, očitno ne premoremo. > , iSjm°. si ga morali sposoditi v izkoriš-valskt kraljevini veliki Britaniji...
Drobne iz Kočevja
' n FJemALO KNJIG — Načrt je tak. da na °?novn^ šolah vsako leto kupili nko novih knjig, kot imajo učencev, se pravi na osnovnih šolah v občini Kočevje °h 2.000 knjig. V resnici jih nakupijo le rvT-^P^’ ^er n^majo dovolj denaija. OTROCI KAMENJALI TOPLO VO-:	CEVI — Toplovodne cevi v Kočev-
nad zemljo veijetno zato, daje ■jo manj stroškov z raznimi prekopava-2l- Kočevski otroci, ki jim očitno primanjkuje zabave (pa tudi knjig za branje), p zdaj zabavajo tako, da toplovodne cevi ometa vajoskamenjem. Največ škode so um naredili na ceveh med Tekstilano in lektrom. Starejši stanovalci iz okoliških •c V sol'^ sicer lovili, a so bili premalo ^mnog.zato predlagajo, naj bi to posto-
NOV CENIK ZA ŠKODO OD DIV-ADI — Vrtičkarji spet niso zadovoljni z • °vi7n cenikom za škodo, ki jo dela div-T iL ■ Pretlv'deva tudi prenizke donose. ‘"Uje v ceniku zapisano — kot trdijo vr-ičkarji — da da’ grm fižola le 5 dkg prička, po izkušnjah vrtičkaijev pa ga da v ,, mesnici okoli 4-krat več.
Ribniški zobotrebci
PRECEJ GOB — Je bilo pa padavin ‘ uovolj. daje v začetku minulega tedna veliko gob. Nekateri gobarji so s " y^l~J0.8°b precej zaslužili. Pa ne vsi. „„iV.a‘e(1 se boje raznih živali, pa ne toliko Mih lisic in medvedov, kot klopov, saj ieu‘xV zarat^1 P'kov klopov resno zbolelo _ v,, gobarjev, gozdaijev in lovcev z ob-?bčin Ribnica in Kočevje.
I Nočni KINO SE OBNESE —Poro-
' nvJ,m° ^ so v drugi polovici junija l; j v domu JLA v Ribnici nočni kino, ma predstave ob petkih in sobotah ob ki i™11' smo zvedeli, da se je ta kino, obne* ?a Pro8ramu predvsem seksi filme, večlof- i ,d»je.na njegovih predstavah z rvos ■ kot Pr' rednem kinu, zato bodo uenim kinom nadaljevali. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Ta
vidi Jr'- Iz razstavljemh fotografij se med h Je Č*an V0Ja^lcega orkestra, saj je tud:, Togimi zanimivimi fotografijami __.	fotografij glasbenih inštrumentov.
I__Trebanjske iveri
ske^Iu^V^A SLED — Tajnik občin-Mail v kulturne skuPnosti in ZTKO o mi ° KapusJe na novinarski konferenci ,,i. ,.9Vnem taboru notnžil fin sn kn sn
BLnvat? 04 nas*ov brez naslovnika? Uinri . ADA — Trebanjci, zlasti mla-cij c; niS(> zadovoljni s količino informa-občin E d v s'ovenski prostor iz njihove vlačn!' , bi’ ba bi občina postala pri-Pa da ^ m*ac*e strokovnjake in druge, ne boli „ J0 P° Sloveniji poznajo zgolj kot časa i^110 °bčino, v kateri od časa do sta hir ■ ”ne kak^na ekološka afera, kot
^a^ravst«.t0nlinŠČUrkl’alipaS
nk—"^^CLOGIJA — Na trebanjskem
ali na nikl- kl so se izdajali za etnologe, ičakr>PS° n*mara res bili, in so bolj ropali, PomJa,shranjevali ljudsko blago, ki pri-nja 7a • ■ vebenju o sebi in naftnu življe-*<W7 Jeleše malo naivnežev, ki bi dali vse ve/ 6 kakšen kolovrat ipd. Je pa zato naivcev in kolovratov na dveh
banj[['^MORI — Potem, ko so Tre-i Števili 'me*‘ ^iu neslavno prvenstvo po čas samomorov v Sloveniji, je zadnji to pa ®*° njihovo število le upadati. No, tov3|P° mnenju direktorice Centra za sve-terja r,° In socialno delo Anice Miklič že a*.. P.r°UČiti, ali nisn Trphflniri nnnreišnie
gam » j ^ene zdaj usmerili kam uru-‘Ploh ^Pfj.mo, da ne proti JLA, ker se Iti ne m spodobilo, tla bi Trebanjcem, "apad^0 tobko generalov, kdo očital še
ll
i
t I %
IZ NtkŠIH OBČIN
um


IZ NtkŠIH OBČIN
ii
Je rešitev v zasebni trgovini?
V črnomaljskih prodajalnah je ponudba večja od povpraševanja le pri živilih -____Ne konkurenca med podjetji, ampak med prodajalnami in trgovci
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini že dlje časa ugotavljajo, daje trgovina kot gospodarska in oskrbna dejavnost slabše razvita kot v sosednjih občinah in v Sloveniji nasploh. Zato ne čudi, da prebivalci s trgovino v občini niso zadovoljni in sprašujejo, kdo je kriv, da se pri njih ta dejavnost ni razvijala tako kot drugod, saj za vse trgovce veljajo enaki predpisi.
jo v prodaji na drobno, zlasti zunaj mesta, velike težave, saj je ustvaijeni dohodek majhen, stroški poslovanja pa veliki.
Po podatkih zavoda za statistiko so zmogljivosti trgovine na drobno v črnomaljski občini kar za 5 odst. slabše izkoriščene kot je republiško povprečje. Ta izkoriščenost pa seje v zadnjih letih še slabšala, saj z novimi prodajnimi prostori niso ustrezno povečali tudi celotnega prometa v prodajalnah. Prav to, da bi bile trgovine bolje zasedene, pa je eden izmed načinov, da bi povečali ponudbo. Drugi način so novogradnje, saj so raziskave pokazale, da glede na kupno moč prebivalcev in ne nazadnje zaradi slabe izkoriščenosti zmogljivosti primanjkuje 736 m2 prodajnih površin. Glede na premajhno ponudbo bi bilo smiselno razmišljati o dveh trgovinah, in sicer o blagovnem centru, kjer bi prodajali železo, živila, elektromaterial, pohištvo in drugo blago, ter o trgovini z gradbenim materialom in kuijavo. Ekonomsko gledano pa je gradnja obeh prodajaln, zlasti druge, vprašljiva. Čeprav je ponudba kuijave in gradbenega materiala v občini sicer skromnejša, je v dolenjski regiji povpraševanje po tem blagu manjše kot zaloge trgovcev.
Še en problem, ki v črnomaljski občini ni zanemarljiv, je, daje veliko trgovskih organizacij, toda vsaka vidi
Prebivalce črnomaljske občine oskrbuje 60 prodajaln, od tega 33 v mestu, kjer je prodajna površina na prebivalca z 0,57 m2 znamo večja, kot je slovensko povprečje (0,37 m2). Po vaseh pa je prodajna površina brez bencinskih črpalk komaj borih 0,08 m2 na prebivalca. Domneve, daje glede na te podatke ponudba v mestu večja od povpraševanja, je potrdila tudi anketa, ki so jo pripravili v vsej Sloveniji. Vendar je ponudba večja le pri živilih - - živilskih trgovin je tudi največ — medtem ko je pri železu, kujavi, gradbenem materialu, pohištvu in mešanem blagu preskromna. Po vaseh pa je ponudba veliko skromnejša kot zahteve kupcev, hkrati pa se trgovci pritožujejo, da ima-
Manjša režqa vsisihin občinski upravi
Kako pa je v združenem delu? — Podatkov še ni
ČRNOMELJ — Da bi bilo delo čimbolj racionalno in da bi zmanjšali režijo v strokovnih službah občinske skupščine in sisov, je na pobudo predsedstva občinske konference SZDL izvršni svet imenoval tričlansko komisijo. Njena naloga je bila pripraviti predloge, kako zmanjšati stroške poslovanja, poenotiti skrb za razvoj posameznih dejavnosti, zagotoviti čim boljše in skon-. centrirano delo.
Čeprav je komisija dobro opravila svoje delo, pa njenih predlogov niso širše obravnavali, saj še ni povsem jasno, kateri sisi bodo v prihodnje še obstajali in kako bo urejena morebitna drugačna organiziranost. Vendar v sisih in na občinski upravi niso pisali le predlogov, ampak so tudi ukrepali. Tako sta v upravi zaposlena dva delavca manj, saj tistih, ki sta odšla v pokoj, niso nadomeščali z drugimi. V sisih pa je zaposlenih le še 20 delavcev, torej kar 11 manj kot pred ukrepi. Dva sta odšla v pokoj, trije so si poiskali drugo zaposlitev, šest pa jih je odšlo v osamosvojeni Center za socialno delo.
Vendar odgovorni občinski ljudje še niso povsem zadovoljni s to akcijo. Za zgled so hoteli biti združenemu delu, bojijo pa se, da se odgovornim v delovnih organizacijah prav nič ne mudi, da bi preverili, kako učinkovita je njihova administracija in ali je ni morda preveč. Iz delovnih organizacij namreč še vedno ni nobenega glasu o tem, da bi začeli zmanjševati režijo, čeprav so bili na različnih sejah ih sestankih že večkrat izzvani. Mar še vedno niso dojeli tega, da je tudi preštevilna administracija v nasprotju z uspešnim tržnim obnašanjem?
M. B.-J.
Največ štipendira Riko
Ribniška občina po kadrovskih štipendijah med najboljšimi v regiji in republiki — Riko ima v primerjavi z zaposlenimi 20 odstotkov štipendistov
SLOVESNO V
SL(
ŠA
ALKI VASI
ŠALKA VAS — V soboto, 22. julija, so prebivalci tega kraja proslavili dan vstaje slovenskega ljudstva, krajevni praznik in 80-letnico obstoja in delovanja gasilskega društva. Ob tej priložnosti so podpisali listino o pobratenju med prostovoljnim gasilskim društvom Rab in gasilskim društvom Salka vas. Listino o pobratenju sta podpisala predsednik PGD Rab Jožko Vidas in Jože Letnar, predsednik GD Sal-ka vas. V kulturnem programu so sodelovali člani delavske godbe Kočevje^ pevskega zbora Kočevje in noneta iz Zeljn. Ob tej priložnosti sta krajevna skupnost Šalka vas in krajevna konferenca SZDL podelili priznanja posamezmm^krajanonr
ODGOVOROV ŠE NI
KOČEVJE — Poročali smo že, da so delegati (mladine in KS Kočevje) na predzadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje zastavili delegatski vprašanji o tem, kam odlagajo kočevska podjetja in druge delovne organizacije nevarne odpadke in koliko je resnice na govoricah, da območje kočevske občine uporabljajo za odlagališče nevarnih odpadkov tudi druga območja Slovenije. Odgovor na prvo vprašanje zbirajo službe občinske skupščine Kočevje pri domačih podjetjih, a jih doslej še niso prejele. Na drugo vprašanje pa je obljubila odgovor republiška skupščina oz. njen izvršni svet, vendar tudi ta odgovor v Kočevje še ni prispel. Tako ostaja prebivalcem kočevske občine edina informacija iz najbolj resnega slovenskega časopisa Pavlihe, kije poročal, daje Kočevski Rog postal evropsko skladišče radioaktivnih odpadkov in da si tako Slovenija v kriznem obdobju pridobiva dragocene devize.
P-c
RIBNICA — Za pravkar minulo šolsko leto so imeli v ribniški občini nanovo razpisanih 173 kadrovskih štipendij, razdelili pa sojih 119. S tem dosežkom niso zadovoljni med drugim tudi zato, ker od 62 razpisanih štipendij za višjo in visoko stopnjo izobraževanja ni bilo podeljenih kar 25 štipendij. Za bodoče šolsko leto je razpisanih v ribniški občini 192 štipendij.
Število kadrovskih štipendistov in njih odstotek v primerjavi s številom zaposlenih narašča. Tako je v minulem
(Pre)več bolezni na Kočevskem?
KOČEVJE — Že v začetku leta smo poročali, da je na Kočevskem kar za tretjino pljučnega raka več, kot znaša slovensko povprečje. V Kočevju skušajo zdaj dobiti podatke tudi o drugih boleznih in ugotavljati vzroke za obolelost. Tokrat smo dobili natančne podatke za sladkorno bolezen, vse pa kaže, da jih bomo dobili tudi za aids, za katerim so doslej umrli v Sloveniji štirje, od tega eden z območja občine Kočevje.
V občini Kočevje, ki ima edina v Sloveniji diabetično posvetovalnico (že od leta 1981), je po najnovejših podatkih od junija letos 735 sladkornih bolnikov ali 3,86 odst. prebivalcev. Po oceni društva za boj proti sladkorni bolezni iz Kočevja je takih bolnikov v občini še več, in sicer okoli 4 odst. prebivalstva, saj okoli 100 sladkornih bolnikov v občini ni evidentiranih, ker hodijo na preglede mimo kočevske diabetične posvetovalnice naravnost v Ljubljano.
Glavna sestra v Domu starejših občanov Stanka Žagar je obdelala podatke o tej bolezni še za dom starejših občanov Kočevje. Na vprašanje, kaj meni o tem, da je v kočevski občini nadpovprečno veliko sladkornih bolnikov, je Žagarjeva odgovorila: »Menim, da v kočevski občini ni več sladkornih bolnikov, kot znaša povprečje za regijo ali republiko. Res pa je, daje pri nas več bolnikov odkritih, ker imamo pač edini v Sloveniji diabetično posvetovalnico.«
Na vprašanje, kako se tej bolezni izogniti, pa je dejala, da se osveščen odrasel človek izogiba nekontrolirani porabi sladkorja, saj preveč sladkotja ne povzroča le debelosti, ki je vzrok za sladkorno bolezen, ampak povzroča še druga obolenja in nezaželena fiziološka stanja. Že zdravi naj bi se zdravo (dietno) hranili, saj bi tako preprečevali bolezen.
J. PRIMC
NOVA VOZILA
KOČEVJE — Podjetje Avto Kočevje, ki je praznoval letos 40-letnico obstoja, je združilo s kemično tovarno Melamin Kočevje denar za nakup specialne kompozicije za prevoz kemikalij v Nemčijo.
predvsem svoj interes, ne upošteva pa veliko interesov kupcev. Tako se znatni del trgovin ukvarja z vsem, ni specializacije, s tem se porabljajo velika družbena sredstva, kupci pa imajo kaj malo od tega. Žal so videli — in marsikje počno to še danes — le konkurenco med podjetji, ne pa tudi med trgovinami iste organizacije ali celo sposobnostjo trgovcev. Zato bodo morali, da vsaj nekoliko popravijo napako, pospeševati zasebno trgovino, a ne zgolj na obrobju občine, po vaseh, ampak tudi v mestu.
M. BEZEK-JAKŠE
SEMIČ: ŠE DOVOLJ GRADBENIH ZEMLJIŠČ
SEMIČ — V prejšnji številki Dolenjskega lista seje v vest o gradbenih parcelah na Mladici pri Semiču vrinila napaka. V tem zazidalnem načrtu so namreč naprodaj le gradbene parcele za stanovanjske hiše — lahko tudi z delavnicami za mimo obrt — nikakor pa ne za počitniške hišice, kot je bilo omenjeno. Sicer pa seje natečaj za prodajo 8 zemljišč, kije trajal od 20. maja do 20. julija, končal neuspešno, saj sta lastnika zamenjali le dve parceli. Zato prodaja teče še naprej, vendar v skladu stavbnih zejnljišč, kije parcele delno komunalno opremil (elektrika, makadamska cesta in vodovod do naselja), poudarjajo, da bodo vsak mesec cene valorizirali. Prva valorizacija bo že avgusta. Sedaj stanejo zemljišča, ki merijo 650 do 900 m7, s komunalnimi prispevki vred dobrih 40 milijonov dinarjev.
Srednja pot za nove cene
Zgodba o jari kači ni nič v primerjavi z razpravo izvršnega sveta o cenah Komunale
ČRNOMELJ — Čeprav je šlo mnogokrat za vetje poviševanje cen, jih je izvršni svet sprejel veliko hitreje in s skromnejšo razpravo kot na zadnji seji pretekli teden, ko naj bi dovolili višje cene komunalnih storitev. Okrog tega povišanja so se vrteli kot mačka okrog vrele kaše in na koncu sprejeli le kompromis, ki bo Komunali in komunalni skupnosti ublažil probleme, ne pajih tudi rešil Potrošnikom pa je že vsako povišanje cen, za katere jih tako in tako nihče ne vpraša, odveč.
Polemika se je razvila zato, ker je Komunala predlagala povečevanje cen vnaprej do konca leta, seveda z mesečnim povečevanjem glede na gibanje cen materialov, energije, storitev in osebnih dohodkov. V ceno, ki naj bi bila ekonomska, pa bi vračunali tudi primanjkljaj pri vodi kanalščini in odvozu smeti v prvi polovici letošnjega leta, ki znaša slabih 470 milijonov dinarjev, nastal pa je menda zaradi nepravočasnega soglasja izvršnega sveta za predlagano po večanje cen. Komunčdna skupnost namreč nima denarja, da bi lahko to izgubo pokrila.
Člani izvršnega sveta se nikakor niso strinjati, da bi že vnaprej, do decembra, določili cene komunal-nimtoritev. Stopnja inflacije za naprej namreč ni znana. Poleg tega bi morali na Komunali zaradi mesečnega povečevanja cen popisovati vodne števce vsak mesec in za to zaposliti poleg sedanjih treh še pet in-kasantov; s tem pa bi se avtomatično povečale cene storitev. Poleg tega se mimogrede poraja vprašanje, ali naj ima ena dejavnost, v tem primeru
komunalna, privilegij v tem, daji avtomatično že vnaprej priznajo stroške, medtem ko ostale delovne organizacije zaradi vsesplošnejugoslovanske zmede ne morejo načrtovati dlje kot mesec vnaprej. In ne nazadnje: v družbenih dejavnostih, kot sta na primer šolstvo in zdravstvo, pa morajo sproti ali celo za nazaj krpati luknje, kijih povzroča pomanjkanje denarja.
Veliko kritik je bilo zaradi primerjave cen komunalnih storitev v Črnomlju in ostalih dolenjskih občinah, saj so črnomaljske cene veliko nižje. Menda je tudi črnomaljski standard veliko nižji od ostalih dolenjskih, čeprav ni nihče postregel s podatki Na Komunali naj bi sicer sledili inflaciji torej poviševanju cen glede m povečevanje stroškov, vprašanje pa je, če bodo lahko tudi občani sledili tej draginji in kaj bo, če stroškov ne bodo zmogli več. Prav skrb za prebivalce in njihov žep je bila na seji močno izrazita, ob predlogu, da bi bile cene komunalnih storitev pod ekonomskimi primanjkljaj pa bi pokrili z višjo prispevno stopnjo za komunalno skup-nosi pa ni bilo razprave. Večja prispevna stopnja bi namreč prebivalce, zlasti tiste z večjimi osebnimi dohodki še bolj udarila po žepu.
Razprava o tem, po kašnih cenah naj bi začeli avgusta obračunavati komunalne storitve, je bila tako dolga, da je naša hitra inflacija med debato že požrla nekaj denarja. Zato so se na izvršnem svetu odločiti naj bi prihodnji mesec krajani plačevali po cenah, ki so jih sicer na Komunali predvideli šele za septembrsko povečanje, so pa še vedno nižje kot v marsikateri slovenski in dolenjski občini danes. Kako se jim bo ta kompromis posrečil — nekateri člani izvršnega sveta so namreč predlagati naj bi od 1. avgusta naprej veljala avgustovska, drugi pa celo oktobrska cena — bodo ugotavljali oktobra. Takrat pa bodo tako in tako že veljale nove cene...
M. BEZEK-JAKŠE
letu prejemalo kadrovsko štipendijo 438 učencev in študentov, kar znese blizu 9,4 odst. vseh zaposlenih v občini. Ta odstotek je precej nad povprečjem v občinah ljubljanske regije in sodi prav v vrh slovenskih občin. V Sloveniji je le 13 OZD, ki imajo nad 10 odst. kadrovskih štipendistov, med njimi je tudi ribniški Riko, kjer imajo teh štipendistov že 20 odst. glede na število zaposlenih. V ribniški občini je že 81 odst. kadrovskih štipendij in le 21 iz združenih sredstev. Tudi to razmerje je med najugodnejšimi v republiki.
V	ribniški občini ima največ štipendistov Riko, in sicer 259. Za njim so Inles s 106 štipendijami, Mercator z 21, Eurotranss 16,Pleteninaz 12,ITPPz9 itd.
V	minulem šolskem letuje prejemalo 11 učencev štipendijo za nadaijene učence na peti stopnji usmerjenega izobraževanja, in sicer 7 v naravoslovni usmeritvi, 2 v ekonomski, po eden pa v družboslovni in farmacevtski usmeritvi.
J. P.
IZLET ROMOV
ČRNOMELJ — Belokranjsko društvo Rom je pripravilo na dan vstaje slovenskega naroda za svoje člane izlet v Crikvenico. Udeležilo se ga je več kot 40 Romov. Lani je imelo društvo štiri izlete, letos je bil to prvi, načrtujejo pa ga še na Gorenjsko.
Zdravstvo dobilo več denarja
Julija so se v Črnomlju spet povečale prispevne stopnje za 1,40 odst.
ČRNOMELJ — V drugem polletju letošnjega leta bodo Črnomaljci plačevali za 1,40 odst. višjo prispevno stopnjo, ali z drugimi besedami: skupna obremenitev bruto osebnega dohodka bo 43,38 odst. Poleg prispevnih stopenj za kulturno in izobraževalno skupnost (več o tem na kulturni strani) se je za 1,20 odst. povišala tudi prispevna stopnja za zdravstveno skupnost, ki se srečuje z likvidnostnimi težavami že nekaj let.
Vzrok za denarne težave je premajhna dovoljena poraba sredstev, razlika med to porabo in dejansko pa predstavlja v črnomaljski občini primanjkljaj za več kot en mesec. Tako so imeli konec junija več kot za 5 milijard nepokritih obveznosti. Povečujejo se predvsem materialni stroški, na katere izvajalci nimajo vpliva, notranjih rezerv pa tudi nič več. Z višjo prispevno stopnjo bodo v zdravstvu lahko pokrili le primanjkljaj denarja, ki jim ga je dovoljeno po-, rabiti.
Načrti Stružancev
STRUGE — Poročali smo že, da so v Strugah pred kratkim odprli večnamensko stavbo, v kateri delujeta že šola in pošta. Tuje še večnamenska dvorana in dvoje stanovanj. O delu in načrtih ter potrebah KS Struge nam je povedal predsednik sveta KS Janez Kralj:
»V novi pošti je tudi telefonska centrala z 200 priključki. Doslej smo imeli v Strugah le 7 telefonskih številk—dvojčkov, zdaj pa je oddanih že 120 številk. Glavni telefonski vod po kraju je skoraj dokončan, do jeseni, najkasneje pa do novega leta, pa bodo napeljani tudi priključki do naročnikov.«
V novi stavbi so tudi prostori za krajevni urad in krajevno skupnost. Zanju morajo nakupiti še opremo. Tudi to bodo opravili še letos. Predsednik Kralj je nadalje povedal, daje najnujnejše posodobiti 3 km ceste po Strugah. Potrebno pa bo posodobiti tudi ceste proti občinskemu središču Kočevju pa proti grosupeljski občini in proti Žvirčam.
Nova večnamenska stavba je .utesnjena s starim gasilskim domom. Že letos nameravajo pridobili gradbeno dovoljenje za novi gasilski dom, sedanjega pa bodo porušili. Povečati nameravajo tudi pokopališče, na katerem bodo zgradili še mrliško vežico. Poskrbeli bodo tudi za večji pokopališki red, je za zaključek povedal predsednik Kralj.
J. P.
Prvi mirovnoraziskovalni tabor
V Kostanjevici nad Šentrupertom — Vzgoja za mir — Več raziskovalnih projektov — Tudi delo na terenu — Mirovni vrtec — Številni gosti_
TREBNJE — Mirvnoraziskovalni tabor »Trebnje 1989«, ki bo potekal od 1. do 10. avgusta v Kostanjevici, na tromeji med trebanjsko, litijsko in sevniško občino, bo letos prvič v Sloveniji. Pripravljata ga delovna skupina za mirovna gibanja pri RK ZSMS in republiški center klubov OZN Slovenije skupaj z občinsko konferenco ZSM v Trebnjem.
»Na taboru želimo združiti vse tiste, ki se z mirovništvom in mirom ukvarjajo na kakršenkoli način ali pa to šele želijo. Osmiliti tovrstno dosedanje delo in dosežena spoznanja, pokazati na družbene, politične in ideološke razsežnosti miru v vsakdanjem življenju ter izdelati različne strategije mirovništva in proučevanja miru v našem prostoru — to je naš cilj. Tako tabor razumemo kot konkretno obliko mirovne vzgoje in vzgoje za mir. Skušali bomo razkriti nekatere mehanizme družbenega nasilja v našem vsakdanjem življenju in z njimi pokazati nemoč obstoječih vzgoj-no-izobraževalnih konceptov in njihovih socializacijskih konceptov.
Izhajamo iz predpostavke, da je obstoj in kakovost človekovega bivanja na tem planetu usodneje povezana z neoboroženim kot oboroženim nasiljem. Neoboroženo nasilje oz. nasilje, s katerim se srečujemo v vsakdanjem živ-Ije.iju, to v tako imenovanih normalnih razmerah, ko vladata javni red in mir’, ogroža človekovo varnost neposredneje
in z večjimi posledicami za človekov razvoj kakor pa oddaljeno, fiktivno oboroženo nasilje.
Zavoljo trpkega zgodovinskega spomina, polnega žrtev oboroženega nasilja, in še zlasti zaradi domačega tovrstnega nasilja na Kosovu ter stalnih groženj po .kosovizaciji’ Jugoslavije ne negiramo nevarnosti, ki nam preti iz
J
Stojan Sorčan
puškinih in topovskih ocevi. Nasprotno, groza in strah pred takšnim razmišljanjem nas silita v razmišljanje. Enako vprašanje, kako je z našimi medosebnimi in medskupinskimi odnosi, z gospodovalnim odnosom do narave, s pokoravanjem vsemogočnim institucijam, z ideologizacijo naše politične zavesti, z
* 15 do 20 udeležencev mirovno-raziskovalnega tabora »Trebnje 1989«, ki se bodo zbrali na osameli kmetiji Kranjčevih nad Šentrupertom že 30. julija, se bo občasno, pri določenih raziskovalnih projektih, lahko celo podvojilo. Tako bo ob terenskem raziskovalnem delu o sociolo-ško-etnoloških vidikih nasilja v vsakdanjem življenju sodeloval tudi trebanjski center za socialno in svetovalno delo, ko bodo skušali raziskati, zakaj je v tem okolju toliko alkoholizma in samomorov.
našo civilizacijsko zasužnjenostjo in ujetostjo v svet tehnike, z degradacijo človeka na živ stroj, z dehumanizacijo našega življenja nasploh itd.,« utemeljuje zasnovo mirovnega tabora njegov vodja sociolog Stojan Sorčan.
P. P.
f
V:
Jl
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
wn\
Občina se še kar naprej stara
Iz večine krajevnih skupnosti se izseljujejo za delo sposobni ljudje
BREŽICE — Za brežiško občino še vedno velja, da se stara, saj je v njej kar . prebivalstva starejšega od 60 let. nad 65 let pa okoli 12 odst., kar je I odst. več, kot je v ostali Sloveniji. Število rojstev se prav tako zmanjšu-
18 odst.
skoraj 3 odst. več, kot je v je in v Sloveniji je brežiška občina po upadanju prebivalstva na drugem mestu.
večuje, predvsem v Brežicah in v predelih, kamor se širi mesto, nadalje v Dobovi in na Jesenicah na Dolenjskem. Drugod ostajajo doma pretežno ostareli
Zanjo je značilen tudi velik delež vzdrževalnih ljudi, prebivalcev brez dohodka, med katerimi so gospodinje, otroci in starejši ljudje brez virov za preživljanje. Različne oblike pokojnine prejema nekaj manj kot 17 odst.
Siromašenje je značilno predvsem za oddaljenejše in hribovite krajevne skupnosti, odkoder se za delo sposobni prebivalci selijo v večja središča.To velja za 13 krajevnih skupnosti od devetnajstih, medtem ko se v šestih število ljudi po-
več zavrnjenih prošenj. Razen tega narašča število prosilcev za delno nadomestilo stanarine. To pomoč je lani dobivalo skoraj 100 upravičencev. Zavrnili so le 12 prošenj, kar pomeni, da za pomoč prosijo izključno družine, ki so v stiski.
ljudje, ki niso več posobni obdelovati zemlje, čeprav sodijo h kmečkemu pre-bivaktvu.Tega je še okoli 20 odst. Mladi se počasi sicer odločajo za kmetije, toda pravih možnosti za preživljanje izključno z zemljo ne vidijo. Kmetije so
majhne in razdrobljene, dohodek zelo skromen. Število prejemnikov otroške-
ŠTIRI SPALNICE
SEVNICA — V sevniškem Stil-lesu so se odločili, da bodo darovali v nedavnem neuiju močno prizadetim Haložanom štiri spalnice. To pomoč bodo posredovali s pomočjo kmetijskega kombinata Ptuj oziroma ene izmed njegovih temeljnih organizacij, s katero Stilles poslovno uspešno sodeluje.
ga dodatka se kljub temu v kmetijstvu zmanjšuje. Lani gaje prejemalo 72 družin, letos le 51, čeprav seje nasploh število prejemnikov otroškega dodatka v občini povečalo za 19 odstotkov.
Z upadanjem življenjske ravni se množi število vlog za dodelitev družbene pomoči otrokom, toda s poostritvijo meril o upravičenosti je vsako leto tudi
Za občino je zaskrbljujoče, da se niža življenjska raven zaposlenih in da jih je med njimi vedno več, ki sami ne morejo vzdrževati družine. Visoka inflacija ogroža zanesljivost osebnega in družinskega dohodka, zato se je socialna politika znašla na razpotju. Že nekaj časa spoznavajo, da bi se gospodarskim reformam morala pridružiti tudi reforma na socialnem področju.
J. TEPPEY
RAZVIT GASILSKI PRAPOR
DOLENJA P1ROŠ1CA —- S prikazom gašenja vnetljivih tekočin in v prisotnosti številnih članov in članic gasilskih društev Skopice, Cerklje in Krška vas je bila v soboto, 22. julija, na Dolenji Piroši-ci proslava 40-letnice gasilskega društva. Po govoru predsednika Ivana Goloba in po krajši predstavitvi delovanja v minulem obdobju je predstavnik pokrovitelja zavarovalnice Triglav Krško razvil in predal novi društveni prapor. Predsednik sisa za varstvo pred požari Vlado Deržič je po krajšem govoru izročil ključe novega gasilskega vozila. Sledila je podelitev diplom in zahval sosednjim društvom ter izročitev odlikovanj posameznikom. Ob zaključku proslave je zbranim spregovoril predsednik občine Brežice Stanko Zlobko, čestital je jubilantu in mu v spomin in zahvalo za 40 let uspešnega dela na področju protipožarne zaščite in krepitve društvene dejavnosti izročil plaketo občine Brežice.
JOŽE KOŽAR
BREŽICE: VSE VEČ BREZPOSELNIH
BREŽICE — Brežiška občina se i
Pasji dnevi ob zaprtem bazenu
Na Senovem je bazen zaprt že drugo leto
SENOVO — Pasji dnevi so tu, Seno včani pa se še vedno ne morejo osvežiti v svojem plavalnem bazenu, kije sredi poletja zaprl Tako je bilo tudi lani in bo nemara tudi prihodnje leto, če se na Senovem ne bo našel nihče, ki bo zadevo vzel v roke.
Zaradi zaprtega plavalnega bazena na Senovem je bilo že lani postavljenih več vprašanj, ki pa so očitno naletela na gluha ušesa Letosje naja že kazalo nekaj bolje, saj so se tedaj sestali predstavniki krajevne skupnosti. Rudnika ki je formalni lastnik bazena Kostaka in drugi Tedaj so sklenili da je treba bazen spet odpreti do 3. julija — dneva rudarjev. Še prej pa bi bilo treba v bazenu in okoli njega postorili nekaj manjših del tako da bi kopalci lahko v resnici uživali Vendar naloge ni izpolnil niti Rudnik, ki bi moral poskrbeti za popravilo notranjščine, ureditev okolice ter popravilo strojnega dela niti krajevna skupnost ki bi morala poskrbeti za garderobe. Skratka vsi ki so maja prevzeli naloge, sedaj kažejo drug na drugega Senovčani pa sredi poletja ostajajo brez osvežitve v lastnem bazena f katerega so bila bržkone vložena velika družbena sredstva
J. SIMČIČ
BREŽICE — Brežiška občina se ponaša z najizrazitejšo brezposelnostjo v Posavju, bati pa se je, da bo to še naraščalo. Posebna značilnost zaposlovanja v zadnjem času je, da podjetja zaposlujejo večinoma za določen čas. To bi sicer v primeru, daje razlog v preizkušanju sposobnosti, pomenilo občudovanja vredno dejanje, na žalost pa gre le za tako obliko potreb (nadomeščanje). Strokovni delavci s področja zaposlovanja ugotavljajo, da podjetja svoje potrebe po kadrih precenjevale. Zdaj seje izkazalo, da jih iz različnih razlogov ne potrebujejo toliko. Tako je bilo lansko leto realizirano le 50 odstotkov načrtovanih potreb po kadrih v Posavju.
^ 7 Jr)
AP--
KONČNO BODO DOBILI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE — Delavci železniškega gospodarstva v tozdu za vzdrževanje voz v Dobovi bodo do jeseni dobili spodoben prostor za malice. Gradi ga Pionir Krško nad zakloniščem, rok za dokončanje pa je konec oktobra letos. V novi jedilnici bo prostora za vseh 305 delavcev. V kuhinji pripravijo dnevno 400 obrokov, ker oskrbujejo z malico tudi delavce železniškega vozlišča Dobova. Na sliki: varilca ob vagonu (Foto: J. Teppey)
Bodo zamudili turistični vlak?
O gradnji igrišča za golf v Kostanjevici so mnenja še močno deljena
KOSTANJEVICA — Že dolga leta se govori in piše o razvoju kostanjeviš-kega turizma, a resnici na ljubo naj bo povedano, daje bik) doslej zelo malo
> priložnost, t'
narejenega. ZŽfag, ko imajo Kostanjevičani enkratno priložnost, da se z gradnjo golf igrišča na mah uvrstijo med perspektivna turistična središča — za to imajo vse možnosti — pa seje pojavila stara kostanje viška bolezen, ki seji reče neodločnost pa tudi neenotnost
Zamisel o gradnji igrišča za golf v okolici kostanjeviškega gradu se je pravzaprav porodila v TCP Videm, seveda v soglasju z občino in domačo projektantsko organizacijo Savaprojekt. »Videm«, ki se preusmetja na evropski trg, namreč namerava ustanoviti mešano podjetje Vidimex (to je še delovno ime), ki se bo poleg trgovine ukvaijalo še s turizmom in svetovanjem. Razširitev poslovanja na turizem je za Videm ključnega pomena, saj se bo s tehnološko in organizacijsko prenovo pokazalo, da je v tovarni preveč zaposlenih ljudi. In te bi lahko zaposlili v turizmu.
Več o gradnji golf igrišča pove Tihomir Rajlič iz TCP Videm: »O razvoju
turizma v Kostanjevici obstaja študija,
ki sojo naredili v krškem Savaprojektu.
udi igrišče za
V sklopu več projektov je tudi i golf, ki ga bomo gradili skupaj s finskim investitorjem, ki bo v gradnjo vložil 6,5
/ gradnjo vložil 6,5 milijona nemških ali 30 milijonov finskih mark. Investitorje projekte zaupal
Več kot ves denar
F. Resnika veseli delo za ljudi in z ljudmi
SENUŠE — Med letošnjimi dobitniki znaka občine Krško je bil tudi Franc Resnik iz krajevne skupnosti Senuše, kjer je predsednik sveta že 6 let. Drugo najvišje občinsko priznanje je ob letošnjem občinskem prazniku dobil predvsem za prispevek k razvoju krajevne skupnosti Senuše in občine Krško.
Resnikovo aktivistično delovanje sega trideset let nazaj, ko je bil občinski odbornik, in to delovanje se še ni prekinilo. Kot kaže, pa Resnik še ne namerava tako kmalu izpreči, saj bi rad, da bi pod njegovim vodstvom uresničili vse iz programa del, ki so sijih v krajevni skupnosti zastavili ob izglasovanju samoprispevka.
»V teh desetih letih, odkar obstaja naša krajevna skupnost, kije bila nekdaj v sklopu KS Leskovec, smo res že marsikaj naredili, da je življenje v naših vaseh in krajih prijetnejše,« pripoveduje Resnik in potem našteva: »Obnovili smo električno omrežje, vodovod, posodobili ceste, med največje dosežke pa lahko seveda prištejem tudi napeljavo telefonskega omrežja, saj imamo sedaj v krajevni skupnosti 150 telefonov ali tako rekoč v vsaki hiši. Pred nami pa je še ena vehka akcija: asfaltiranje ceste v dolžini 5 km od Senuš prek Straže in Rimša do Rake. Za to cesto smo med krajani zbrali 3,4 milijarde dinarjev. Računamo, da bo do konca avgusta asfalt že položen, da bo do tedaj urejena majhna trgovina in bomo v Senušah dobili še otroško igrišče.
Franc Resnik
Ob 10-letnici krajevne skupnosti
bomo torej imeli dovolj razlogov za proslavo, ko bomo na minulo delo
pogledali s ponosom in veseljem.« Pri *	'	’
Prav slednje pa je tisto, kar žene Resnika, da za delo v krajevni skupnosti žrtvuje toliko ur. »Rad vidim, da nastaja kaj novega, da so ljudje zadovoljni.« Hkrati dodaja, daje bil nadvse vesel tudi občinskega priznanja, ki mu pomeni več kot ves denar na svetu.
Treba je še povedati, da Resnik svoje delo v krajevni skupnosti opravlja poleg službe v TCP Videm, kjer je v vzdrževanju že 22 let gradbeni delovodja in zna tovrstne izkušnje dobro uporabiti tudi v svoji krajevni skupnosti. »Predvsem pa je pomembno delo z ljudmi. Včasih je treba ob večjih akcijah tako rekoč od hiše do hiše, od človeka do človeka, če naj akcija uspe. »Na vasi se torej prepleta med seboj delo v KS in v SZDL, kjer pa je Resnik svoje delovanje nekoč tudi že udejanjal in zanj dobil tudi najvišje občinsko priznanje OF.
J. S.
znanemu finskemu projektantu Kosti Kuronenu, ki je projektiral že 47 igrišč za golf po vsem svetu. Načrtujemo, da bi do oktobra odkupili vsa potrebna zemljišča v skupnem obsegu 54 ha, kar je spodnja meja za golf igrišče. Zdaj pa se malce bojimo, Itako bo z odkupom, če se bodo nekateri še naprej oglašali tako nestrpno. Na sestanku smo namreč krajanom Kostanjevice natančno razložili, da bodo lahko zemljo prodali, jo zamenjali ali pa jo vložili kot svoj delež v podjetje. Očitno vsi niso razumeli, kaj lahko pomeni golf igrišče za razvoj turizma v Kostanjevici in nasploh v Posavju. Dobili bi namreč nova delovna mesta, Kostanjevico bi odprli svetu, skratka, zaslužili bi lahko marsikateri dinar.«
Kako pomembna je ta, morda zadnja priložnost za razvoj turizma v Kostanjevici, se zavedajo tudi v vodstvu k ra-
Lil
Bodo prihodnost krojili obrtniki?
Poleg povečanja števila tudi širitev dejavnosti
BREŽICE — Pri obrtni zadrugi v Brežicah je prijavljenih več kot 500 obrtnikov, kar je več kot v krški in sev-niški občini. Če temu številu prištejemo še tiste, ki opravljajo popoldansko obrt in v nemalo primerih celo presegajo dohodek, ki ga ustvarijo samostojni obrtniki, lahko rečemo, da je drobno gospodarstvo v brežiški občini zelo razvejeno.
Kljub temu da razmere v naši zakonodaji za razvoj obrtništva še niso najboljše, nekatere olajšave pri nabavi strojev in druge vendarle povzročajo pravo ekspanzijo obrtništva. Taka oblika gospodarske dejavnosti je v porastu po številu nosilcev tako glede na pretekla leta kot tudi glede na število v sosednjih občinah. Obrtniki, kijih zakon ne omejuje več na eno samo dejavnost, se zdaj pogosto odločajo tudi za razširitev obrti na več različnih dejavnosti.
V brežiški občini je največ avtoprevoznikov (čez 100 obrtnih dovoljenj) in obrtnikov, ki opravljajo kovinsko dejavnost. Gostincev je nekaj čez 50, precej pa je še takih zasebnikov, ki opravljajo avtoremontna, elektroinstalater-ska, frizerska, gradbena, tekstilna in druga dela. V zadnjem času se posamezniki odločajo tudi za samostojne in-
telektualne storitve, pričakovati pa je,
da se bo število takih zasebnikov ob povečanju števila nezaposlenih intelektualcev povečalo.
Kot je povedala Ida Križanec, tajnica Obrtne zadruge Brežice, pri zadrugi od letošnje pomladi delujeta tudi dva zasebnika, ki samostojno vodita računovodstvo, inženiring in svetovanje obrtnikom.
B. D.
Pepca zabavala svate na več kot400ohcetih
jevne skupnosti in v turističnem društvu, kjer menijo, da nekateri krajani delajo velikansko škodo načrtom za razvoj turizma. Mnenja so namreč, da zemlja, na kateri bo golf igrišče, nikoli ne bo toliko rodila, kot bo prinašalo igrišče, ker je večina zemljišč na močvirnem svetu. Kostanjevičani pa bodo hkrati z golf igriščem dobili tudi ostale infrastrukturne objekte, kot so telefonska centrala, boljše ceste, lotili pa naj bi se tudi obnove starega mestnega jedra na Otoku, in še bi lahko naštevali.
Skratka, Kostanjevičani bodo odločili, ali bo do leta 1992 golf igrišče dograjeno ali ne bo. Sicer pa v TCP Videm priznavajo svojo napako glede slabega informiranja, zato bodo že septembra odprli v Kostanjevici informacijsko pisarno, kjer bodo krajani dobili vse potrebne informacije.	. _
J. SIMČIČ
MODNA REVIJA IN GLASBA OB BAZENU
SEVNICA — V petek, 28. julija ob 21. uri bo na kopališču v Sevnici prijeten večer. Gostinci in vodstvo kopališča je povabilo v goste ansambel Comet in pevca Vlada Kalembeija, bivšega soli-sta Srebrnih kril. In seveda, da se ne bi končalo vse pri dobri glasbi, jedači in pijači, bodo poskrbeli še za modno revijo. Manekenke in manekeni bodo predstavili izdelke sevniške Konfekcije Lisca ter butikov Napoleon iz Krškega in Školjka iz Sevnice.
>Bio« obutev vse bolj cenjena
V sevnlški Kopitarni letos izdelali že 307.000 parov lesene obutve — Letni načrt presegli za blizu 40 odst. D. Klakočar o razvoju novih izdelkov_____________
SEVNICA — ».Bio’ obutev je bila v svetu dolgo zapostavljena. Lesena obutev, cokla, je bila v psihološkem smislu bolj ostalina preteklosti, celo zaostalosti. Pomembnejša je bila moda kot pa zdravje. In prav v nerazvitejših deželah so se k dokazano zdravi ,bio’ obutvi najprej vrnili, postala je zelo priljubljena obutev za prosti čas,« pravi vodja razvoja v sevniški Kopitarni, inž. kemije Dragica Klakočar.
In tudi povpraševanje po »bio« obutvi sevniške Kopitarne je na domačem in najzahtevnejših zahodnoevropskih tržiščih vse večje. Seveda bo preteklo še precej Save, predno se bomo v Jugoslaviji približali Zahodu po vsestranski uporabnosti »bio« obutve. Pod tem pojmom Sevničani, ki seveda odkrito priznavajo, da s tem niso iznašli smodnika, razumejo leseno obutev, obutev za masažo nog kot tudi obutev za prosti čas. Slednji popularno rečejo tudi kar kork obutev oz. program. Gre sandale, natikače s plutovinastim
»Povedati pa moram, da bomo skušali upoštevati tudi ekološki vidik, namreč v tem smislu, da bomo za našo ,bio’ obutev porabili čim manj lesa in s
podplatom. Vložke iz plute uvažajo iz Španiji
Španije. Poleg tega naravnega materiala uvažajo še lateks, medtem ko sta usnje in les kot nepogrešljiva spremljevalca »bio« obutve iz domačih logov. Mimogrede: izvoz Kopitarne krepko pokrije uvoz teh naravnih materialov.
Dragica Klakočar
Novo v Brežicah
4.
I
PESTRO V KINU BREŽICE -' Vsem ljubiteljem dobrega filma spdrtflF mo, da si bodo v naslednjih poletnih vece rih na brežiškem platnu lahko_ogledali trd1 pornič »inside Manlyn«, »Čelična šak> pravde«, »Nemoralne priče«, »Pod pa*J' bom«, »Noč i dan makroa« in »Policaj# manijak«. To je vse, kar lahko zvemo W oglasni deski brežiškega kina, obiskovalo domače kinodvorane pa iz izkušenj v#' jetno že vedo, da gre pretežno za akcijske filme ter tu in tam še za kakega erotičnega ali celo pornografskega. Njim so vetje®? blizu tudi naslovi v »blesteči« slovenščini
KO SE POVEČA PROMETNI DAVEK, se ne poveča tudi promet. O te® nam govorijo napisi na zaprtih vratih trgovin, za katerimi trgovci pridno delaj0 inventuro. Na drugi strani vrat fia kupcu radovednostjo in negodovanjem prebiraj obvestilo, kajti sredi tedna po petnajste® ko je treba čimprej porabiti denar, so ostali za zaprtimi vrati.
ZDRAVJE V RIBJI KONZERV' — Brežičani tako kot tudi ostali Slovenc pojedo bolj malo ribjega mesa. Pa m t samo rezultat nacionalne tradicije in «' nančnih spiosobnosti, temveč tudi st™ ponudbe in možnosti nakupa. Po špecen-jah se dobijo zamrznjene ribe večinoma poškodovani in neugledni embalaži, m je to sveža riba, Brežičani skorajda ne ve do, čeprav imajo ribarnico, saj znajo * redki povedati, kdaj je odprta. Na vrat® ne piše nič, nad vrati Agraria Brežice, pultu pa sameva kos posušene ribe. J* ljubiteljem rib ostanejo le še konzerv«-še te so tako zasoljene s ceno, da gredo stežka svojo pot po grlu!	. .
NOVI PRTI — V tem tednu so sesest na zasilni terasi bifeja pri hotelu Tun#®' bile nove prte. Omenjeni bife seje pij« ■ žil konkurenci gostinskih teras vzdolž V . ce 21. maja, vendar z nekoliko preveli® prti za majhne mize. Ne vemo, kdo sef sfiomnil, da je treba prte zamenjati, upa mo pa, da to ni bil kak gost, ki seje neto« no spotaknil ob do tal segajoči prt
%
\
BLANCA — Pepca Bleje, rojena Meglič, z Lonibpod Storžičem je začela igrati harmoniko šele s 27 leti. Zdaj, ko se je že srečala z Abrahamom, spada med boljše .muzikante" na frajtonarici v deželi kranjski. In zakaj ni Pepca raztegnila meha že poprej, smo jo pobarali. ko smo to žensko klenega značaja in močnega, skoraj moškega glasu, srečali na zboru sevniških vinograd-1 nikov na Blanci?
.Veste, takrat se ni spodobilo za dekle, da se uči harmoniko. Je pa tudi I res, da je to draga reč, še fiosebej, če upoštevate, da je morala naša gorska kmetija preživljati 14 otrok. Injazsem | bila edino dekle. Enega jurja je stala harmonika tedaj, krava je bila pa 300 | din,« pripoveduje Pepca.
Pepca pravi, da ji je sprva melodija | pobegnila iz glave, ko pa je [>odva dni pasla krave, ko pa je z vajo prešla v kri, je le še dopolnjevala repertoar. Po vojni so Megličevim precej zemlje vzeli in ko se je Pepca poročila, je bila še bolj I odločena, da si ne vzame svobode in I samostojnosti. Zato danes po tej ] življenski epizodi že več kot 20 let služi svoj kruh pri Traku v Mengšu. Marši- I kakšen dinar kapne tudi od igranja na ohcetih. Pepca f>o krajšem razmisleku zagotovi, da je igrala na več kot 400 ohcetih, v gostilnah je igrala vsako ] soboto po raznih krajih Slovenije. Zmage na tekmovanju harmonikarjev I so ji še povečale sloves, zato je postala mentorica in učiteljica mnogih mladih harmonikarjev, nanjo pa se je spomnil tudi Mito Trefalt z ljubljanske televizije.	p p
tem ohranili tudi več gozdov. Načrtujemo razvoj izdelkov, ki bodo imeli vse lastnosti ,bio’ obutve, samo lesen, anatomsko oblikovan vložek bo zamenjal
-.N
Krške novice
-Še kako veseli so
STARO STANJE — oe bili Planinci, ko so vojaki razširili cesto njihove vasi, še bolj jih je veselilo,*^
slišali, da bo ta cesta kai kmalu dobil«
li
V;
1
V
I
lepe in za asfaltiranje lepo pripravljene l
šteje ostalo bore malo. Huda poletna , urja so namreč cesto tako razdejala, <»J J sedaj taka kot nekoč. Planinci se sp®*f
7°: ali ,ni nik0™r
bemmi denarji, ki so bili doslej ze vlu
ne 1
v obnovo ceste.	_ M. J
MAČEHOVSKI ODNOS - Žane*
-i ■ ■ i________IZfieea 0*u.	.
njaki iz kostanjeviškega turističnega ^ štva so jx)vsem zastonj, a zato s toliko truda in dobre volje usjjeli obuditi v ljenje mestni kino. Daje bila ta akcija kot potrebna, je dokazal obisk v kinu, Jj presegel vsa pričakovanja. Zato je c . p I turističnega društva nemalo začudilo,
je Galerija Božidatja Jakca zahtevala j 1 najemnino dvorane v kostanjeviškem turnem domu kar po 500 tisočakov*-vsako predstavo. Osrednja kulturna n* nova v Kostanjevici bi se pač morata^ našati malce manj mačehovsko do k®*
menijo v turističnem društvu.	.
UVOŽENA VESELICA—Organ®*; torji Beneške noči v Kostanjevici vdp.	1
čem gasilskem društvu niso našli so°e» ca in soorganizatorja največje pojT^ prireditve. Zato so se obrnili na g»"rjc društvo v Prekopi, kije rade volje sjkvf^ obveznost za organizacijo veseli«-
za organizacijo vracu«~- - ^ , I ki so ga na ta način prigospodarili, P* do porabili za obnovo gasilskega o a
Ir,	<	1 t *	-1---- !
Zanimivo je, da bi ta denar | tudi v Kostanjevici.
Sevniški paberki
I RED IN MIR — Na sevniškem kof* lišču so, kot kaže, ob pomoči šte>®£ »dejavnikov« dosegli gentlemanski
zum s sosedi, ki M,'“" *'vce prehrupnosti žaba
________ ^
izgubljajo jejev
,,____,--------ivnoglasbemh prny“rjj
na kopališču. Pravijo, da sosedeše motijo mladi mopedisti in polnoč", palci. Miličniki bi najraje videli, če bi j pridiprave polovili kar tisti, ki so skrbeti za red in varnost v kopališču- . CISTERNA — Sevničani sprašuj^
I sposobnosti, da bi v formuli 1 z*n^5' Prosta. In drugič: ali sploh sme vozi«
I stema s tako nevarnim tovorom skoz*
I seljeno mesto brez vsakega spretnst ‘ ZAPISNIK — Že ob zadnjem zas^. I nju občinske skupščine je bilo ae*f
I pombglede verodostojnosti oziroma!
‘	rapisnikov. Zlasti s

kakovosti zapisnikov. Zlasti sta bila Krjp
delegata Janko Blas in Alfred Žele®1 ^
i oeiegaia junico dius in /\nrcu ^ pi I sta znova pogrela vprašanje, zakaj I dobivali celotnega zapisnika sej vsaj .j U I delegacij. Železnik se je pridušal,	jv
1 zavoljo neke njegove netočno zapj^,
• V sevniški Kopitarni skušigo slediti tržnim razmeram in povpraševanju tudi pri kopitih. Za vse zahtevnejšo čevljarsko industrijo so pripravili kopita za neposredno brizganje plastičnih mas. Pri »bio« obutvi je pač treba upoštevati, da je medicinsko definirana anatomska oblika stopalne površine in se tu ne da kaj dosti narediti za modne sladokusce. Pač pa so pri kupcih in stroki doživeli veliko priznanj zaradi pregibnosti lesene cokle in dobili spodbudne ocene za zdravju koristno »bio« obutev v celoti.
■ ZilVUlJU IlCfcC IlJCgUVC
I jave lahko celo postavili »na ^ a7[jjiii( I vse kaže, da se težave sekretarja skuP^jii
vse kaže, da se težave sekretarja »“r^ 0jii Borisa Slapšaka, kijih ima pri pr®1* Sf števila delegatov, prenašajo tudi n pisanja zapisnikov, kar sicer m Rt«), nefHJsredna naloga, je pa odgovore. ^ da so zapisniki veren odraz d°gaJ JJJjga sejah. In ker overitelj zadnjega zap .^l občinske skuj)ščine Janko Blas . lV(> občutka, da ta zapisnik povzema zJ. dogajanja na zadnji seji, je sklenil, pisnika ne bo podpisal.
celoten leseni podplat. Tako bomo pri- ! hranili več kot 50 odstotkov lesa. Takš- I na razvojna in poslovna usmeritev bo prinesla kar večkratno korisf,« razlaga ] Klakočarieva.
P. PERC
GRADBIŠČE BREZ MATERIALA
SEVNICA — Zaenkrat še rilci so pred dnevi z gradbišča » jene stanovanjske hiše v Sevnia (rU ar
I kar 600 kosov opeke, 2000 strešnl eji»J
ri kubike lesa, 15 vreč apna m ^1: ,i_______Ha ie
drugega materiala, tako da Je 'j;nai oškodovan za preko 50 milijon0 I jev. Predrzneže še iščejo.
1 TrT i?\/Tr/T tci/t cnrvnrn 1
TELEVIZIJSKI SPORED

.'.V
•S:
..v*
.v.y
pETEK, 28. VII.
16.1° _ 1.40 TELETEKST VIDEO STRANI
ROLETNA NOČ, ponovitev na-
18.00 DNEVNIK 1
»05 POSLOVNE INFORMACIJE
‘8-10 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
o Ji? Risanka £30 dnevnik 2
‘005 NAŠE AKCIJE
adt, SVET nenavadnih SIL
DIHURJA CLARKA, ameriška dok. *6JU/12
‘‘•00 KRIMILANA ZGODBA, ameriš-f nanizanka. 7/20 2145 DNEVNIK 3
22.10 POLETNA NOČ
TEŽKO BREME, avstralska nadaljevanka, 3/4
0.00 JASNOVIDNOST, ameriški film 1.30 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 18.55 Alpski večer 89 (ponovitev. 5. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Vol na strehi (balet) — 21.45 En avtor, en film, Švedska rapsodija — 22.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20 TV koledar — 8.30 Oddaja za otro-
ke — 9.00 Nedotakljivi — 9.50 Risanka — 10.05 Športnik Billy — 10.30 Mozaiki in freske rimskega cesarstva — 11.00 Ca-baletta (glasbena oddaja) — 11.45 Vojaki (dok. serija, 9/11) —12.40 Zgodbe iz starih mest: Mostar — 13.30 Pogled v glasbeno delavnico — 14.25 Oddaja za otroke— 14.55 Znanost—15.30 Poročila — 15.40 Program plus — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mortimer (L del serijskega filma) — 20.55 Rock teatron: YU grupa — 21.30 Dnevnik 2 — 21.50 O sole mio (oddaja o kulturi) — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila
SOBOTA, 29. VIL
1.50 TELETEKST £05 VIDEO STRANI
ljevank°LETNA NO(-’ P°novitev nada’ JEDNIK, ponovitev
s S dnevniki
o" POSLOVNE INFORMACIJE i.,T.0SPORED ZA OTROKE IN 1C& Ponovitve RISANKA 'o sS PnEVNIK 2 VTRIP
2n ŽREBANJE 3X3 f^VOJNA MED POLICAJAMA,
22.15 DNEVNIK 3
nedelja, 30. vn.
•Unk>,"5 " >«° - «'<
l'0 VIDEO STRANI
.'■20 OTROŠKA MATINEJA
Va^,8/°14JSE Ž,VUENJE' nada'Je
Vru°>P°MAČ1 ANSAMBLI: ZADO VOLJNI KRANJCI
|00 KMETIJSKA ODDAJA
^naoddaN REMM0 89, zabavno8las V’DEO STRANI 5.05 VIDEO STRANI a- 5 PRISLUHNIMO TIŠINI i5.l| ZAPISANI ŠOLI, nadaljevanka
17.00 DNEVNIK 1
pONEDEUEK, 31. VII.
15-50 — 1.40 TELETEKST 6.05 VIDEO STRANI i7an fOLETNA NOČ, ponovitev ^X°ZAIK: ZRCALO TEDNA
s nc dnevnik 1
poslovne INFORMACIJE 8.10 MOZAIK: UTRIP
'“■2S mali koncert
22.40 POLETNA NOČ
TEŽKO BREME, zadnji del nadaljevanke
SAMO BEDAKI IN KONJI. angl. nanizanka, 8/13 1.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
15.55 Jugoslavija, dober dan — 16.25 Pepelka (predstava za otroke) — 17.00 DP v atletiki (prenos) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Krošnjar (kanadski film) — 21.00 Večer z gosti: gala koncert iz portoroškega Avditorija — 22.30 Satelitski programi
17.05	POSLOVNE INFORMACIJE 17.10 SVOBODNA ŽENSKA, italijanski film (ČB)
18.40 RISANKA
19.05	TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 DJEKNA ŠE NI UMRLA, KDAJ BO, PA NE VEMO, 6. del nadaljevanke 21.25 ZDRAVO 23.00 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.20 F-l za VN Nemčije
17.00	DP v atletiki
10.00	Danes za jutri — 15.00 Športno
popoldne — 19.30 Dnevnik-20.05
18.35 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE
19.10 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2
20.05	TRIDESET KONJ, drama TV ZG 21.25 OSMI DAN
22.05	DNEVNIK 3 22.39 POLETNA NOČ
POSVEČEN UMOR, ameriška nadaljevanka, 1/4
TV ZAGREB
9.20 TV koledar — 9.30 Mortimer (ponovitev 1. dela nadajevanke) — 10.20 Ferdi (risanka) — 10.55 Program plus (ponovitev) 12.55 Poletni magazin —
14.25	Zdravoteka — 14.30 Jonathan in čarovnica (avstrijski mladinski film) — 15.50 Risanka — 15.55 Alpe-Jadran —
16.25	Dokumentarni film — 16.40 Dnevnik 1 — 16.55 Narodna glasba —
17.25	Da Capo (ponovitev TV drame) — 18.30 Teleobjektiv (dokumentarna oddaja) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Smrt koruptneža (francoski film) — 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Koncert ansambla Bijelo dugme — 23.05 Program plus: Poletje groze (ameriški film) — 1.35 Poročila
Organizirani kriminal (dokumentarna odaja, 1/7) — 20.55 DP v nogometu: 01impija:Vojvodina (posnetek) — 21.25 Športni pregled — 22.25 Satelitski programi
TV ZAGREB
9.20 Poročila — 9.30 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja
—	12.00 Izobraževalni program — 13.00 Quo vadiš (serijski film, 2/6) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Dama in podzemlje (nemški film)
—	18.45 Risanka serija— 19.10 TV sreča
—	19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Piknik (igrana serija, 2/3) — 21.00 Ana (nizozemski film) — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Program plus — 0.55 Poročila
ALO, ALO, angl. nanizanka, 9/13 1.30 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Portret — 21.45 Satelitski programi
torek, i. vin.
: }<>• 10 — 1.30 TELETEKST VIDEO STRANI s ^ EOLETNA NOČ, ponovitev 8 00 DNEVNIK 1
« 05 POSLOVNE INFORMACIJE
; ne bi BOLELO:
SREDa, 2. VIII.
18'in fOSLOVNE INFORMACIJ 8'in Mc°iAIK: ALPE-JADRAN !M° SPORED ZA OTROKE
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
20.05	KLAN, 6., zadnji del nadaljevanke
21.05	KOMEDIJA NA MOSTU, opera 21.55 DNEVNIK 3
22.20 POLETNA NOČ
MLADE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05 FILM TEDNA: NAPREJ, FRANCOZI, francoski film 21.50 DNEVNIK 3 22.15 POLETNA NOČ
POSVEČEN UMOR, 3. del nadaljevanke
POSVEČEN UMOR, nadaljevanka, 2/4
NENAVADNE ZGODBE, nanizanka, 9/10
1.20 VIDEOSTRANI
HOOPERMAN, nanizanka. 9/13 1.15 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kdo je morej (glasbena oddaja) — 20.30 Svet poroča — 21.30 Poročila — 21.40 Znanstveni forum
ČETRTEK, 3. VIII.
i|v,SSKST
tetrošILA ^......
I8?nPw8LOVNE INFORMAC PRFnifAOZAIK: PO SLEDE1 I8dn cn^nov,,ev 8. dela
MlaDePORED za OTR°l
19'in RISANKA 2o n? 5NEVNIK 2
"M.iiž.r,,? veurna- "
21.05 NAŠE ESO ŠTRBSKE PLEŠO, zabavna oddaja slovaške in ljubljanske TV
22.30	DNEVNIK 3 22.45 POLETNA NOČ
1.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.30	Satelitski programi — 18.55 Čas, ki živi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 20.45 Poročila — 20.50 Odprta knjiga — 21.20 Umetniški večer — 23.20 Skoki s starega mostu (reportaža iz Mostaija)
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Čarobni oklep — 9.00 Rdeče podvezice (film) — 12.00 Dokumentarna oddaja — 12.55 A vtomanija — 13.25 Orkester Slovenske filharmonije — 14.25 Otroška oddaja — 14.55 Družinski magazin — 15.30 Poročila — 15.40 Program plus (ponovitev) — 17.45 Poročila — 17.55 TV koledar — 18.05 Številke in črke — 18.25 Guldenbergovi (3. del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Zabavna oddaja
'kk:
KeOii, ‘ ^'""8 l'll’f'fam Studia I). 100(1 Ki v Pfogram Stud.a D. Pesem ledna. 'H\ luiri"V-> a '' (,<l ^Oidio D \čeraj. da-Lsta n Jr:, Podstavitev Dolenjskega Nmi'-e. 14.30 Nosite. 15.15 itiani • 1 j”'1' Nomcc. 17 00 \ se .....................................“■
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
12.30	Novice. 13.30 Športna oddaja.
14.30	Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Minute s klasiko. 17.00 Tema.
17.30	Želeli ste. poslušajte! 18.00 Kronika. 18.30 Riba. TV spored danes.
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studiu I). 10.00 Redni program Studia I) l/bor pesmi ledna. 10.30 Novice. 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev. 11.00 l estvica novosti. 12.30 Pionirska oddaji. 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev. 14 30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novce. 17.00 Sin/emo /aMonj. 18.00 Kronika. 18.30 Riba. f\ spored danes
NEDELJA:
8.00 Začetek programa. 8 1^ Pesem tednu. 8.30 Kmetijska oddaja. 0 30 Kronika, obvestila. I I 00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želie naših poslušalcev
10.30 Novice. 11.00 Želeli ste. poslušajte, ponovitev oddaje. 12.30 Novice. 13.30 Športna oddaja. 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Lestvica narodnozabavne glasbe. 17.10 Tema. 18.00 Kronika. 18.30 Riba, TV spored danes.
TORI k:
8.00	Marketing program Studia D. 10.00 Redni program Studia O. Pesem tedna. 10.30 Novice. 12.30 Novice. 13.30 Pogovarjamo sc/ . 14.30 Novice. 15.15 Pesem tedna. 16.30 Novice. Minule s klasiko.
17.00	Tema. 18.(m) Kronika. J8.30 Riba. TV spored danes.
SREDA:
5.00	Marketing program Studia I). HUM) Redni program Studia D. Pesem ledju. 10 30 Novice. 11.00 Prispevki i/ gospodarstvi!* 12 30 Novice. 13.30 Glasbena ura. 14 30 Novice. 15 15 Pesem iedna. Ik.30 Novice. Čestitke in želje naših poslušalcev. r oo »kovmak v studiu.
Pavlovec, nič več in nič manj
V galeriji Posavskega muzeja je na ogled njegova retrospektivna razstava
BREŽICE — Poletni obiskovalci galerije Posavskega muzeja so letos izredno zadovoljni, saj večina prvič pobliže spoznava slikarstvo Franceta Pavlovca. Samo dve slovenski mesti sta dotlej prikazali njegovo retrospektivo, Ljubljana in Maribor.
Razstavo je pripravila Breda Klančnik, in Narodna galerija v Ljubljani seje z njo februaija letos spomnila tridesetletnice slikarjeve smrti. V maju in juniju so bogato Pavlovčevo zapuščino pokazali v mariborski Umetnostni galeriji, zatem pa še v Posavskem muzeju.
PRED PAVLOVČEVIMI SLIKAMI — Obiskovalci občudujejo razstavljene slike. (Foto: J. Teppey)
Občinstvu je predstavila dediščino Franceta Pavlovca umetnostna zgodovinarka Breda Klančnik in pri tem omenila, da se Slovenci šele sedaj zbližujemo z njegovo ustvaijalnostjo, v kateri so že sodobniki zaznavali čudežno moč. V njej so zaslutili neposredno vez z impresionizmom, predvsem pa so bili prepričani, da taka dela ne bi mogla na-
RANFLOVA ZAHVALA
KOSTANJEVICA — Film Živela svoboda, ki ga je režiser Rajko Ranfl snemal v Kostanjevici, je dobil nagrado vstaje slovenskega naroda. Ob tej priložnosti je režiser Ranfl poslal Kosta-njevičanom pismo, v katerem se jim zahvaljuje za gostoljubnost in pomoč, brez katere film ne bi mogel nastati. Ranfl meni, daje film skupno delo filmske ekipe in Kostanjevičanov.
stati nikjer drugje kot na slovenski zemlji.
Kot ugotavlja Klančnikova, je Pavlovec izoblikoval svojo lirično krajinsko podobo. Trideseta leta so zanj že obdobje slikarske zrelosti. Pavlovec je slikar mehke in zelene pokrajine, čeprav je bil rojen kot Kraševec. Slikovitost njegovih pejsažev je od nekdaj zbujala največ primerjav z glasbo in Emilijan Cevc je zapisal, daje Pavlovec zelo blizu elegičnosti slovenske narodne pesmi, nekatera dela pa učinkujejo, kot da bi poslušali oddaljene melodije Griegove pomladi. Njegova tihožitja izražajo mir in spokojnost in med njimi na razstavi izstopa »Kruh« kot darežlji-vost narave, zgnetena v vsakdanji kruh. Kot slikarja je Pavlovec sebe najbolje označil z besedami, ki jih je izrekel po končanem študiju: »Postranska in nič važna je moja biografija. Morda je važno le zame, da želim slikati samo Pavlovca, nič več in nič manj.«
J. T.
Še nekaj mest
V posavski in dolenjski regiji še možnosti vpisa
Najpozneje do konca avgusta se učenci, ki so končali osemletno osnovno šolanje, še lahko vpišejo na nekatere šole srednjega izobraževanja. Nekaj prostih mest je od posavskih srednjih šol le še v sevniški Srednji tekstilni šoli za skrjšan program pomočnik tekstilnega konfekcionaija in srednji program tekstilnokonfekcijska tehnologija.
V dolenjski regijije na srednjih šolah v Novem mestu in Črnomlju tudi še nekaj prostih vpisnih mest. Na črnomaljski Srednji šoli družboslovne in tehničnih usmeritev Edvarda Kardelja se da še vpisati v srednji prograib strojništvo in naravoslovna-matematična dejavnost, od novomeških šol pa je nekaj prostora še na Srednji kmetijski šoli za skrajšan program kmetovanje, na Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič za skrajšan program gradnja in na Srednji šoli za gostinstvo in turizem za srednji program gostinska dela.
Vpisnih mest za šolanje ob deluje na srednjih šolah dolenjske in posavske regije še dovolj. Zaenkrat je tudi prostora v domovih za učence v obeh regijah dovolj.
Več za šolstvo?
Kako do več denarja brez obremenitve gospodarstva
Delež družbenega proizvoda, ki ga pri nas namenjamo za šolstvo, že nekaj let pada in je od 3,96 odstotka pristal na letošnjih 3,17. Na nevarno zmanjševanje denarja, ki ga družba odmerja izobraževanju, so poleg ostalega opozorili tudi stavkajoči prosvetarji na vseh koncih Slovenije. Stavkovni predlogi, ki so jih oblikovali, med drugim zahtevajo, naj se delež za šolstvo dvigne na 5 oziroma na 5,5 odstotka družbenega proizvoda. Samo tak obseg sredstev bi predstavljal dovolj stabilen vir za izobraževanje v Sloveniji
A kako do tega denarja? Mar dodatno obremeniti že tako obremenjeno in komaj še sapo loveče gospodarstvo? Ne. Pobudniki novih rešitev vidijo pravo pot v prerazporeditvi notranjih rezerv družbe, v zmanjševanju proračunske porabe, v preusmerjanju sredstev, kijih zdaj goltajo nerentabilne gospodarske organizacije, a tudi v drugačni, racionalnejši in smiselnejši organizaciji šolstva, v oprostitvi šol pri plačevanju nekaterih prispevkov in še čem.
Kako se bo v Sloveniji obračal izobraževalni dinar, se bodo odločili delegati v republiški skupščini Predlogi ki jih pripravlja izobraževalna skupnost, pa vsebujejo omenjene poti za krepkejši šolski dinar in z njim nekoliko manj klavrno podobo, kot jo ta čas izobraževanje na Slovenskem ima
MiM
Stisk še ne bo konec
Višji prispevni stopnji za črnomaljsko izobraževalno in kulturno skupnost — Le blažilo
ČRNOMELJ — V črnomaljskih sisih družbenih dejavnosti se že vse letošnje leto srečujejo z likvidnostnimi težavami in najemanjem dragih kreditov, saj dosedanje prispevne stopnje niso zagotavljale niti tega, da bi porabili denar, ki bi ga po interventnem zakonu smeli, ker ga preprosto niso imeli. Zato seje v drugem polletju prispevna stopnja za izobraževalno skupnost dvignila od 4,97 na 5,27 odst., za kulturno skupnost pa od 0,30 na 0,40.
Tudi zaradi manjšega dotoka denarja, ki se zbira s prispevno stopnjo, so šole zašle v zelo težak položaj. Do konca junija namreč sploh niso bili pokriti stroški redne dejavnosti za prvo polletje letošnjega leta. Z višjo prispevno stopnjo bodo torej lahko pokrili le ta primanjkljaj, medtem ko bo ostalo odprto še kup vprašanj: predvsem vzdrževanje šolskih poslopij pa tudi plačilo petih novih oddelkov, kijih bodo v Črnomlju odprli z novim šolskim letom. Poleg tega bodo črnomaljske šole L januarja 1990 prešle na sistem zagotovljenega programa, kar pomeni, da bo program realneje ocenjen, s tem pa bo potrebno zopet povišati tudi prispevno stopnjo.
Da šolnikom jeseni ne bo lahko in da z višjo prispevno stopnjo v Črnomlju niso veliko rešili, pove tudi to, da so poleg štrajka črnomaljskih pedagoških delavcev, ki je bil junija, napovedali stavko tudi nekateri drugi pedagogi. Iluzija pa je pričakovati, da se bo bistveno zasukalo na boljše v kulturni skupnosti, kjer je bila prispevna stopnja doslej ena najnižjih v Sloveniji. Prav zaradi tega v Črnomlju tudi niso mogli plačati redne dejavnosti v takem obsegu kot republiška kulturna skupnost. Težave so imeli zlasti pri plačilu Belokranjskega
KNJIŽICA OB JUBILEJU
ŠENTVID PRI STIČNI, — Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični je pred kratkim izdal publikacijo Pojo naj ijudje, s katero so trajneje zabeležili dvajset let šentviških pevskih taborov. Osrednji del publikacije zavzemajo predstavitve vsakega od dosedanjih taborov. Kratki kroniki sledi program tabora, program kulturnega tedna, seznam zamejskih zborov, sestava predsedstva tabora in seznam skupnin pesmi. Pod sliko vsakokratnega slavnostnega govornika je natisnjen tudi krajši citat iz njegovega govora, v zadnjem delu publikacije je statistični pregled nastopajočih zborov in njihove udeležbe ter seznam zborovodij in podpornikov Tabora.
muzeja, Ljudske knjižnice m nabave knjig ter akcij v zvezi z naravno in kulturno dediščino. Z višjo prispevno stopnjo bodo lahko poravnali že zapadle obveznosti, o dokončni sanaciji pa se bodo morali — tako pravijo na izobraževalni skupnosti — še pogovarjati.
Na nedavni seji tukajšnjega izvršnega sveta, kjer so obravnavali povišanje prispevnih stopenj, so jih sicer sprejeli, vendar so nekateri člani zahtevali, naj bi se stopnje ne dvigale več vsaj do novega leta. Čudilo pa jih je tudi, da dotok denarja za sise ni reden, saj ga gospodarske delovne organizacije redno nakazujejo, sicer bi sledile sankcije SDK. Zato so zahtevali, naj odgovorni preverijo, kje sc zadržuje pravočasno nakazani denar.
M. BEZEK-JAKSE
PREOBLIKOVANA
KOLONIJA
ŠMARTNO — V vasi Šmartno v Goriških Brdih seje v nedeljo zaključila svojevrstna prireditev, 5. kolonija Brda, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Prejšnja leta je bila izrazito likovna, letos pa se je preoblikovala v likovno-gledališko-glasbeni projekt. Sveži dihi v zasnovo kolonije so se izkazali kot dobri.
RIKO PODPORNIK SLOVENSKEGA OKTETA
LJUBLJANA — Slovenski oktet pripravlja za zaključek letošnje plodne poletne koncertne sezone kratko gostovanje v Zvezni republiki Nemčiji. V načrtu imajo koncerte v Mainzu in Alges-heimu. Med letošnjimi podporniki Slovenskega okteta, ki so mu omogočili gostovanje v tujini, je tudi ribniški Riko.
Kulturni pridih turizma
V Garni hotelu na Otočcu se s končanim prvim slovenskim grafičnim bienalom niso poslovili od razstav za dve leti do naslednjega bienala in razstavnih panojev niso pospravili v skladišča. Ostali so na svojem mestu in gostje si lahko ta čas med urico odmora ali v času, ko jim na recepciji pripravljajo račun, sprehodijo med njimi in si ogledajo razstavo akvarelov akademske slikarke Martine Koritnik-Fajt iz Krškega, nekatere slike pa lahko tudi kupijo.
»To je prva v vrsti razstav, ki jih načrtujemo,v naših prostorih,« je povedala Lili Šeruga, kije zaposlena kot turistična animatorka in skrbi ob ostalem tudi za te razstave. »Po Fajtovi bo avgusta razstavljal Janez Ošaben iz Ljubljane, potem pa bo razstavljal Jože Centa. Sem v stiku še z nekaterimi drugimi likovniki, ki jih takšen način razstavljanja zanima. Upam, da bomo ves čas imeli postavljeno kakšno razstavo. Ker smo tranzitna turistična točka, se tu praktično vsak dan izmenja ogromno ljudi z vseh koncev Evrope. In tako ima lahko razstava zares veliko obiskovalcev. Razstava slovenskih grafik in sedanja sta pokazali, daje med gosti dovolj zanimanja zanje, in to ne samo za ogled razstav, marveč tudi za nakupe.«
Šerugova se je z mislijo o kulturni popestritvi turistične ponudbe na Otočcu ukvarjala še dlje časa. Leta 1986 je pripravila zanimiv poskus z nekaj novomeškimi in ljubljanskimi slikarji, ki so prišli na Otočec in tu imeli slikarski happenmg, ustvarjali
Lili Šeruga
so in k sodelovanju skušali pritegniti tudi otoške goste. Z nabavo razstavnih panojev za Bienale pa se je letos odprla možnost za pripravo razstav, ne da bi bilo potrebno za to vlagati nova sredstva. In tako je Otočec postal ob vsem, kar ponuja, še likovni razstavni prostor.
V turistični ponudbi razvitih držav je kultura in vse tisto, kar povezujemo z njo, izredno pomemben element, ponekod kar osrednja nit, ki drži skupaj dobičkonosno turistično mašine-rijo. Otoški primer kaže, da je mogoče tudi prehodnemu gostu nevsiljivo ponuditi kulturno doživetje in tako izboljšati turistično ponudbo in morda tudi splošen vtis o naši deželi. Vtis, ki ga gost odnese s seboj in sporoči drugim, pa je tista reklama, ki je ni mogoče plačati z nobenim denarjem M. MARKELJ
pisma
odmevi
Stefan Kovač (1919—1989)
17. julija 1789 smovse na pokopališču v Vavti vasi poslovili od Štefana Kovača, borca NOV in nosilca Partizanske spomenice 1941, skromnega in poštenega človeka ter tovariša.
Že zelo mladje izkusil krutost tedanjega režima, zato nas ne preseneča, da je bil že 1940. leta sprejet v SKOJ, deloval pa je tudi v naprednem društvu Sokol.
Ko je fašizem z vso svojo močjo in neusmiljenostjo preplavil našo deželo, je tovariš Štefan takoj pričel organizirano delo na svojem področju, v lepi dolini Krke. Že marca 1942 postane član Duletove čete, v začetku leta 1943 ga najdemo v Dolenjskem odredu, od marca 1943 pa do konca vojne pa je kot intendant deloval v glavni bolnišnici na Rogu. Prav to zadnje je bilo izrednega pomena, saj je bilo splošno znano, daje naša revolucija še posebno skrb posvečala ravno ranjencem.
Po vojni seje zaposlil v GAP, kjer je poleg svoje delovne obveznosti deloval tudi v političnem in upravnem delu podjetja in tako ogromno prispeval k povojnemu razvoju in graditvi socializma.
Tudi po odhodu v pokoj ni miroval, ampak se je s še večjo vnemo vključil v družbenopolitično delo KS. Med drugim je 15 let vodil borčevsko organizacijo v Straži in si
prizadeval, da bi borci rešili svoje življenjske probleme in se tvorno vključevali v življenje in delo svojega kraja.
Za svoje revolucionamovdelo, za uspehe, dosežene po vojni, je tovariš Štefan prejel vrsto odlikovanj in priznanj. Vsekakor naj večje priznanje pa je bila množica soborcev, prijateljev in krajanov, ki ga je spremila k zadnjemu počitku.
Tovariša Štefana bomo ohranili v spominu kot skromnega in poštenega ter slovenskemu narodu predanega človeka. Iskrena mu hvala za vse.
IVAN SOMRAK
PREMALO SEZNANJENI VARČEVALCI
Spet: Zlobna ena gospa
En gospod zaključuje prerekanje z eno gospo
Kar sem imel povedati o eni gospe kot »medijski goski z vandalskim kljunom«, ki gaje na moje majhno presenečenje odpiral M. Bauer, sem povedal. Drugače rečeno: nobene potrebe ni, da bi se z njo še naprej prerekal in pobijal njeno novo izmišljotino o moji »neznanski skrbi za ne-omadeževano podobo slovenskih trgov-cev-poslovodij«. Še slepec je namreč lahko spregledal, daje šlo v mojem reagi-
ranju za čisto nekaj drugega.
udi me le, da M. Bauer, ki javno priznava in se opravičuje, ker je gagal, gaga še naprej. Namesto da bi se najprej pogovoril sam s seboj, kar bi v njegovem položaju storil vsak kolikor toliko pameten človek, »bi rad«, kot žuga, »meni povedal dvoje«. Ker pa je M. Bauer meni in o meni na straneh Dolenjskega lista doslej že veliko povedal, naj še jaz nekaj povem njemu.
O STALCERJIH
Pred kratkim vsem pisal v DL o mlinarju Hanžu Štalcerju iz Mašlja. Takoj po objavi me je poklicala neka Novomeščanka, žal pa ne vem njenega imena niti telefona, tako ji lahko sporočim le prek DL.
Novomeščanki je oče dejal, da ima strica mlinarja Stalzerja v Cr-mošnjicah, zato bi rada zvedela kaj več o teh sorodnikih.
V glavnem je bilo na Kočevskem zelo veliko Stalzerjev, samo izselilo sejihje 250. V Zdihovem (nekdanja občina Mozelj) ni znano, da bi bil kakšen Stalzer, lahko pa pogleda v matično knjigo. Med izseljenci 1941 ni bilo nobenega Jakoba Stalzerja, bili pa so Stalzerji v Škrilju, Rajndo-lu, Knežji Lipi. Neki krojač Wil-helm Stalzer je bil tudi v Mozlju. Podrobnejše podatke lahko dobi pri meni v Semiču ali po telefonu 56-252.
FRANC DERGANC
KOČEVJE — Denarna sredstva občanov predstavljajo v bilancah internih bank, poslovnih enot Ljubljanske banke, Jugobanke in Beograjske banke ter ostalih denarnih zavodov pomemben delež. Dinarska sredstva varčevalcev se nominalno večajo, realno pa so vsako leto nižja zaradi inflacije. Tudi devizna sredstva so realno in nominalno v porastu. Vendar varčevalci menimo, da smo premalo seznanjeni s poslovanjem denarnih zavodov, pri katerih varčujemo svoj denar. Zato so v razpravah o ustavnih vprašanjih številni posamezniki dali pobudo, naj bi imeli varčevalci vsaj prek delegatske baze večjo vlogo in bili tako bolje informirani o svojih prihrankih in kreditnih
POg°^lh ""»VIKTOR DRAGOŠ
So labodi enaki strupenim izpustom?
Ribiči bi s »sveto živaljo« brž opravili sporazumno z lovci
Na 31. seji zbora združenega dela skupščine občine Krško je član ribiške družine iz Kostanjevice potožil, da po reki Krki plava vse preveč labodov. Med ribjim zarodom v reki povzročajo škodo, ki da je enaka škodi občasnih strupenih izpustov industrije, farm...
Nato je sledila dopolnitev delegata TCP Videm, da lahko ribiči sprejmejo z lovci kratek samoupravni sporazum in stvar bo brž urejena, labodov bo brž manj...
»Labod—ploskoljuni iz družine rac, veliki rastlinojedi vodni ptič z izrazito dolgim vratom in močnim, sploščenim kljunom. Labodje veljal za sveto žival«Leksikon Cankarjeve založbe, 1988, str. 549).
Večinoma si v svetu na podobnih rekah s podobnimi objekti na in ob njej lahko bele ptice le želijo. Pri nas je očitno drugače.
Če bo »roparje« labode vsaj malo manj tako težko iztrebiti kot preprečiti izpuste industrije, smo lahko neribiči — ljubitelji lepot Krke in lepih ptic na njej še vsaj nekaj časa ponosni na bele darove, ki dajejo Krki čar romantike, človeku pa umirjenost, sprostitev in s tem razumnost, ki je nekaterim članom ribiške družine v vsakdanjem tempu življenja očitno pošla.
BORIS PLANINC Krško
Vsak se po svoje znajde
Potem ko je štiri ure kljub bolniškemu staležu bil v službi seje okoli enajste ure napoti! v bolnišnico, kot mu je bilo naročeno. Mislil je da je ura ravno pravšnja in da bo v ambubnti prve pomoči takoj opravil pa se je uštel V čakalnici je bilo še kar precej ljudi Do trinajste ure je v vrsti čakajočih toliko napredo val da seje pomaknil v sprejemno pisarno k sestri administratorki
Tudi tu je bilo potrebno čakati Tri-. je ali štirje pacienti so živčno pogledovali k vratom, ki so vodila v ambulanto, kdaj se bo poja vil doktor ati katera od medicinskih sester in enega povabil naprej. Administratorka je urejata pisarniške formalnosti in tipkala mnenja zdravnikov za srečneže, ki so že opravili
Monotoni glas pisalnega stroja je nenadoma prekinilo močno trkanje na vrata iz čakalnice, ki so se dala odpreti samo z notranje strani Sestra je takoj vstala in (xlprla linico v čakalnico. Verjetno je mislila, da je kak nujen primer. Romkinja srednjih letji je rinila v roke napotnico. Za koga gre, so vsi prisotni vedeli že po barvi glasu, ko je rekla- »Bom kmalu na vrsti?«
»Saj ste šele prišli Počakajte vendar!« Sestra je hib kar malo nejevoljna ljudje v obeh čakalnicah pa so se smehljali
»Neverjemo, da se ravno njej najbolj mudi« pripomni tisti ki naj bi bil prvi na vrsti
Čez nekaj časa spet močno potrka in prizor se ponovi Spet je Romkinja-»Spustite me naprej, nimam časa čakati.«
»Kar lepo počakajte da pridete na vrsto,« je odločna sestra
»Kaj se pa to pravd« se oglasi z jeznim glasom še ena od pacientk in po-
žarne odobravanje ostalih prisotnih. Ti ............................
'oda Romkinja se ne da V ambulanto in k zdravniku se da priti tudi naravnost iz hodnika Stalje pri vratih
v obvezovalnico in zato kmalu z druge strani razločno slišal njen nadležni glas. Uspeb je. Ko je odhajal pred njim oskrbljeni pacient, jo je že zagledal kako sedi na ležalniku
Čez čas je le vstopil toda povedali so mu da doktorjev sedaj ni ker so odšli na kosilo in ib bo treba pač malo počakati Predno so ga potem res sprejeli ga obvezali in mu napisali izvid, je minilo točno tri četrt ure.
Domov grede se je vračal skozi središče mesta Tam pri vodnjaku je z bisagami sedeb skupina Romov. Tudi »njegova«je bib med njimi Glasno se je smejab in strastno vlekb cigareto.
Zmajal je z gbvo in dejal »Se bo živel ta iznajdljivi narod«
Sl A VKO KLAN ČIČ AR
Najprej, da na srečo (bogsigavedi zakaj,
ha, haj nisem imel te sreče, da bi si lahko
izbiral svoje najožje sorodstvo. Kar pa zadeva mojo ukinjeno rubriko v Delavski enotnosti, je treba povedati, daje v njej živela predvsem satira politične narave. Ker pa je vsaka politika zasebna zadeva vsakega posameznika (ali naj bi taka vsaj bila), ki pa se mora v demokratičnih družbah obvezno odvijati v javni sferi (se pravi: tudi v časopisu), ne vidim prav nobene njene povezave z eno gospo, ki se, kot pravi M. Bauer, šali. Strinjam pa se, da bi bil lahko od vsega, kar je v svojem odgovoru natresel M. Bauer, sprejemljiv le ta argument. Pa še ta samo dotlej, dokler se ne začne šaliti M. Bauer, kije pred časom prav s pisanjem o meni in moji rubriki dokazal, da ne prenese tudi šale na svoj račun. To pa je najbolj prepričljiv dokaz, da v njegovem pisanju o Dolenjkinih poslovodjih ni šlo za šalo, temveč za čisto navaden medijski vandalizem, kar je očitno sprevidel tudi M. Bauer, sicer se poslovodjem nikoli ne bi opravičil.
Zgolj še resnici na ljubo: moje rubrike ni ukinila Delavska enotnost, kot bi rad spet nekaj natolceval M. Bauer, temveč sem to storil izključno jaz sam. Res pa je, da se mi za časa njenega življenja in tudi po vsem tistem, »kar je v njej lahko prebral« M. Bauer, ni bilo potrebno nikomur opravičevati. S tem je vsaj zame pogovor z eno gospo končan.
IVO KULJAJ
Celovška 108
Ljubljana
ŠOLA V NARAVI
Umrl je
dr. Zlatko Marin
SPREMEMBA PROSTORA ZA TOVARIŠKO SREČANJE
TREBNJE — Člane društva upokojencev Trebnje obveščamo, da bo tovariško srečanje upokojencev v nedeljo, 30. julija, ob 15. uri na prostem, pred novim gasilskim domom v Trebnjem, in ne pred Vzgojnoizobraževalno organizacijo, kot je napisano na vabilih.
Društvo upokojencev Trebnje
V soboto, L julija, smo se z vlakom odpeljali na morje. V Ljubljani smo prestopili na drug vlak, ki pelje proti Kopru. Skoz okno smo opazovali kraš-ki in nato še primorski svet. Poskočili smo, ko smo skoz okno zagledali morje. Večina nas gaje videla prvič. V Kopru smo prestopili na avtobus, ki nas je prepeljal do počitniških hišic Metalne v Pacugu. Po kosilu smo odšli na prvo kopanje. Le trije smo znali malo plavati. Potem smo šli vsak dan dvakrat na plažo. Plavati nas je učil tovariš Igor, pomagali pa sta mu tovarišici Mihaela in Renata. Na koncu smo vsi razen enega splavali. Šli smo tudi v Piran. Ogledali smo si mesto, akvarij in se peljali z ladjico.
Bilo je lepo. Zahvaljujemo se Metalni in Lisci, ki sta nam omogočila to šolo v naravi, in vsem, ki so pripomogli k našemu dobremu počutju.
Učenci 4. r.
OŠ 1. dolenjskega partizanskega bataljona Tržišče
Kakor je dr. Zlatko Marin tiho in komaj opazno prišel v Novo mesto, tako je tudi tiho odšel od nas.
Rodil se je 4. januarja 1919 v zdravniški družini v Mariboru. Tam je obiskoval osnovno šolo in maturiral na realni gimnaziji. V letu 1937 seje vpisal na medicinsko fakulteto v Zagrebu in 1944. leta promoviral. Takoj po diplomi je stopil v NOB, postal sanitetni referent brigade, nato načelnik sanitete v brigadi, kasneje pa še v diviziji. Po dolgih letih dela v trupi je dobil specializacijo iz otorinolaringologije, leta 1956 pa je postal načelnik otorinolaringološkega oddelka vojne bolnišnice v Ljubljani.
Že po končani vojni je prosil za odpust iz vojaške službe, a prošnj i je bilo ugodeno šele mnogo kasneje. Ob odhodu iz vojske je vedel, da se v Novem mestu pripravlja ustanovitev otorinolaringološkega oddelka. Začasno seje zaposlil v piranski bolnišnici, nato pa kot ladijski zdravnik pri Piranski splošni plovbi. Ko je dr. Marin prišel v Novo mesto, seje preseki kirurški oddelek v novo stavbo na desnem bregu Krke in pričel je v delu prostorov bivšega kirurškega oddelka začasno . urejati otorinolaringološki oddelekfftav vse je bilo treba pripraviti, ves personal priučiti novemu delu, marsikatero pomanjkljivost premostiti z improvizacijo. Delal je tiho, mimo, samozavestno, z ljubeznijo. Bil je strokovnjak v svoji stroki, kar so mu priznali tudi njegovi strokovni kolegi, saj so ga še v času službovanja v vojni bolnišnici izvolili za predsednika otorinolaringološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Svoje ši-
roko znanje in izkušnje je prenašal na mlajše kolege in stažiste. Živel je tako rekoč za svoj oddelek, saj je med 18-letnirn službovanjem v Novem mestu več kot dve tretjini časa preživel na oddelku, pripre vljen, da pomaga pomoči potrebnim, resen, vesten in natančen pri delu. Držal seje posvetila, ki mu gaje bil v študijsko knjigo napisal njegov oče: »Ne pozabi, da boš moral vsakemu bolniku dati del samega sebe. Če mu tega ne boš dal, mu ne boš dal ničesar!«
Z dr. Marinom smo izgubili prijatelja, tenkočutnega ljubitelja glasbe in umetnosti, planin in narave ter vsega lepega.
Dragi dr. Zlatko, v imenu vseh, ki smo te poznali, hvala ti za vse.
Sodelavci
IZ TURISTIČNEGA KOŠA
Ob otvoritvi sejma domače obrti v Trebnjem je vse navzoče pozdravila trebanjska godba pod vodstvom prof. Iva Matosa. Naslednji dan je bil na vrtu gostilne Pavlin večer z ljudskim petjem. Ta večer so pripravili ljudje, ki že desetletja pojejo pri raznih pevskih zborih, sedaj pa sestavljajo mešani pevski zbor društva upokojencev v Trebnjem. Program je vodila predsednica kulturnega društva, Zvonka Falkner. Za veselo plesno razoloženje je s harmoniko poskrbel Jože Bevc iz Dobrave. Sproščen, domač večerje privabil zelo veliko ljudi, predvsem starejših, zato si Trebanjci takih srečanj še želimo.
IGOR in REZKA MAJER Trebnje
Spoštovani gospod Jakac!
Pismo umetniku ob častitljivem jubileju
Zoreče žito s samotnim kozolcem in radostnim oblakom na nebu je zapelo v mojem srcu. Zadišali so garteljci in moje mesto trepeče v sončnem zatonu. Barve žare mogočno in zanosno kot pesem orgel v Kapiteljski cerk vi, prepevajo dolenjska polja, sanjari Kovačičeva ajda in Težka vodaje posrkabpoletno nebo.
Meglice zavijajo vrbe in Krka se poljublja s soncem. Tja na Gorjance bi šla med sanjajoče gladke bukve, med zorane njive, da si umijem roke v opojni zemlji Še tisti obbček nad Sv. Rokom ujamem in si ga vtaknem v nedrja za dan, ko bom preveč sama. Noro si želim, da zaspim na kozolcu v Hrušici in me uspava prelestni večerni A ve.
Radost pozvanja v meni, mladost hiti čez novomeški Breg, večerno žar-kovje me naredi mehko in otožno.
Spoštovani gospod Jakac, Vi poet moje Dolenjske! Hvab Vamza vse trenutke, ko so moji pogledi božali poezijo Vaših stvaritev! Malo sreče sem okusila v življenju, doživljam jo samo po skromnih obrokih in vsako srečanje z Vami mi pomaga živeti
Ob Vašem rojstnem dnevu Vam v mislih prinašam šopek poljskega cvetja v pozdra v. Nabrala sem ga v opranem jutru na njivi, kjerje nekoč poz vanjal zvon iz cerkvice Sv. Ane. Zlatolaso klasje vpletem med kimajoči žareči mak, dodam plavico, ki se še otresa solz poletnega jutru Potrosim ga z vonjavami zorečega žita, vpletem pojoče jutro z radostjo božajočega vetru Vse te drobne preproste stvari povežem v šopek za Vaš praznik.
Hvala Vam za radost drobnih trenutkov, iz katerih sije lepota Vaše in moje Dolenjske!
Novo mesto. 16. 7. 1989	REZKA POVŠE
LETOVANJE
METLIŠKIH
OTROK
Safari na treh rekah
METLIKA — V organizaciji občinske Zveze prijateljev mladine in občinske organizacije Rdečega kriza bodo otroci iz metliške občine letovali na Debelem Rtiču in v Nerezinah na Lošinju. Prva skupina 50 otrok je sedaj na 10-dnevnem letovanju na Debelem Rtiču, še 38 otrok pa bo avgusta na 15-dnevnem letovanju v Nerezinah. Pri izboru so upoštevali predvsem zdravstveno in socialno stanje otrok. Pri letovanju otrok sta pomagala tudi socialno skrbstvo in zdravstvena skupnost. 10-dnevno letovanje na Debelem Rtiču stane 800.000 din, 15-dnevno v Nerezinah pa 950 tisočakov.
S kajaki, kanuji in sj)lavi po Kolpi, Krki in Savinji — ^a reklamo vec posluha v tujini kot doma
ŽUŽEMBERK, OSILNICA — Ka-jak-kanu klub Žužemberk je letos že tretjič organiziral mednarodni kajak in kanu safari na rekah Kolpi, Krki in Savinji. Pobudnik in organizator teh prireditev je Emil Glavič iz KKK Žužemberk, ki je o tej prireditvi povedal: »Pomen mednarodnega safarija na treh rekah je propagiranje turizma, udeleženci se rekreirajo, zabavajo in spoznavajo med seboj, poudarek pa dajemo tudi skrbi za ekologijo, predvsem varstvo voda.
Glavnemu prireditelju, KKK žemberk, pomagata KŠD Tone 0?^ iz Osilnice in RTC Golte. S priprav«® na safari začnemo že novembra. S P ' j pagando prireditve v tujini nim*^
večjih težav, saj je bila na primer j
nja vključena v koledar	^
prireditev v Zahodni Nemčiji. Vabila udeležbo na safariju pošiljamo . sorodnim klubom v Franciji, Ne®! Italiji, Angliji in ČSSR. NajredaejeP1. j hajajo vsako leto Čehi. Nemcev leto*" bilo, pač pa nam je bilo sporočeno, bo poleti večja skupina nemških k j : kašev in kanuistov preživela let® 0 [ pust pri nas.
Največ težav s propagando i®*®jj doma. Tako prireditve ne moremo : ne smemo propagirati s plakati v L) j Ijani. Še Dolenjski list opozarja nanj ^
skromno, v nekaj vrsticah, res pa Je' poroča več o njej potem, k0 "
končana.«
Glavič je povedal še, daje asfan ^ rek zelo zanimiv. Prvi dan potekf J Kolpi od Osilnice do Broda (1® ^ kjer je narava še neokrnjena, voda c , včasih mirna, včasih divja, soteska ^ ne Da neDozabna. Nekoliko manj ,1
ČEHI S SPLAVOM — Po divji vodi Kolpe so se letos spustili Čehi s posebnim splavom, ki je bil za udeležence in gledalce, vajene kanujev in kajakov, nekaj posebnega. Na fotografiji: še zadnje priprave Cehov pred spustom po Kolpi. (Foto: Primc)
do Žužemberka (tudi 18 km). NajK' z (le 6 km) a najtežji, pa je odsek na vinji od Strug do Ljubnega. Tako v* reke nudijo dovolj užitka manj zan nim čolnarjem pa tudi spretnr® izkušenim.	j pRlNf
Le upanja ni nikoli izgubil
Bil pa je pod Nemci in našimi oblastmi ob prostost in državljanstvo
Pred vrati kluba belokranjskih nogometašev v Črnomlju me pozdravi starejši možakar majhne in drobcene postave, ki pa kot da se noče ukloniti letom. »Sem mislil, čda so mi pripeljali pijačo, pa sem pogledal, kdo hodi tod okoli. Veste, dopoldan imam zaprto, odprem šele ob 5. uri popoldan,« mi hiti razlagat Avguštin Zorc. Avgust ali, kot mu v šali pravijo fantje, »štajerski humorist« dela že nekaj časa vsak popoldan tja do 1L ure zvečer v klubu za točilno mizo. Tu ga imajo zelo radi, ker skrbi za red, ki ga, kot pravi on, pred njim tu ni bilo. Avgust rad opravlja to delo, predvsem pa je zelo rad v družbi in tuje ima dovolj. Pa vendar se z njim nisva dobila za klepet o tem, kar trenutno počne, ampak o tem, kar je v življenju že prestal.
Rodil se je v Ptuju. Ko je bil star osem let, so ga starši poslali služit k bogatemu kmetu v Zlatoličje. Prišlo je do druge svetovne vojne in kmalu po vkorakanju nemške vojske v Jugoslavijo so mnoge Štajerce in tudi Avgusta poslali v Brežice pospravljat pridelke z njiv, saj so Brežičane izselili. Od tam je Avgust pobegnil in na vlaku gaje dobila kontrola: bilje brez dovolilnice. Zaprli so ga v celjski Stari pisker in ga že po štirinajstih dneh izpustili. Vrnil seje domov in so ga, še ne osemnajstletnega, mobilizirali v
niki,« razbuijen dodaja. Kljub temu je moral še enkrat skrbeti za ujetnike, tokrat v Kidričevem, kajti znal je zelo dobro nemško. Ko pa so ujetniki odšli domov, so ga poslali v vojašnico Melje v Maribor. »Začeli so zbirati naše osebne podatke in že samo ime jim ni odgovarjalo, češ da je nemško,« pripoveduje. Kasneje so ga začeli obtoževati, daje delal z fašiste in predobro skrbel za ujetnike v Brežicah. Svoje ravnanje je zagovarjal: »Če so že oni bili tako surovi do nas, pokažimo mi, da smo drugačni, saj smo ujetnike že dovolj kaznovali z odvzemom svobode.«
otoka so mi zabičali, da ne smem ga, kar sem prestal, povedati nobe' nemu, tudi svoji ženi ne, in resji n sem dolgo let povedal ničesar,« izpove.
50. leta se je vrnil domov, ostaUjj
brez državljanskih pravic, zato je pregnan iz svojega rodnega kraja, j1 izbiro so mu dali tri delovna mest^ Odločil se je za gozdno upravo RadU
m
v
nemško vojsko. Decembra 1944 seje vrnil iz nemške vojske in se pridružil partizanom pri osvobajanju Štajerske. Ko pa je bilo vojne konec, so mu dodelili nalogo, da na Bizeljskem skrbi ža ujete četrokffin nemškevojake Jn /tu, praivi, je ppvič'prišel navzkriž z i oblastjo,':-’	T -
< »Tistega dne sem bil na dtjlu \
• gbzdu i ujetniki, kar zaslišim, Jtako J me kliče deklica iz vasi, naj brj pri-4 tečem, ker neki stric tolče ujetnike« t pripoveduje. Pritekel je tja in t idel, ■ kako kafetan.s palico udarja panjih. »Zavpil sčtunadauiui, naj prentjha, idjšem tak kojujet-
Obtoževanja so se nadaljevala in še z dvema kolegoma je 1946. leta pobegnil iz vojašnice nekaj kilometrov stran od Mežice. Tam sojih prijeli. »V Mariboru sem bil v imenu ljudstva — čeprav ni bilo nobenega ljudstva nikjer — obsojen na 18 let zapora,« pripoveduje. Potem co mu kazen skrajšali na 4 leta zapora. Ko je prišel v Beograd v zapor, so mu zopet očitali nemškega duha in mu dejali, da bo treba z njim še trdno delati, da se bo spremenil. V zaporu je doživel marsikaj, od pretepov pa tja do brskanja po smeteh za hrano. Najbolj živo se spominja, kako so se zrušile sveže stene zapora. V hipu je bilo mrtvih najmanj 50 zapornikov. Bilo je vse polno krvi in glasnega ječanja razmesarjenih ljudi. »Toda svojci umrlih niso nikoli
izvedeli, kje so ostali njihovi sinovi,
možje ali očetje,« pripoveduje Avgust ter se jezi na takšen odnos oblasti do ljudi.
.ri on pa mi je c
»Devet mesecev pred iztekom kazni so me po njihovih ocenah kot nepoboljšljivega poslali na Goli otok. Tu je šele bilo hudo!« pravi. V Beogradu so zapornike vsaj dostojno zaposlili, na otoku pa so morali en dan nositi kamenje na en prostor, drugi dan p od tam nazaj. Tepli sojih kriminalci, tisti, razlaga Avgust, ki so s tem imeli že izkušnje. »Ob odhodu z
ob Dravi. Delal je s konji in tu sp ; nal tudi ženo. Sedaj sta poročena 39 let in imata 6 otrok. «, 0.
Leta 1967 sta prišla živet v v-ry v melj. Vseskozi sta živela nan,r<jrli-slabem stanovanju, kmetijska
ga v Črnomlju pa je potrebovala
norejca in mu nudila tudi stanova Zorčeva sta stanovala in delala Lokvicah pri Črnomlju, oče in s* skrbela za približno 350 glav fj'0 Leta 1974 seje Avgust upokojit^.
predtem pa je dobil stanovanje * * * * v ku. »Vendar mi tudi sedaj, p° ^{ti,
tem, kar sem prestal, ne dajo
Ukinili so mi denarno pomoč a®}, novanje, češ da do nje nisem up' .j^j čen. Vendar se ne bom več 7^,.
prepiral, vsaj sedaj hočem živeti	^
ru,« pravi Avgust.	^ jRG^ * 1
DOLENJSKI LIST
Št. 30 (2084) 97 mina ^
L
Krka umira že v zibelki
že takoj, ko privre na dan in se poda preko travnikov med prve bregove, je njena barva smaragdno zelena. To barvo Obdrži vse dotlej, dokler pre-*°. Petih slovenskih občin ne Pripelje svoje vode v Savo. Jarria, ki zija v bregu takoj nad izvirom, je njena popkovina’ ‘TPotnik, ki se bo podal po 'lažnem rovu globoko v notranjost, tako da bo za njim ugasnil zadnji žarek zunanje svetlobe in zamrl sleherni zu-**bnji šum, bo najprej okoli sefi zaslišal nešteto kapelj, ki z lažnih stropov udarjajo na kamnita tla, ko pa se bo njego-0 uho privadilo na to melodi-
mentorjev iz raznih inštitutov ugotavlja, kakšna je onesnaženost vode in njene okolice v gornjem toku reke Krke, se pravi njene zibelke. Nastanjeni so v osnovni šoli v vasi Krka. Začelo se je tako, da je najprej skoraj polovica od njih dobila želodčne in črevesne težave, vse znake, ki so kazali na zastrupitev s pitno vodo. Pa je niso pili iz Krke, ampak iz javnega vodovoda.
Stara šola, s podstrešjem vred, je postala prava mladinska znanstvena postojanka, v kateri vlada določen dnevni in hišni red, saj bi bilo sicer težko urediti življenje v teh starih
Laur**tam da'eč naprej v temi uslišal mogočne vodne toko-, '	80 vodne žile matere
emije. Preko njih se pretaka k„a?a za mlado Krko, da se že tn k[ePka skobaca v kameni-hriK* .ko med dolenjskimi nt.iT0V1, k' jo zapusti tam doli
.	*> ju kapusu iam i
n k|e Pri Soteski.Tam je koča,, razP°sajenega otroštva
‘'»sSnr*1'1"10
A*
>ad°8t.pa tudi za reke ii iahka in gorje materi zet ml ?e oi vedela, s kakšnin ija-k°m doji svoje dete. Smr .. ''S Krka Že iz marprniJ
?ec razposajenega otroštva resen tolmui Jošt pa bkainj bi ve 'm doji
Dr . - Krka že iz maternii fe,.1- ln,na enako smrt, kot do vsi *a ,Krko, je obsojeno tud Če e lvi)enie v njej in okoli nje strnei bo ki to dete za teea mv,’ pravočasno prekini žPsnJPf1nožtčnega pomora. Č< nia a lz sP°štovanja do življe last,?ruflh- vsai iz strahu zi
hočeš	kaiti človek j'
rie?a8 P.očeš tudi člen v tej ve
hh Jiyj)enia- Morda resda zad
lirične enkra1,1’ Vendar k° S' erp enkrat veriga trgati
iovo n«Pa A.hitro naPre) Za«0 bari iP?,)ehlovek edini, ki pro Paa lahko zaustavi.
Ekološki tabor krka 89
ijali a e pa 81 nismo predata1 'steli bomo že Pri izviru n, de ve na ta.k° alarmantne z Žor*’*« Pripoveduje Andr rodn„Andre) )e vodja medn, keea6,® u m'atlin8kega ekolo vafRa tabora Krka 89. Dvaim i Poln/-dl)ak°v inštudentov
tpčfie r.riSli 8em iz Švice, N
Britanura?ci'e- Bel«i'e-Velil
9,	Španije in ZDA — c
| lija dalje pod vodstvo
prostorih za toliko mladih ljudi. V eni učilnici imajo pograde, v drugi pa študijsko sobo za obdelavo podatkov, pri čemer jim pomagajo tudi računalniki, ter razgovore. V šolski kuhinji si sami pripravljajo zajtrke in večerje. Biološki laboratorij so si pripravili na podstrešju, laboratorij za kemično analizo vode pa imajo kar zunaj na šolskem dvorišču. Tudi sicer se večina dejavnosti odvija na prostem, saj že narava njihovega dela to zahteva. Na taboru naj bi obdelali sedem projektov, ob zaključku 28. julija pa bodo predstavili rezultate svojih raziskovanj. Projekti obsegajo biološke analize življa v reki, raziskovanje in proučevanje kraških pojavov, izdelavo katastra onesnaževalcev, kemične analize vode, analize malih sesalcev in ptičev, ki živijo ob vodi. Zadnje dneve naj bi mladi raziskoval-či skupaj z ekološkim društvom Zagradec in zainteresiranimi krajani organizirali protestno akcijo pobiranja odpadkov z bregov Krke, sestavili pa so že tudi peticijo, ki naj bi jo podpisalo čimveč ljudi, njena vsebina pa seveda poziva k večji ekološki zavesti in kliče odgovorne, naj store svoje, dokler je še čas.
ŽIVELJ VSE BOLJ IZGINJA
Povedali smo že, da je vodja tabora Andrej Žorž presenečen nad resnico, ki se odkriva pred očmi mladih znanstvenikov. Seveda so sedaj pri roki le prve analize brez povezav in primerjav, natančne meritve pa bi morali opraviti v bolje opremljenih laboratorijih inštitutov, vendar so za ugotovitev logičnih zaključkov raz-
položljivi'podatki dovolj, da ugotovimo: to je katastrofa!
Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker bi človek pričakoval, da bo reka vsaj pri izviru čista ali recimo zdrava. Pa Krka to ni več! Ob idealnih pogojih jo tukaj lahko res še prištevamo med čiste vode, se pravi v prvo kategorijo, medtem ko njen pritok Višnjica to ni več. Ob visokih vodah, ko podzemne vode. izpirajo nesnago v kraškem podzemlju, pade Krka v drugo kategorijo, Višnjica pa v tretjo. Omenimo naj še, da kam daleč ni več možno pasti, saj so v zadnji, četrti kategoriji, zbrane najbolj onesnažene vode.
Vse to se dogaja pri izviru. Kaj vse se dogaja z miado slovensko lepotico, ko se po svoji vijugasti zibeli zapodi mimo Žužemberka in Dvora do Soteske, pa tudi vejo povedati mladi raziskovalci, ki imajo oči in ušesa odprta in tako vidijo in slišijo marsikaj, tudi tako zaupne podatke, da se zaenkrat še ne upajo z njimi na dan. Pa saj je že to, kar lahko sedaj povej o dovolj, da se ti naježijo lasje. Človek namreč v tej prelepi zibeli reki, ki že tako shirana priteče iz podzemlja, ni nobena varuška, še hudobna mačeha komaj. Zahrbtni udarci njenemu krhkemu življenju se vrstijo drug za drugim. Krka pa teče naprej, kot da se ni nič zgodilo. Lepo zelena je, na slapovih in jezovih se belo peni, v ozkih soteskah se skriva v zelenju. Kako varljiva podoba! Ribjega zaroda je vse manj, nekatere vrste so že povsem izginile. Tudi nekateri sesalci, ki so včasih domovali ob vodi, pa ptiči so izginili. Najboljši dokaz onesnažene vode je vidra. Mladi raziskovalci je kljub natančnemu preiskovanju bregov niso mogli več zaslediti.
OD KOD
ONESNAŽEVANJE?
Nedvomno je, da so glavni onesnaževalci Krke ob izviru predvsem kmetje. Kako pride do tega?
»Sodobno kmetijstvo uporablja velike količine gnojil pa tudi različne vrste škropiv, ki jih deževje spira v podzemlje z velikih površin, zato ne gre samo za kmetije tik ob reki. Pri škropivih pa je še tako, da dostikrat proizvajalci dajejo nejasna pa tudi netočna navodila, da le zadostijo predpisom, kmetje pa, seveda ne vsi, ne upoštevajo navodil, ker jih ne razumejo ali pa ker vejo, da količina, napisana na navodilu, ne zadostuje, in uporabijo včasih tudi desetkratno, pravi Andrej Žorž. Seveda ne smemo kriviti samo kmete, kajti Višnjica prinaša tudi še druge odpadke. Kataster onesnaževalcev, ki so ga napravili udeleženci tabora, je zelo pester. Samo od izvira Krke do Žužemberka se nahaja na njihovem zemljevidu kar šestdeset
takšnih točk. To so predvsem divja smetišča, na katere ljudje odvržejo razne odpadke, precej tudi takih, ki so naravi pa tudi življenju v vodi škodljivi.
Druga posebnost tega področja so kraške jame. Ogromno jih je že registriranih. S pomočjo jamarskega društva iz Novega mesta, ki je taboru posodilo kombi s šoferjem — ta je hkrati tudi mentor — so se raziskovalci spustili v globine in raziskali,kaj se nahaja v njih. Kaj malo spodbudnih novic so prinesli na površje, zato pa kup zanimivih podatkov, ki bodo pomagali ugotoviti vzroke za tako veliko onesnaženost vode. V jamah se nahaja namreč vsa mogoča svinjarija; marsikje imajo vanje kar naravnost speljane greznice. Nesnaga se ob visoki vodi splakuje v reko. To pa še ni vse. V jamo padajo tudi odpadna olja, ostanki škropiv, različnih strupov, presenetljivo veliko za te kraje pa je tudi različnih ostankov zdravil, tako da raziskovalci dvomijo, da bi jih zmetali v jame le domačini, ampak je morala sem svoje zaloge skrivno odložiti
tudi kakšna družbena firma. Nižje s tokom gremo, več je onesnaževalcev, več je vrst onesnaženj in bolj nečista je voda.
Pri Žužemberku stopajo v reko tudi zelo nevarne snovi. Tukaj je moč najti svinec, kadmij, cink in nekatere druge težke kovine, katerih učinek na žive organizme ni neposreden, ampak lahko vpliva na potomce šele čez mnogo let.
Udeleženci tabora pravijo, da bodo po zaključku izdali publikacijo, v kateri bodo dokumentirali svoje delo in ne bodo slepomišili s podatki. Pravijo tudi, da le-ti verjetno za nekatere v novomeški občini niso skrivnost, pa alarma zaradi umiranja reke Krke do-, slej vendarle niso sprožili.
KDAJ BOMO POGLEDALI RESNICI V OČI?
Vodja tabora Andrej Žorž pravi, da so predstavniki nekaterih novomeških institucij, katerih skrb je predvsem nadzor nad vodo, na pripravljal-
nem sestanku tabora zamahnili z roko, češ kaj novega, česar mi ne poznamo, tako ali tako ne morete odkriti. Tak odnos do mladih entuziastov je vsekakor omalovaževalen, kaže pa še na nekaj drugega, če so stvari, kakršne so, v teh krogih poznane, kje je potem njihova vest in poklicna dolžnost? Je res, kar je bilo tudi že mimogrede namignjeno, da velja pri teh tihi konsenz s kmetijstvom in industrijo, češ da ne smemo motiti dela in proizvodnje, dokler le-ta daje kruh ljudem v teh že tako ali tako zaostalih krajih. Vsaj dokler ne bodo posledice vidne tudi laikom. Kaj pa,če bo takrat že prepozno?
Pozno je že sedaj. Mladi raziskovalci na ekološkem taboru Krka 89 nimajo nobenih pomislekov in ne mislijo sklepati nikakršnih konsenzov. Njihova naloga je ugotoviti, kako daleč je že prišlo onesnaževanje, kdo ga povzroča, in povzročitelje pokazati s prstom. Hkrati si prizadevajo skupaj z mladino iz teh krajev ekološko dovolj osvestiti prebivalce doline ob zgornji Krki, da bodo na onesnaževanje in povzročitelje tudi sami pozorni. Da se bodo zavedali, da je njihovo življenje še vedno tako povezano z živo reko, kot je bilo življenje njihovih prednikov. Pravijo, da so presenečeni, ker je Krka, katere gornji tok smo vsaj do sedaj imeli za čistega, bolj onesnažena kot mnoge slovenske reke, znano pa je tudi, da so naše reke med najbolj neosnaženimi v Evropi. Z osveščenim delom in dosledno kontrolo pa je tudi za Krko še upanje. Pravijo, da po dolgih letih sredi Londona po Temzi zopet plavajo lososi, če je Angležem uspelo rešiti Temzo ob milijonskem mestu, pa ne bi nam Krke, ki teče sredi čudovite in še sorazmerno dobro ohranjene narave?
TONE JAKŠE
Živeti z odpadki
Brusničani nikoli niso bili posebno srečni — le kdo bi tudi bil? — da imajo v svoji krajevni skupnosti v Leskovcu občinsko smetišče, vedno so tudi imeli vrsto pripomb na njegovo obratovanje. Protis-metiščno razpoloženje pa je doseglo vrhunec, ko naj bi v začetku leta resno razpravljali o študiji možnih lokacij deponije posebnih odpadkov, ki naj bi bila v Leskocu. Nemesto do tovrstnega sestanka je prišlo v krajevni skupnosti do ustanovitve protideponijske komisije, ki je izvršnemu svetu občine postavila več zahtev v zvezi z obratovanjem sedanje deponije, odklonila pa — po sklepu sveta in skupščine krajevne skupnosti — karšno-koli dogovarjanje o deponiji posebnih odpadkov.
Očitki in zahteve krajevne skupnosti in na tej osnovi zahteve občinske vlade so zbudile upravljalca deponije in celo vrsto odgovornih. Da bi ugotovili vplive obstoječe komunalne deponije na okolico, so opravili štetje prometa in meritve hrupa, meritve prašnih delcev, opravljene so bile analize pitne vode iz vodnjakov, analize izcednih vod iz zadrževalnega bazena ob deponiji ter vode iz Bukovega in Zerjavinskega potoka. In rezultati? S prometom nasploh (ne le s komunalnimi vozili) je zelo obremenjena cesta Novo mesto—Mali Slatnik, zaradi česar so se za večjo varnost že lotili gradnje pločnikov. Lokalna cesta Ratež—Brusnice ni toliko prometna, da bi bili pločniki iz prometnovarnost-nih razlogov potrebni, bi pa bil pločnik koristen v samih naseljih Male in Velike Brusnice, kjer je cesta utesnjena med hiše. Hrup nikjer ne presega dovoljene meje (meritve so izvedli v Velikih Brusnicah pri šoli in hiši številka 100 ter v Leskovcu pri hiši številka 1) in nima škodljivih vplivov, največjega pa tako povzročajo traktorji in mopedi. Tudi količina prašnih delcev je precej pod količino, dovoljeno za stanovanjska naselja. V Novem mestu, na primer, je bila takrat koncentracija enaka kot v Leskovcu, v Straži pa nekoliko višja. Analize so pokazale, da je pitna voda iz vodnjakov s kapnico v Leskovcu in Dol. Suhadolu oporečna, vendar ni mogoče trditi, da zaradi smetišča. Z analizami vode še nadaljujejo, pravo sliko naj bi dobili, ko bodo vodnjaki očiščeni, naredili pa bodo tudi primerjalne analize z drugimi kraji v občini. Vsem gospodinjstvom v Leskovcu in Dol.
Suhadolu Komunala že nekaj mesecev brezplačno vozi vodo, kar je vsai trenutno edina rešitev, saj denarja za drago napeljavo vodovoda ni. Meritve pretokov in analize vode v Bukovem in Žerjavinskem potoku so pokazale, da slednji ne čuti vplivov deponije, v prvem pa so ugotovili povečan amoniak in KPK. V iskanju rešitev za ta problem je Krka, tovarna zdravil, poskusno čistila izcedne vode; ali bodo izcedne vode vozili na čistilno napravo ali manjšo čistilno morda postavili ob deponiji, bo odločeno že v kratkem, zadevo pa morata Komunala in komunalna skupnost urediti do konca leta. Ostale vplive — raznašanje odpadkov, ogenj, smrad — upravljalci deponije skušajo obvladovati z dnevnim prekrivanjem odpadkv, z odpli-njevanjem deponije, z gašenjem in deponiranjem pepela tako, da se ob stresanju ne dviga oblak prahu.
Komunala je tudi poostrila nadzor nad odpadki, pripeljanimi na deponijo. Sekundarne surovine in druge materiale, ki ne spadajo na smetišče, zavračajo. Zelo pereč je tudi problem Romov, ki kljub prepovedi in odganjanju še vedno hodijo brskat po smetišču. Občinski izvršni svet je ob nedavnem obravnavanju deponije s tem v zvezi zahteval, naj Komunala zaradi vse večje prisotnosti Romov in prehitrega polnjenja deponije še poostri nadzor nad dovozom odpadkov in deponijo, da ne bodo tja prihajali sekundarni odpadki, ki tudi privlačijo Rome. Komunala, še posebno pa Dinos, morata izdelati temeljit program zbiranja in odvoza sekundarnih surovin, predvsem od gospodinjstev. Postaja milice je dolžna bolj pomagati pri odganjanju Romov z deponije, skupaj s Komunalo in inšpekcijskimi službami pa redno spremljati odbratovanje deponije in o stanju redno dvakrat na leto • poročati. O '**,Hcih krajevne skupnosti, >	'nnirani
posebni odpa^- .. _ ni lMV, je bilo ugotovljeno, da je IMV leta 1982 za deponijo odvrgla svoje odpadke v kovinskih sodih, da pa je na zahtevo sanitarne inšpekcije izvedla sanacijo.
Zaradi stalnih očitkov je novomeški komite za urbanizem in varstvo okolja zaprosil tudi za oceno razmer na komunalni deponiji v Leskovcu republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Ta je na osnovi mnenj in ogleda, ki so ga opravile republiška sanitarna, vodnogospodarska in urbanistična inšpekcija ter sam komite, ocenil, da »sodi deponija Leskovec po vseh primerjalnih kriterijih od lege do vzdrževanja in skrbi za
okolje med najboljše v Sloveniji. O ustrezni strokovni usposobljenosti upravljalca priča tudi dejstvo, da že naroča pripravljalna dela za čistilno napravo za izcedne vode. Prizadevanja in dosežki občinskih upravnih organov pri reševanju problemov z odpadki vseh vrst postavljajo občino Novo mesto med vodilne v Sloveniji«. Je pa komite v svoji oceni, pod katero se je podpisal njegov predsednik Tomaž Vuga, zapisal tudi znano, pa včasih pri odgovornih premalo upoštevano resnico, da vsak industrijski objekt, še posebej pa objekt za ravnanje z odpadki, predstavlja tujek v okolju in motnjo zanj. S prostorskimi, tehničnimi in organizacijskimi ukrepi je možno obremenitve bivalnega in naravnega okolja zmanjšati na sprejemljivo raven, piše v oceni, ter da v Leskovcu tudi gre za tak primer. Seveda je treba upoštevati tudi sociološke vplive in razsežnosti vsakega (in tudi tega) posega v okolje — kar stalno poudarja član novomeškega izvršnega sveta Janez Kržan — ko strahu in nezaupanja ljudi ni mogoče odpraviti niti s povsem verodostojnimi fizikalnimi meritvami ter realnimi ocenami in ugotovitvami pristojnih in strokovnih institucij, posebno, če skoraj dokazujejo, da bi takšen tujek moral pravzaprav blagodejno vplivati na okolje in ljudi. Zato je pač nujna strpnost tudi v primeru morebitnih pretiranih ali celo nerealnih strahov in zahtev. Predlog, da mora Komunala Novo mesto v ceni smetarine že sedaj zagotoviti desetodstotni delež za hitrejši razvoj komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti Brusnice in v krajevni skupnosti Orehovica za naselji Tolsti vrh in Žerjavin, s čimer bo možno uresničiti marsikatero sedaj neizvedljivo nalogo (npr. vodovod za dokončno ureditev oskrbe prebivalcev krajevne skupnosti z neoporečno pitno vodo, pločniki v naseljih Male in Velike Brusnice, posodobitev javnih poti, javna razsvetljava itd.), seveda po dolgoročnem programu, je po vsem dosedanjem premajhnem upoštevanju krajanov pri smetišču poleg ureditve obratovanja deponije še en poskus, da se omogoči kar najmanj težko življenje na deponiji in ob njej.
Kaj pa posebni odpadki in njihova deponija, o kateri se Brusničani nočejo pogovarjati? Vse priprave za to deponijo so ustavljene, pristojni omenjajo prihodnje srednjeročno obdobje, s posebnimi odpadki, ki nastajajo vsak dan, pa se tovarne znajdejo, kot vedo in znajo. Pravzaprav je strah, pa ne le v prebivalcih v bližini deponije, kar upravičen.
Z. LlNDlC-DRAGAŠ
—!fr—
V neobvezen premislek
JLA proti JLA?
Julija lani so slovenski časniki, med njimi tudi naš ted-|	m k, objavili novico, da so štir-
je mladeniči iz Brežic napadli in fizično obračunali s Perico Jeličem, vojakom garnizije iz Cerkelj. Sporočilo ni dopuščalo (čeprav takrat sojenja še ni bilo) nobenega dvoma o resničnosti navedb, govor je bil o mladih nasilnežih, navedeni so bili njihovi osebni podatki, vpliv alkohola, pivska steklenica, ki so jo zalučali v Jeliča, kot dejstvo je nastopala tudi grozljiva podrobnost, da je hotel eden od mladeničev vojaka celo zabosti z nožem.
Obravnava zoper mlado četverico je bila 23. maja letos. Sodba je bila oprostilna kar pomeni najmanj to, da četverici ni bilo mogoče dokazati napada na vojaka Perico Jeliča, celo več, vse kaže, da napada sploh ni bilo. Vojak Jelič je bil med postopkom tako neprepričljiv in protisloven, da mu sodni senatni mogel verjeti. Kolega Bojan Budja, ki je
raziskoval epilog domnevnega napada na vojaka, je prišel do sklepa, da si je napad izmislil Perica Jelič sam z namenom, da bi opravičil svojo pot domov, njegova zgodba pa da je prišla prav tudi nekaterim v cerkljanski garniziji.
Kdo so ti nekateri? Breziča-ni, da o Cerkljancih niti ne govorimo, pravijo, da je bil pri dokazovanju napada na vojaka Jeliča zelo aktiven Radoji-ca Otaševič, podpolkovnik in mož, ki na letališču Cerklje skrbi za varnost. Kdo je Rado-jica Otaševič? Med drugim je starešina JLA, ki ga je tednik Mladina 16. junija letos v dolgem prispevku obtožil krivolova na cerkljanskem vojaškem letališču. Pravzaprav je to storila lovska družina Cerklje, vendar je vojaško tožilstvo v Zemunu (podpolkovnik Jovan Caprič) kazensko prijavo preprosto zavrglo. In to ne glede na to, da domači lovci med drugim navajajo kar šest primerov nezakonitega lova
Otaševiča in tovarišev. Grozljiva, vendar prav nič presenetljiva,je tudi Mladinina ugotovitev, da niso republiške lovske oblasti niti s prstom mignile zoper člana zelene bratovščine, ki je prekršil (tako kaže) lovske zakone. In to ne glede na to, da se nad Otaše-vičevim početjem zgražajo tudi nekateri lovci v častniškem zboru letališča Cerklje.
Zdaj smo pri bistvu zadeve. Kdo blati ugled JLA, kdo jo napada? Vojak Jelič s svojo dvomljivo zgodbo ali štirje mladi Brežičani, ki so se nekoliko objestno vozili v diani? Podpolkovnik Radojica Otaševič, ki novinarjem Mladine noče odgovarjati na očitke o krivolovu, ali ti isti novinarji, ki potem o krivolovu dokumentirano pišejo o krivolovu in ogorčenju domačinov nad Otaševičevim početjem?
Zanimivo je, da poveljstvo letališča Cerklje ni nikoli odgovorilo na pisanje Mladine o lovskih orgijah na območju letališča, še vedno brez odmeva pa je tudi namig Dolenjskega lista o tem, da je Jeličeva zgodba prišla prav nekaterim v cerkljanski garniziji. Je JLA res tako šibka, da ne more ustavili redkih posameznikov v JLA, ki delajo zoper ugled JLA? Kdo dopušča, da JLA dela zoper JLA?
MARJAN BAUER
Ni
resnice o resnici
Jugoslavijo tvorijo narodi s silno različno kulturno tradicijo. Ivan Svetlik (Nova revija, št. 65/66) pravi, da so se v Jugoslaviji srečali trije mogočni vetrovi z imeni: Rim, Bizanc in Meka. Toda tu ne gre le za razlike v religijah, temveč gre za občutna razhajanja na področju vrednotenja in normiranja, za razlike v kulturi, umetnosti, v politiki, vključno z vlogo države, tehnologije in organizacije dela. Le nekaj desetletij skupnega življenja ni moglo prekriti teh razlik kljub propagandi v javnih občilih, socializaciji v šoli in kljub številnim institucijam, ki so bile ustanovljene v ta namen: štafeta mladosti, mladinske delovne brigade. »Vsa umetnost ustvarjanja novih institucij oziroma regulacije družbenega razvoja je v ohranjanju starega in hkratnem inoviranju novega,« pravi Svetlik. Toda v Jugoslaviji je nastopil problem, ko so za vse stare raznolike kulturne matrice hoteli najti nov, edinstven institucionalni okvir. Vsaka unifikacija pa slej ko prej vodi v spopade in je protiproduktivna tako za gospodarstvo kot tudi na socialnem področju Žal v Jugoslaviji nismo znali iskoristiti kontrastov naših kultur Po zmagi revolucije so pravzaprav hoteli vse izničiti. Toda tradicionalnih vzorcev ni mogoče zavreči niti jih ne moremo ohraniti pri življenju nespremenljive. Potrebno jih je obogatiti z novimi pridobitvami civilizacije. Vse socialistične revolucije, vključno z'jugoslovansko, pa so gradile na predpostavki, da je vse staro mogoče zavreči in nadomestiti z novimi, socialističnimi elementi. Vsa pod-
ročja družbenega življenja je začela obvladovati partija, medtem ko so v vsakdanjem življenju še naprej prevladovali tradicionalni kulturni vzorci in vrednote. V kriznem obdobju se najnovejše kulturne plasti rahljajo, izpod njih pa prihajajo na dan trdnejše kulturne usedline. Ljudje težijo k nečemu, kar je že preizkušeno, kar zagotavlja varnost in preživetje. Vedejo se kot Schutzov človek z ulice (Nova revija, št. 65/66), ki je pripravljen stvar sprejeti kot samoumevno, zdrami ga le šok, vendar rešitev zanj išče v že preizkušeni zakladnici prednikov. Ljudje smo prej pripravljeni iskrivih stvarnost, kot pa da bi žrtvovali že preizkušeno rešitev.Kaj ti vse, kar je novo, je vir negotovosti.
Poleg uniformnosti je partija vseskozi poudarjala tudi ko-lektiviteto. Posameznik je bil izničen. V *—- tšnji težnji po dem' X	■ ;i družbe se
skriva ,ua, vožnja po uveljavitvi posameznika, in to predvsem v razvitejših predelih Jugoslavije, kar je rezultat zgodovinskega nalaganja. Posameznik je rezultat evropske civilizacije in tudi pri nas sega do tam, do koder je najmočneje segel vpliv evropske kulture. Na različne kulturne matrice se zelo različno prijemajo tudi regulacijski mehanizmi v ekonomiji in družbi: država, trg, samoupravljanje.
INTERKULTURNO
KOMUNICIRANJE
Ljudje, ki vstopajo v inter-kulturno komuniciranje, no-
sijo v sebi okvir referenčne kulture, v kateri živijo. To je sistem idej in vrednot, ki delujejo kot obrambni mehanizem. Je neka oblika samozavaro-vanja pred tujo kulturo. »Interkulturno komuniciranje predstavlja možnost interakcijskega komuniciranja ljudi različnih kultur, empatičnega sporazumevanja v procesu komuniciranja, doseganje soglasij (konsenza) in kooperacije v procesu dela in poli tike, možnost integracije v novo skupnost in ustvarjanje sožitja z drugimi narodi,« pravi France Vreg (Teorija in praksa, 1/2 1989, str. 41). Vsako interkulturno komuniciranje predstavlja trčenje dveh ali več kultur, ki nujno rojeva konflikte, njihova intenziteta pa je odvisna od odprtosti in tolerantnosti kultur, ki so se srečale.
Idealni vzorec komunicira-ja se v stvarnosti poruši. De-msko pa se vzpostavi vzorec ierarhičnega komuniciranja, akšne težnje danes zapaža-to v srbskem vodstvu in srb-kih medijih, ki jim sledijo, luncan kot simbolični inte-akcionist zavrača vse kon-enzne modele družbe in je ristaš konfliktnih modelov, ravi, da hierarhično komuni-iranje izraža boj glede le-itimnosti oblasti. Množični tediji vedno izbirajo spročila a dominanti diskurz. Deluje-t kot vlade javne akulturacije -ustvarjajo predstavo o sve-j. Peter Golding ugotavlja, da inožični mediji poustvarjajo bjektivno stvarnost, družbe-o moč in konfliktne družbe-e procese. Se pravi, da imamo pravka z medijsko konstruk-ijo družbene stvarnosti. Mno-ični komunikacijski sistemi likjer niso avtonomni, tem-eč so povsod podsistemi dominantnih sfer. Objektivnega poročanja ni. Ali kot navaja Hanca Košir v svoji knjigi Na-tavki za teorijo novinarskih rst 0'Brienovo misel, da so irodukti medijev novice in ne esnice. Kar ponujajo novinar-i, so le interpretacije stvarno-ti. Ta objektivizacija realno-ti pa ima več dimenzij: prvič
Ujeti vsako ribo v vodo
Nova poslovna zgradba SOP na Litijski cesti v Ljubljani s svojo nevsiljivo eleganco priteguje poglede mimoidočih, , njena notranjost pa je navdušila blišča vajene tujce in poslovne partnerje te krške delovne organizacije. Naj se zdi ! poprečnemu človeku ta zgradba še tako luksuzna, so strokovnjaki mnenja, da so take oslovne zgradbe potrebne, e naj se slovenske delovne organizacije uveljavijo v svetu. Torej nova hiša za Sopove inženirje v Ljubljani ni razkošje.
»Pred tremi leti smo se v SOP odločili, da zaokrožimo in združimo naše proizvodne prostore v Krškem, čemur je sledila selitev iz ožjega mestnega središča v novo industrijsko cono v Krškem. V tem sklopu je bila tudi gradnja novih proizvodnih prostorov za tovarno v Kostanjevici. Letos junija pa smo naložbene dejavnosti, ki so nas veljale okoli 20 milijonov dolarjev, zaključili z novimi prostori za naše inženirje v Ljubljani, ki so doslej delali na več lokacijah po Ljubljani,« pravi glavni direktor krškega SOP Janez Rošker. Vse te gradnje so bile potrebne zato, da so v delovni organizaciji ali po novem v skupnosti podjetij uvedli novo tehnološko disciplino, začeli z uvajanjem novih programov. »Vse to pomeni naš način prilagajanja v Evropi, ki pri nas že dolgo ni več votla beseda, marveč dejstvo, saj že sedaj izvozimo 60 odst. svojih izdelkov in storitev. Pravzaprav lahko rečem, da nas Evropa spodbuja k učinkovitejšemu organiziranju, v katerem mora še pomembnejše mesto dobiti znanje. Nova zgradba v Ljubljani torej pomeni tudi naložbo v znanje.«
Inž. Franc Janežič že 22 let vodi Sopovo tovarno znanja v Ljubljani, v resnici pa je ta nekaj več, saj inženirji že dolgo niso več samo strokovnjaki za tehniko in tehnologijo, marveč se morajo spoznati tudi na ekonomijo. Ali kot pravi inž. Janežič: »Tehnika je umetnost možnega, torej takega, kar je moč prodati in potem uporabi-
ti. Naše delo je povsem merljivo. V Ljubljani bomo samo letos sklenili za 24 milijonov nemških mark poslov,« pove Janežič in dodaja, da se sedaj v SOP-u ne dogaja pravzaprav nič bistveno novega. Že od nekdaj so poskušali ujeti vsako ribo, ki so jo videli v vodi, zato bodo v tej smeri nadaljevali, inženirsko delo pa je pri taki filozofiji več kot nujno. »Vendar je inženirje v provinci — prosim, tega ne mislim slabšalno — težko dobiti, hkrati pa provincialna mentaliteta ne koristi poslom. Čeprav smo doslej v Ljubljani delovali na štirih lokacijah, smo se s svojim delom potrudili, vendar so se že začele pojavljati težave zaradi komunikacij med posameznimi deli. Hkrati je naša

firma v Ljubljani živela v anonimnosti, pa tudi pred tujci se z barakami nismo mogli postavljati, da ne govorim o tem, kako pomemben je za delavca občutek o pripadnosti, ki pa se porodi le, če je firma dobra. To sem opazil tudi po tem, da so se začele ženske, ki so zaposlene pri nas, veliko bolj urejati.«
A naj bo dovolj o razlogih, ki so pripeljali do gradnje nove SOP-ove poslovne stavbe v Ljubljani. Velja se malce pomuditi tudi pri posebnostih same zgradbe. Ta pa je vidna navzven, saj je obdana s stekleno »srajčko«, ki varuje notranjost pred vročino in mrazom, padavinami in hrupom, za to stekleno obleko pa so okna lahko odprta noč in dan, kar je seveda najboljša ventilacija. Osrednji del poslovne stavbe je velik pokrit atrij z vodometom in rastlinjem, na ta atrij pa gleda-
je pomemben izbor o čem sporočamo in o čem ne, naslednjo dimenzijo predstavlja odnos do stvarnosti, o kateri sporočamo, in na koncu je tudi pomembno, za kakšno jezikovno ubesedovanje se odločimo. To so tri dimenzije, od katerih je nedvomno najpomembnejša prva. Po raziskavi M. Stef-fensa »z več kot 99 odstotki dogodkov po svetu bralci niso nikoli seznanjeni, ker z njimi ni seznanjen niti tisk. Več kot 99 odstotkov novic, ki končno dospejo do tiska, pa nikoline doseže bralca, ker so izločene kot nepomembne, preveč fragmentarne ali po vladajočih idejah nemoralne« (citirani v M. Košir: Nastavki za teorijo novinarskih vrst, 1988, str. 12). Selekcija dogodkov ne poteka po naključju, novinarji in uredniki jih selekcionirajo po pomenu, ki jim ga daje njihova družbenopolitična stvarnost. Ti pomeni pa se v času in prostoru seveda spreminjajo.
RESNICA O RESNICI
Za novinarsko sporočanje je značilno, da je ideološki vpliv dominanten, to je interpretacija vladajočih krogov. Ideologija pa ni enoznačen pojem. Lahko_ bi jo definirali kot sistem vrednot, vzorcev, kot sredstvo, cilj in akcijo. Ideologija predstavlja strateški načrt, katerega del je tudi naša medijska vojna. Njihov namen je širiti »resnico« s prepričevanjem, zato so mediji zelo aktivni. Meša Selimovič je nekoč dejal: »Vsaka ideologija, ki misli, da je našla, ali je na tem, da bo našla absolutno resnico, je lahko razlog za to, da moralno pohabi ljudi« In kaj je stvarnost? Paul VVatzclavvick v knjigi Koliko je stvarno stvarno razlikuje dve stvarnosti in še dodaja, da nikjer ne obstaja absolutna stvarnost, ampak samo subjektivna in pogosto protislovno dojeta stvarnost. Loči stvarnost prvega reda, ki jo sestavljajo vsebine fizične
narave in so vedno preverljive, stvarnost drugega reda, na tej ravni pa je vsako razpravljanje, kaj je resnica in kaj ni, relativno. »Iluzija je verjeti, da obstaja 'resnična' resničnost drugega reda in da se je 'normalni’ ljudje bolj zavedajo kot 'norci', »pravi VVatzclavvick.
Pred novinarjem je zahteva po celoviti in objektivni informaciji in v novinarskih kodeksih je le-ta zabeležena kot moralno vprašanje. Kajti novinar lahko v vsakem trenutku izbira, ali bo pošteno poročal ali ne. Večkrat se slišijo zahteve, naj novinar poroča po resnici, toda vsaka človeška resnica je relativna in v tem smislu zmotna. »Resnica o resnici je ta, da ni resnice o resnici, zato z resnico ne razpolaga nihče,« piše Tine Hribar (Resnica o resnici, 1981). Torej obstaja le pot do resnice. Zato bi morali zamenjati besedo resnica z resnicoljubnostjo kot moralnim načelom. In s tem, ko ni »resnice«, tudi ni mogoč nevtralen sporočeva-lec.
JUGOSLOVANSKA
MEDIJSKA
REALNOST
Današnja situacija medse-bojnegajčomuniciranja v Jugoslaviji kaže premoč dominantnih medijev velikih narodov. Medsebojno poznavanje dogodkov je minimalno, k temu prispeva tudi neenakomerno razširjanje informacij o posameznih narodih, poleg tega beograjski in zagrebški časopisi sežejo tudi preko republiških meja (več kot 20% naklade prodajo zunaj svojih meja). Dominantno komuniciranje močnejšega se sprevrača v avtokratsko propagando. V takšnem zmanipuliranem politično-propagandnem vzdušju pa je vsako interkulturno komuniciranji neuspešno.
Srbsko vodstvo z Miloševičem na čelu se poslužuje preizkušene formule politične propagande. To formulo so
jo okna vseh šefov vključno z oknom vodje biroja. Če je potrebno, se šefi lahko pogovorijo z vodjem tudi z balkončkov, ki so pritikline vseh pisarn vodilnih. Na vrhu je terasa, katere del je pokrit in služi hišni kuhinji in restavraciji-Stavbo je projektiral deloma tudi po ameriških vzorih inž. arh. Janez Lajovic iz Ljubljane, energetske izračune pa je opravil dr. Novak. Seveda se je tudi tu izkazala inovativnost Sopovih inženirjev, saj je »srajčko« arhitektu predlagal sam inž. Janežič, za teraso, po kateri se bo mogoče sprehajati, pa so se odločili tako rekoč na sindikalnem sestanku. Zdaj ima 160 zaposlenih v inženirskem biroju odlične razmere za delo. K prijetnemu počutju prispeva tudi Olivettijeva pi; sarniška oprema, poznavalci pa pogrešajo več računalnikov. Inž. Janežič je povedal, da v hiši sicer imajo sistem PC računalnikov, vendar nimajo računalnikov za projektiranje in konstruiranje, z izjemo elektroinstalacij. Janežič priznava, da bodo s projektiranjem elektroinstalacij na računalniku »prihranili« troje ljudi, ampak šele tedaj, ko bo ta novi način do kraja vpeljan-Novega načina projektiranja z računalniki se zato ne bodo lotili na mah, marveč postopoma, da tako ne bi trpelo redno delo. Sicer pa se Janežiču zdi povsem samoumevno, da imajo inženirji dobre pla<5e'
ki pa niso najpomembnejše-
»Za inženirja, ki zori kakšnih 5 let, je predvsem pomembno, da se lahko izobražuje, da se razvija in raste s svojo stroko, da veliko vidi in spoznava no; vosti ter govori jezike, da ceni svojo stroko in titulo. Misli®' da pri nas inženirski pokhc spet pridobiva veljavo, da sm? lahko povsem enakopravni Švicarjem ali Nemcem, naš največji užitek pa je, če jih tud1 česa naučimo,« pravi Janežič-Na Litijski cesti v ljubljanskih Mostah ima SOP trenutno zaposlenih 160 ljudi, med katerimi jih je 100 z višjo in visoko izobrazbo. V stavbi pa Je prostora za 240 ljudi, ker so v SOP-u mislili tudi na prihodnost. Vendar prostori niso pr®: zni, saj so se v njih nastanil' predstavniki dveh mešanih družb, kasneje, ko bo SOP p°" stal prava evropska firma, Pa bodo prostore potrebovali zase, kar pomeni, da se bo z zaposlovanjem novih inženirjev delež znanja v Sopovih izdelkih še povečal.	^ g


preizkusili že fašisti. Vse svojo formulacije in gesla ponavljajo toliko časa, da preide 1]U'
dem »v kri«. Poleg ponavljanja se poslužujejo tudi idejnega siromaštva ljudstva. Že Freuu je odkril temeljni element fašistične manipulacije, to 1“ vez. Pravi, da je libidiralne narave. »Človeški efekti komajda kdaj tako zelo narasejo kot
v množici; ker uživajo v občutku, da so ukinjene individualne razmejitve, obdaja jih občutek ugodja.« (Theodor W. Ador-no: Freudovska teorija >n struktura fašistične propagande, v Psihologiji in kulturi, 1981). Freud pravi, da tisti, k se utopijo v množici, niso pr1' mitivni ljudje, pač pa kažejo primitivne načine vedenja, k so v nasprotju z njihovim normalnim racionalnim vede_ njem. Zelo močno vlogo im tudi identifikacija množice njihovim vodjo. Človek, ki® naredi vodjo za svoj ideal, IR* bi pravzaprav samega sebe, o bi se tako znebil svojih n uspehov in nezadovoljstva. i\ misel mi pridejo srbski m tingi.
V takšnih kriznih razmera je nujno spodbujati interkU turno komuniciranje, ki P brez večje medsebojne tol rantnosti, empatije in visok motivacije ne bi nikoli uspe* . Spoznati bi morali različno kot možnost odpiranja, im kot oviro. »Predvsem Pa . 0
morala celotna jugoslovans
publicistična stvarnost upo levati svojo profesionalno o govornost in uporabljati P radigmo demokratičnega k
municiranja.« poudarja Fran Vreg (Teorija in praksa, L' 1989, str. 41). Novinarji bi m rali biti kot Schutzovi dob obveščeni državljani, drža ljani, ki znajo razumsko O j kovati svoje mnenje in ia^0v informacije in ki ne privom temeljno nedoločnost reccp^
nega vedenja. Toda novin
ar ie
edeli^
trenutno pri nas opre-po definiciji kot družbeno^ litjčni delavec, zastopnik 0,. resnice brez svoje individ
nosti.
Pripravila: J
ŽAGaB
$
8
I
C
l
S
I
1
>
(
J
1
1
I
1
f
5
1
1
(
(
]
I
I
1
1
]
(
)
1
{
)
t
<
i

re
rc
la
“I
st
sl
Li
la
Ir
ir
rr
k,
tc
ol
gl
p'
ol
s<
N
ie
ol
n
sl
b<
P'
81
Sl
h
li
o
d
n
It
P
ie
d
ti
sl
o
t
tl
z
p
k
r,
n
Ir—

Skrivnost nakelskega Sv. Jakoba
Po vinorodnih gričih na jugovzhodnih obronkih Kočevskega Roga nad belokranjsko ravnico se med hišami in zidanicami tu in tam dviga cerkveni zvonik katere od manjših cerkva, ki so, kot je pač Pričakovati v slovenski krajini, kar gosto posejane med človekovimi bivališči in vinogradi Na prvi pogled cerkvice niso nič posebnega, skromne so Po zunanjščini in malo znane Po imenu. Precej časa se tudi ljubitelji in poznavalci umetelne zgodovine niso kaj do-8tl zmenili zanje. Potem pa ko so delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta šli po sledeh skromnih zaznačb in se ob denarni podpori republiške 'n črnomaljske kulturne skupnosti lotili cerkva nekoliko temeljiteje, se je pokazalo, da ta del Bele krajine skriva pra-v° majhno bogastvo. Najprej )e presenetila cerkev v Straž-njem vrhu s svojim poslikanim lesenim stropom, grobovi v ladji in staro apsido v temeljih prezbiterija, zdaj pa podobno presenečenje, če ne celo še večje, ponuja podružnična cerkev sv. Jakoba v Naklem.
Ta čas v prezbiteriju cerkve stoji gradbeni oder, na njem Pa študentki Mihaela Ciuha in Jana Kropivšek ter restavratorski tehnik Nuša Dolenc pod strokovnim vodstvom in nadzorom restavratorja Marka outine iz Restavratorskega centra Slovenije pazljivo odstranjujejo novejšo plast ome-ttt’. Izpod katerega ponovno Prihajajo na svetlo čudovite gotske freske, ki jih je neznan mojster naslikal v davnem 15. stoletju.
Marko Butina, ki je lani po nalogu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine opravil temeljito sondažo notranjih in zunanjih sten cerkve, pravi, da so freske na oboku prezbiterija, kjer jih zdaj odkrivajo, zelo dobro ohranje-he in da pri delu nimajo večjih težav. Delajo na klasičen način, za del oboka pa so upora-oih tudi tehniko injiciranja
mase, ki zveže poslikano plast ometa s podlago. »Konec tega meseca bomo dela za letos zaključili. Prihodnje leto nas čaka odkrivanje poslikave na slavoloku in na stenah prezbiterija, še leto kasneje pa se bomo lotili sten ladje. Tu bo delo težje, saj so spodnji deli sten v prezbiteriju in v ladji zasigani in bolj poškodovani.«
Prvi, ki je odkril, da se pod sedanjo poslikavo v cerkvi sv. Jakoba skrivajo starejše freske, je bil dr. Ivan Komelj, in to že pred 20 leti. Odločitev za temeljitejši ogled, kakšne so freske in ali naj se jih odkrije, je padla leta 1985, ko je Zavod prijavil akcijo v srednjeročni program republiške kulturne skupnosti. Program je bil sprejet, kot bosta gotovo sprejeta v naslednji srednjeročni program tudi nadaljnje odkrivanje poslikave in prezentacija celotne notranjščine cerkve.
Podružnično cerkev sv. Jakoba v Naklem najdemo prvič omenjeno v zgodovinskih dokumentih šele v Valvasorjevi Slavi. A kaj več od imena cerkve nam Valvasor ne pove. Marinka Dražumerič iz novomeškega Zavoda meni, da so cerkev najverjetneje postavili okrog 1470. leta, ko je bila narejena tudi poslikava v prezbiteriju, na slavoločni steni in delno na stenah ladje. Po gotskih stilnih značilnostih prezbiterija cerkev sodi v ta čas, časovno in slogovno pa se ujema tudi prvotna poslikava. Cerkev je v stoletjih doživela nekaj sprememb. Prvotni leseni ravni strop v ladji so najverjetneje v 18. stoletju odstranili in postavili banjast svod, hkrati ko so podrli staro lopo in pozidali novo. Sedanji zvonik in glavni oltar je cerkev dobila kasneje, v 19. stoletju. Ob koncu prejšnjega stoletja so v cerkvi postavili stran-
ska oltarja, delo Jerneja Jereba iz Metlike, France Blaznik pa je cerkev na novo poslikal. Pri tem se je motivno naslonil na prejšnjo poslikavo, vendar starega mojstra ni dosegel v izrazni moči.
»Kolikor je mogoče ugotavljati iz dosedaj odkritih fresk, je poslikava delo strokovnjaka, kvaliteta pa izdaja zelo veščo roko. Najverjetneje je mojster prišel od drugod, od kod in kdo je bil, pa ne vemo. Cerkev je poslikal dokaj nenavadno. Upodobil je motive, ki so v evropskem srednjeveškem gotskem slikarstvu redki, denimo prizor križanja in zraven prizor obešenega Juda Iškarijota. Nenavadno je tudi to, da je notranji rob slavoloka poslikan z doprsnimi podobami apostolov. Ze zdaj je mogoče reči, da freske v podružnični cerkvi sv. Jakoba tako po kvaliteti kot po motivih, ki so upodobljeni, sodijo v zakladnico slovenske kulturne dediščine. Presegajo lokalni in zgolj pokrajinski pomen,« pravi Marinka Dražumerič.
Podobno oceno so dali tudi priznani slovenski strokovnjaki. Lani si je dr. Emilijan Cevc z nadškofijsko umetnostno komisijo ogledal sondirane dele v prezbiteriju, prejšnji teden pa je prišel na ogled tudi dr. Ivan Stopar. Oba sta ocenila, da gre za freske vrhunske kvalitete.
Domačini so delavce Restavratorskega centra sprejeli s prislovično belokranjsko gostoljubnostjo. Tudi župnijski urad je po svojih močeh priskočil na pomoč. Videti je, da se ljudje zavedajo, da njihova doslej malo poznana cerkev skriva v sebi umetnostpi zaklad, po katerem bosta cerkev sama in ime kraja šla po vsej domovini.
M. MARKELJ
' '' 11
Sovjetske izkušnje s točo
!
«°Me leto ima naša obrni, J? Pred točo spet polne . ke dela. Nevihte si kar poda-»nm,ro^0’. kakor bi hotele sPr^tUočnikom«, začenši od c®v Pa do delavcev radar-Li(j,>ra^Ur‘a*ni^kega centra na ui,.1, zagosti, ker so si lani In n privo®či'i pravi oddih, ima?V zavo')° tega, ker nas mar,- etjS °č'tno bog precej kai*1 rad kot lani (on že ve za-tnii’tSe Pošalijo kmetje!), je bil » bolj zanimiv nedavni Sana V18°ke sovjetske dele-PovahT Sloven')l. ki se je na obrami,0 naše skupnosti za I 8a .Ij0 Pred ločo največ.ča-
1	Na«oUdlla v sevniški občini, le »n str°kovnjake so zanimanj. aal' sovjetske izkušnje pri nammbi Pred točo, o čemer slovo z urednikom glasila be APrSke Protitočne obram-Pokbk .edom Železnikom še stVfl be> koristne in zanimive st, . 'Povedal vodilni sovjet-
h;)vS'Lt MasometTa'
lika * vpra®ar>je, kakšna je raz-obrai!i?(1 našo 'n sovjetsko dr.Ah«bo pred t0^°’ 80 mi je nji D Saev diplomatsko izmak-lahi,° pfv'b vtisih sodeč, je Prpru P,°bvalil zlasti obrambo je	v Sloveniji, zalem pa
drnhr!° odPrto, do vseh nato ,,P0stl nanizal, kako imajo 8kj „elen° v ogromni Sovjet-obra^u7'1' ^am so pričeli z innn	že leta '196a. bolj r.a-
1 k točPri pa so se lotili boja proti ' H Zomn°8nim oblakom z u ka-* po?n sovjetske vlade pet let
2	kavka16 na Kavkazu in v Za-. P tw Z)u Sovjeti imajo ob-' J lih iv.0 pred t°Co v osmih zvez-^A^jepubhkah, zlasti v južnem
predelu države, kjer pač prevladuje kmetijstvo. Skupaj branijo 10,5 milijona hektarjev površin, kjer so v zadnjih letih dosegli kar 83- do 89-odstotno učinkovitost. Nekateri naši strokovnjaki sicer pri takih podatkih uspešnosti obrambe pred točo nejeverno zmajujejo z glavo, a več kot očitno je, da so Sovjeti tu precej pred nami in marsikatero drugo evropsko deželo.
V Sovjetski zvezi so se lotili obrambe pred točo nadvse sistematično. Že od 1892, torej še iz carske Rusije, strokovnjaki beležijo meteorološke podatke, ki kažejo na spremembo klimatologije. O vseh nesrečnih primerih s točo pa imajo v Sovjetski zvezi podrobno dokumentacijo, saj le tako lahko naglo ugotovijo, zakaj so bili neuspešni. In tega jim ni nerodno priznati, sploh v zadnjem obdobju »glasnosti« in perestrojke. Tudi tega ne, da so (bile) v Sovjetski zvezi tri različne šole obrambe pred točo in so v Abšaeva študentskih letih še streljali tudi na srečo in na slepo. Zdaj padlo točo analižirajo tudi mikroskopsko in spektograf-sko. Pri nas šele začenjamo s poskusno namestitvijo točeme-rov,-Sovjeti pa z mrežo toče-merov že lep čas merijo energijo padle toče. Pomemben poudarek dajejo Sovjeti prav fizikalni oceni dela.
»Ugotovili smo, da nevarni oblaki postanejo v 85 odstotkih tudi točenosni, če je njihova temperatura večja od -8° Celzija. V takih primerih ne čakamo, da postanejo oblaki zelo nevarni. Zato je nadvse pomembna hitrost akcije. Od zaznave nevarnega oblaka, obdelave v radarskem centru, ustreznega povelja strelcem in samega streljanja raket praviloma ne sme preteči več kot 60 sekund. 70 do 80 sekund še gre, tri do petminut razlike pa je lahko že prava katastrofa. Z natančnim delom porabimo na hektar zdaj tudi po 8 raket manj,« pravi dr. Abšaev.
Navkljub temu da ima Sovjetska zveza zelo močno razvito letalsko industrijo, imajo vodilni strokovnjaki za obrambo pred točo milo rečeno odklonilen odnos do letalske obrambe pred točo, s katero bi nekateri pri nas menda radi odkrivali Ameriko, pri čemer se sklicujejo na izkušnje sosedov Avstrijcev in še nekaterih dežel. Tudi Abšaev, ki je nedvomno cvet in glava sovjetske obrambe pred točo, je do pomoči letalcev zelo kategoričen. »Če vemo, da lahko z ene lansirne rampe v minuti izstrelimo 18 raket Nebo in tako z enega lanserja pokrijemo oz. branimo 180 kvadratnih kilometrov površin, si lahkp predstavljate, koliko letal bi se moralo dvigniti v zrak! Ali se bo kdaj kam dvignil reagent iz njih, je le predpostavka. Raketa vsekakor opravi nalogo bolj natančno kot en polet. In vedeti morate še to, da mi proučujemo oblake zato, da potem učinkujemo na povsem določen del oblaka, kamor pa letalec z avionom ne more ali pa vsaj ne brez velikega tveganja.«
Morda je tudi zato za sovjetski model obrambe pred točo v svetu precej zanimanja. Dr. Abšaev je dragocene izkušnje prenesel cek) v Južno Ameriko, v Argentino. Ni vrag, da ne bi še kdo poskusil, kako se obnese obramba pred točo, ki skuša upoštevati predvsem ekonomsko logiko. V Sovjetski zvezi nimajo več tako majhnega poligona, da bi lako , zasuli z reagensom tako rekoč 'vsak točenosni oblak. Pri tako velikih poligonih, kot jc denimo moldavski z 2,5 milijona hektarjev, ali tako zahtevnih, kot so predeli v Gruziji in na severnem Kavkazu, kjer je učinkovitost obrambe pred točo zaenkrat še najmanjša, čeprav se nenehno izboljšuje, je povsod v ospredju dobra uigranost, koordinacija ekip, ki jim je zaupana sodobna tehnika.
PAVEL PERC
STARI PIL
Pisatelj je stvarnik novega sveta, ustvarjalec novih resničnosti. In če za katerega od mladih slovenskih prozaistov to velja v polnem pomenu te besede, potem zanesljivo za Vlada Žabota. Nedolgo tega je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga knjiga, s katero potrjuje posebno mesto v slovenski prozi, ki si ga je izboril že pred leti s svojim proznim prvencem. Tokrat se javnosti predstavlja s krajšim romanom Stari pil.
Roman je napisan v pretehtanem in izbranem jeziku, ki mu je tuje sicer danes tako priljubljeno besedno poigravanje, če vztrajanje na doseženi ravni knjižnega jezika in arhaičnost nista ta čas že kar sama po sebi slogovna igra. Po zunanji formi je roman realističen, pisatelj ostaja pri realističnem upodabljanju sveta, junakovih
doživljanj in občutij. Bralec se zato prepusti branju z mislijo, da je na sledi realistični zgodbi. Toda ko spremlja junaka romana Kalmana na njegovih blodnjah po odmaknjenih, mračnih krajih podeželja in po podeželskih gostilnah, ko se ljudje spreminjajo v žive mrtvece, v polprivide, ko se zgodbe trgajo in začenjajo znova, se zruši tudi domnevna reali-stičnost pripovedi. Iz besednega tkiva se izlušči sVet, ki kljub čutni danosti in pisateljevi spretnosti izgublja stik s svetom resničnosti, katere odraz naj bi bilo. To je povsem svoj svet, svet zase. Bralec se znajde pred dejstvom, da s Kalmanom potuje po svetu, ki je izmišljen, znajde se pred preprostim, a presenetljivim dejstvom, da je samo bralec in daje podlegel magičnosti literature.
Ver j e tno j e naj večj a odlika romana prav ta notranja napetost, ki raste iz nasprotja med realizmom pripovedi in sanjskostjo (moro) sveta, ki ga ustvarja.
M. MARKELJ
ŽIVLJENJE V RIMAH
Pred dvema desetletjema so v Ljubljani ob sodelovanju s Slovensko izseljensko matico prvič izšle pesmi Jacka Tomšiča pod naslovom Pognale so na tujih tleh. Izbor za knjigo je iz obsežnega
lič in avtorja takole predstavila bralcem: »Delavec, pesnik, borec za pravice malega naroda, zagovornik poštenosti in dobrote, ljubitelj miru in vsega lepega na svetu — to je Jack Tomšič«.
Letos, pred nedavnim, je ta 92-letni ameriški Slovenec iz Clevelanda slavil izid druge knjige svojih pesmi, ki jih je tokrat izdal (v samozaložbi) pod naslovom Človeku pojem. Izbor za to Tomšičevo pesniško zbirko je naredil Jože Šmit in v spremni besedi med drugim zapisal, da je Tomšiču pesnikovanje tako prešlo v kri kot davno rimskemu pesniku Ovidu, ki je o sebi dejal, da se mu vse, karkoli poskuša napisati, spreminja v verze.
Smisel za izpovedovanje v verzih je Tomšič kazal ze v otroških letih, takrat, ko je kot Jakob iz vasi Bač na Notranjskem meril pot do ljudske šole v bližnji Knežak. Naredil je samo štiri razrede, potem živel med gozdnimi delavci in moral osem-
najstleten v vojno. Po končani vojni je njegov rojstni kraj z večjim delom Notranjske prišel pod Italijo. Nedolgo zatem je mladega Jakoba potegnilo v svet »tja daleč čez polja, nižine, gore/čez mnoge dežele in širno morje« za drugimi, ki »za delom in kruhom v tujino so šli/premnogi ljudje slovenske krvi«, kot je sam kasneje zapisal v pesmi Narodna reka. V Ameriki, novi domovini reke Slovencev, se je Jakobu, ki je onkraj »velike luže« postal Jack, šele povse razvil dar za izpovedovanje v rimah.
Preveč prostora bi zavzelo popisovanje, kaj vse je Jack Tomšič delal v Ameriki, kje vse je bil. Povejmo le to, daje v njegovem srcu ostala zapisana stara domovina in z nj o vse, kar ga je spominjalo nanjo. Tako pokrajina, ljudje, običaji. O vsem tem pripovedujejo tudi pesmi iz njegove druge zbirke. Pa ne samo o tem, ampak tudi o tistem, kar se je v njem sprožalo ob dotiku s samoto, trpkostjo, žalostjo pa veseljem in radoživostjo, pri čemer je svoje preproste rimane verze cesto zavil v sproščajoč humor. V pesmih je pravzaprav vse življenje Jacka Tomšiča, enega poslednjih Mohikancev slovenskega sta-roselstva onkraj Atlantika.
I. ZORAN
BOLEČINE V KRIŽU
Med sodobnimi boleznimi, ki grenijo vsakdan premnogemu Zemljanu, so med najbolj pogostimi bolečine v križu in išias. Sedeči način življenja, nepravilna prehrana, premalo gibanja in za nameček še slaba splošna zdravstvena iz-obrazbha, vse to vsako po svoje prispeva, da slehernika prej ali slej uščipne v križu in se pojavi bolečina, ki je včasih lahko zelo huda in nadležna, posameznika pa lahko odtrga od njegovega dela, mu preže-
Zabeleženo—
DROBCI
LJUBEZNI
Literarni klub Beno Zupančič in sevniška agencija Opus sta s skupnimi močmi izdala drobno, a lično opremljeno knjižico pesmi Drobci ljubezni. Urednik Silvester Mavsar je pobrskal po ljubezenski liriki, ki je bila objavljena v občasnih Literarnih listih in reviji Posavska srečanja, in iz lirične bere posavskih literatov naredil izbor ljubezenskih pesmi.
Tako se je rodila drobna knjižica, po kateri ni le prijetno polistati, ker je tako priročna in kar sama pade v žep, zanimivo je tudi srečanje z liriko posavskih literatov: Aste in Maje Malavašič, Draga Pri-mana, Ivana Škofljanca, Do-menike Korošec, Vide Fritz, Vodke Kuselj, Saše Škof, Jureta Koritnika, Bojana Kopine, Francija Jevševarja in Silva Mavsarja.
Drobna knjižica »drobcev« niti ni tako drobna ob dejstvu, da je dolenjski založniški mozaik še vedno preporedko posejan s podobnimi izdajami, ki pričajo, četudi ne preglasno, o živi literarni tvornosti v tem delu domovine.
ne življenjsko radost in zadovoljstvo ter mu pokaže pot k zdravniku, če ne celo kar na operacijsko mizo.
Ker modri Paracelsov izrek, ki pravi, da je bolnik sam svoj zdravnik, zdravnik pa samo njegov pomočnik, še posebej velja za bolnike te vrste, je vse,kar hrbteničar lahko sam naredi zase in svoje zdravje, vredno spodbujanja. Znanje ni nikoli odveč, saj je prav poznavanje lastne bolezni najboljši kažipot, ki usmerja na prave poti ravnanja in samovarovanja. Zato gre pozdraviti knjižno novost Mladinske knjige, ki je pripravila izpopolnjen natis knjige Bolečine v križu in išias. Prva izdaja knjige je hitro pošla, drugo izdajo pa je založba natisnila hkrati v slovenščini in srbohrvaščini.
Avtor knjige je prof. dr. Janko Popovič, strokovnjak svetovnega slovesa, sicer pa belokranjski rojak, doma iz Popovičev pri Metliki. Več let se ukvarja z bolečinami v križu in išiasom, napisal o tej temi vrsto strokovnih člankov, se izpopolnjeval v mnogih državah, raziskovalno delo na tem
področju mu je odprlo članstvo v Mednarodnem združenju za kirurgijo hrbtenice in v newyorški akademiji znanosti, da omenimo samo ti dve ustanovi. Vsekakor je pravi pisec knjige te vrste. Ob vsej strokovni usmerjenosti pa je pri pisanju imel v mislih tudi nestrokovnjaka in je vsebino knjige podredil poljudnosti. Ob spremstvu številnih skic in risb bralec, spozna razvoj in zgradbo hrbtenice, različne vzroke bolečin v križu in išiasa, načine odkrivanja vzrokov ter zdravljenja, kako ravnati pri bolečinah in, kar je posebej važno, kako obolenja preprečiti. Na koncu knjige je podan še pregled naravnih slovenskih in jugoslovanskih zdravilišč.
Knjiga bo kot stalen priročnik prišla prav vsem tistim, ki že poznajo bolečine v križu, zanimivo in nadvse koristno pa bo branje knjige tudi za tiste srečneže, ki bolečin v križu še ne poznajo in se prav z vednostjo, ki jo knjiga ponuja, in seveda z upoštevanjem nasvetov v nji te nadloge lahko tudi ubranijp.
M. MARKELJ
V ZNAMENJU TEHTNICE
Roman Iva Zormana V znamenju tehtnice, ki je pred časom izšel pri Založbi Borec, je vsekakor zanimivo branje. Ne samo zato, ker pisatelj s suverenim obvladanjem pisanja zna ustvarjati tekočo pripo ved o obdobju, ki je v zadnjih letih sploh v ospredju zanimanja, to je povojni čas, ko se je kalilo človeško jeklo in skalilo v to, kar danes je, pač pa zato, ker se je pistelj v tem romanu postavil v dokaj nenavaden položaj.
Govori in razmišlja skozi misli in doživljanja svojega junaka, partizana in povojnega aktivista, ki je po premnogih črtah prepoznaven kot pisatelj sam, hkrati pa v osnovni potezi, to je v ideološki zaslepljenosti, preveč tipiziran, da bi ga še labko sprejeli — danes še posebno ne — kot glasnika pristnih avtorjevih ramišljanj in pogledov na svet. Vsekakor pa takšna pOtopljenost .pisatelja v svojega junaka omogoča najmočneje zapisati nostalgični ton pripovedi, ujeti prhli okus minevanja tako časov kot ljudi in ideologij.
MiM
Pričuioči zapisi temeljilo na resničnih dogodkih ki so pred tremi in več desetletji raz Surjali dolenjsko lavnost. le osebe in nraji v njih so. ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen izmišljeni
Bine, kot so ga imenovali sosedje in znanci, v domači vasi ni bil priljubljen. Še posebej po dogodku, ki se je pripetil pred osmimi leti, na 1. septembra dan, ko je umoril soseda Jakoba. Bine je takrat sam prišel na postajo milice in povedal, kaj je storil. Bojda so miličniki pri hišni preiskavi našli za pol voza orožja, Bineta pa je sodišče obsodilo na pet let strogega zapora. Todamed prestajanjem kazni je bil priden, izpustili so ga domov že po treh letih in enem mesecu. Le kdo bi si mislil, da se bo kmalu odloči! za nov krut zločin, enega najhujših, kar jih pozna slovenska kriminalistika!
Binetova žena je kasneje govorila, kako je bil njen mož zadnje dneve razburjen in nervozen, z nikomer se ni pogo-j varjal. Po njenem naj bi bilo temu vzrok pričevanje sosede j nekaj dni poprej na sevniš-kem sodišču, kjer je bila vno-i vič beseda o sosedskem sporu, kakršnih je Bine imel kar nekaj. Pred sodniki je moral obljubiti, da bo poslej miroval in . da ne bo več žalil soseda. Zanj
je bilo to ponižanje, ki ga očitno ni mogel preboleti.
Tistega čemernega jesenskega nedeljskega popoldneva se je Bine okoli 15. ure z živino odpravil na pašo. »Nisem ga videla vse do 19. ure,« je kasneje pripovedovala njegova žena. »Takrat pa je stopil v hišo. Srečala ga je le hči, kateri je dejal: 'Lahko noč! Živi se ne vidimo nikoli več.' Niti posumila nisem, da je lahko kaj takšnega storil. Z otroki smo se odpravili spat, okoli 2. ure ponoči pa so nas zbudili miličniki.« Bine je tistega večera poravnal vse dolgoletne sosedske spore. Račun je izpisal s krvjo, za njim so ostala štiri nedolžna trupla.
Dokončna podoba zločina ni bila nikoli v celoti pojasnjena, vrstni red dogodkov je bilo skoroda nemogoče natanko razložiti. Gornikovi so bili tistega večera v kuhinji, okoli pol sedmih zvečer je bilo, ko je gospodar poslal hčer v klet po pijačo. Zaslišal je pok, a je menil, da se je razbila steklenica. Ko je potem šel v hlev, mu je nasproti pritekla soseda Marija. »Jože, ali ne veš kaj je naredil Bine? Mamo mi je ustrelil! Mamo!« Marija je bila tistega večera sama doma z otroki in staro mamo, mož je bil na lovu. Takole je opisala usodne minute: »Okoli pol sedme zvečer so se pred hišo zaslišali moški koraki. Temu je sledil močan udarec po vratih. 'Odprite!' Po glasu smo spoznali, da okoli hiše ponovno kolovrati Bine. Že večkrat prej je bil pri hiši in nam grozil. Otrokom sem naročila, naj pustijo vrata zaklenjena. Zatem je potrkal še po šipi. Mama se je obrnila, takrat pa je počilo, šele pozneje sem izvedela, da je Bine nameraval ubiti mene in moža, verjetno pa zaradi slabe vidljivosti ni mogel razločiti postav.Vsa sreča, da so otroci takrat pričeli klicati očeta. To
nas je verjetno rešilo, kajti Bine je mislil, da je Janez nekje doma.«
Nihče od vaščanov pa tisto nedeljo niti slutil ni, da ležijo na bližnjem travniku še tri trupla. Našli so jih šele miličniki naslednjega jutra. Bine je obračunal tudi z najbližjimi sosedi, štirim otrokom je vzel starše in staro mater. Ta se je skupaj s hčerko proti večeru vračala domov, pred hišo ju je počakal Bine in obe ustrelil, hip zatem pa še Franca, ki je slišal pokanje in stekel iz hiše pogledat, kaj se dogaja. Vsega kak meter stran od žene in matere so zjutraj našli tudi njegovo truplo.
Binetov morilski ples tisto nedeljo pa s tem ni bil končan. Odpravil se je še v sosednjo vas do majhne pritlične hiše, v kateri je živela 73-letna Marica. Tudi ona je bila na morilčevem spisku, najverjetneje zato, ker je pomagala pri delu Binetovim sosedom. Vrata hiše so bila odklenjena, Bine je v kuhinjo stopil, ne da bi potrkal, hip zatem je trikrat ustrelil. Marico sta zadeli dve krogli. Bineta je zatem pobrala noč, Marica pa se je zavlekla na postejo in obležala. Po čudežnem naključju je dogodek preživela.
Še celih štirinajst dni po krvavi nedelji so se krajani zapirali v hiše iz strahu pred morilsko Binetovo roko. Vedeli so, da Bine pozna vsak pedenj hoste, prav tako, da je sposoben ponovno moriti, vedeli so tudi, da ima ogromno zalogo ogrožja, nihče pa ni vedel, kje in kdaj se bo pojavil. 0ddahnili so si šele po dveh tednih: Bineta so našli obešenega v 7 kilometrov oddaljeni sosednji vasici. Sodil si je sam. Pri njem niso našli prav ničesar, tudi predmetov in slik, ki jih je vzel ob slovesu od hčerke tisto nedeljo, ko so ga doma zadnjič videli, ni imel pri sebi.
Ogrožena
streha
sveta
Streho sveta, sveto in one-čaščeno, preplavljajo reke turistov in jo »bogatijo« s civilizacijskim neredom. S tujo pomočjo Nepal začenja ščititi krhko okolje, ki skriva v sebi kronske dragulje svetovnih gora — prebivališča bogov, kot trdijo krajevna izročila. Sir Edmund Hillary, ki je 29. maja 1953 skupaj s šerpo Tenzin-gom Norgayem prvi stopil na vrh planine Everest, več kot trideset let po njunem podvigu razmišlja, kaj je pravzaprav prinesel v deželo šerp...
»Planino Everest sem prvikrat obiskal leta 1951 kot član britanske izvidniške odprave, ki jo je vodil Erič Shipton. Naša naloga je bila ogledati primerno pot na vrh po južnem pobočju planine.
Skozi Nepal smo se prebijali v mokrem monsunu. Prečkati smo morali neštete visoke mrzle grebene in bresti narasle reke. Dvanajstega septembra se je zvedrilo in prečkali smo prelaz nad Chaunrikar-ko. Odprl se nam je pogled navzgor po čudoviti gozdnati dolini Dudh Kosi. Khumbila, sveta gora šerp, se je ostro risala na čistem tibetanskem nebu proti severu, in vedeli smo, da se približujemo pokrajini Khum-bu na mogočnih bokih Evere-sta — srcu dežele šerp.
Naslednji dan smo se skozi borove gozdove strmo vzpenjali v glavno mesto šerp, Na-mche Bazar. Vse to področje je bilo na gosto poraslo z zelenjem. Pod vasjo so se vzpenjali v nebo orjaški iglavci in uokvirjali v sneg in led vklenjene vrhove, ki so se vrstili na drugi strani doline. Po dolini smo se vzpeli do samostana Thyang-boche na nadmorski višini skoraj 4 kilometrov, kraj zavit v gozd in obkrožen z bleščečimi gorami. Nad velikansko planinsko steno, ki se razteza od skoraj 8 km visokega Nuptse-ja na zahodu do 8500 m visokega Lhotseja na vzhodu, je štrlela kockasta gmota Evere-stovega vrha. Prilezli smo do vasi Pangboche s starim sas-mostanom in visokimi zveri-ženimi drevesi brinja. Večina brinja od tu navzgor je grmovje, toda ponekod je gozd ostal in to so bile prave zakladnice kurjave. Ko smo se obrnili v dolino ledenika Khumbu, je gozd izginil, toda temno zeleno brinovo grmovje je pokri-
valo pobočja in po suhi travi so se pasli jaki.
Nadaljevali smo pot do baznega tabora ob vznožju ledeniškega slapa Khumbu in se prepričali, da bi se po južnem pobočju Everesta lahko vzpeli na vrh. Dve leti po tistem, 29. maja 1953, sva s prijateljem šerpo Tenzingom Norgayem stala na najvišji gori sveta.
Skoraj trideset let pozneje sem še enkrat ponovil ppto-vanje v deželo šerp. Dolina reke Dudh Kosi je bila še vedno čudovita, toda gozd so boleče razredčile sekire in žage šerp, ki so podirali drevje za gradbeni les. Drevesa pod Namche Bazarjem so kazala brazgotine velikih nožev, s katerimi nepalski nosači sekajo veje in drevesno skorjo za kurjavo. Gozdovi okrog samostana Tyangboche so izgubili veliko svojih mogočnih prebivalcev, zemlja okrog vasi Pangboche pa je bila skoraj gola. Navzgor po ledeniški dolini Khumbu sem komaj kje opazil brinov grm.
Kaj se je zgodilo, da je prišlo do take spremembe? Naša osvojitev E.veresta je privabila planince iz vseh koncev sveta, ki so tudi hoteli stopiti na vrh sveta. Zeleno brinje je postalo kurjava za njihove odprave in kaj hitro ga je zmanjkalo. Toda gozdove so v začetku pustili nedotaknjene.
Ne da bi se tega zavedal, sem v njih povzročil škodo. V zgodnjih šestdesetih letih sem si prizadeval šerpam pomagati pri gradnji šol, bolnišnic, mostov in vodovodov. Da bi jim olajšal prevoz gradbenih materialov, sem s svojo skupino zgradil letališče v Lukli. Toda letališče je učinkovalo tudi nepričakovano — področje okrog Everesta je odprlo vedno večjemu številu pohodnikov in drugih turistov, ki so potrebovali kurjavo.
Okrog leta 1973 sem spoznal, da bo treba uvesti nadzor ali pa pristati na dejstvo, da bo pokrajina Khumbu postala puščava brez drevja. Khumbu je zelo odmaknjeno področje in vladno upravljanje je skoraj nemogoče. Tudi denarja od vlade ni bilo možno pričakovati. Edina rešitev je bila razglasitev narodnega parka.
Oktobra leta 1973 sem govoril s svetovalcem Združenih narodov za gozdarstvo v Katmanduju, ki se je o parku že pogovarjal z direktorjem nepalskih narodnih parkov B. N. Upretijem. Bila sta prepričana, da bo potrebna mednarodna pomoč. Bi bila Nova Zelandija pripravljena pomagati ustanoviti narodni park Sagarmat-ha? Sagarmatha je uradno nepalsko ime za Everest.
Obiskal sem novozelandskega zunanjega ministra in takoj mi je pomagal. V Nepal so po-
slali tričlansko odposlanstvo. Njihovo poročilo je bilo spodbudno. Leta 1975 se je prvi novozelandski svetovalec za narodni park preselil v Namche Bazar Park. Sagarmatha se je začel rojevati.
Sedemdeseta leta so bila čaš širjenja dejavnosti področja Khumbu. Zdaj vsako leto obišče kraje pod Everestom več tisoč turistov. Zgradili so na ducate hotelov, namnožile so se čajnice in pivnice. Tedenski semnji v Namche Bazarju so postali prodaj ališča hrane in kurjave turistom, planincem in njihovim nosačem. Gozdovi pa so zaradi naraščajočega povpraševanja po kurjavi in gradbenem lesu trpeli in skoraj dotrpeli.
Se največja težava pa so bili resni dvomi šerp o narodnem parku. Bali so se, da jim bodo omejili uporabo lesa za kurjavo in pašo za jake. Domišljali so si celo, da jih bodo izselili iz parka in ga prepustili drevju, divjim živalim in turistom.
Na volitvah v vaške svete leta 1976 so bili glavni kandidati zoper razglasitev narodnega parka. Moj prijatelj Khunjo Chumbi, eden od voljenih kandidatov, ki je poznal mojo izvirno podporo parku je v svojih govorih rad povedal, da je »Hillary najprej šerpam ustnice potresel s sladkorjem, zdaj pa jim v oči meče sol«
Moral sem se strinjati, da je bila njegova zaskrbljenost upravičena. Gospodarske skušnjave, ki so jih šerpam ponujali z denarjem dobro založeni tujci, so bile skoraj nevzdržne. Krajevni odpor proti nadziranju zbiranja kurjave je narodnemu parku otežil uvajanje odredb zoper uporabo lesa, ki so ga zahtevale odprave in turisti. Tudi dobava plina in drugih virov v Namche Bazar ni učinkovala. Vprašanje kurjave je še danes zelo resno.
Novozelandci so svoj program pomoči zaključili in Ne-alci ga zdaj izvajajo sami. erpa Mingma Norbu, ki se je pet let šolal v Novi Zelandiji, odgovarja za gozdarske in ostale dejavnosti na prostem v parku. Prihodnost parka Sagarmatha je močno odvisna od njega, če mu bo uspelo prepričati svoje ljudstvo, da bo sodelovalo s programi narodnega parka, če mu bo uspelo disciplinirati planinske odprave, ki so včasih v svojih zahtevah po kurjavi prav domišljave, in če mu bo uspelo doseči, da bodo pohodniki in turisti s seboj prinašali vso potrebno kurjavo, bo park morda zaživel,
Na tehtnici je odločitev: prekrasen narodni park ali puščava brez drevja. Z dovolj hrabrosti in domišljije bi bil lahko čudovit park.«
Pripravil: J P.
Oče je na Dunaju prodajal kostanje
Ko se z Rozo pogovarjava v njeni sobi, naju prekine zvon v farni cerkvi sv. Koz-me in Damjana. Najprej odbije dvanajsto, nato se oglasi opoldansko zvonjenje z enim zvonom, po kratkem premoru pa se oglasijo kar trije. »Le kdo je zopet umrl?« se sprašuje Roza. V devetinsedemdesetih letih življenja so se takole oglasili farni zvonovi že dostikrat in vedno je s podrhtavanjem zvonov v srcu zadrhtelo tudi tisto tesnobno vprašanje: »Le kdo?«
Zvonjenje se le razgubi med hišami in Roza Pincolič nadaljuje svojo pripoved: »Rodila sem se desetega leta tukaj na Krki. Pravzaprav to takrat še ni bila Krka, to ime sta dobili enkrat po vojni naselji Videm in Gmajna. Naša kmetija je bila ena od močnejših v vasi. Hiša ima še sedaj zidove, debele kot grad, in velike kleti z mogočnimi velbi. Orne zemlje je bilo pri hiši za posevek dvaintridesetih mernikov pšenice. V začetku stoletja pa je bil grunt zaradi velikih dolgov že čisto na psu. Rešil ga je moj oče, ki se je sem priženil in odkupil dolgove. Rada se spominjam očeta, ki je bil zelo dober človek. Skupaj smo delali, vsa družina. Bili smo trije otroci, kajti ena sestra je še zelo mlada umrla, pri
Kaj zmore Gorenjec v Beli krajini
Zgodba o kranjskih tabornikih, ki so v dveh letih v nerazviti adlešiški kraj evni skup-nosti naredili toliko, kot sami krajani najbrž ne bi zmogli v dveh desetletjih, je za Belo krajino presenetljiva in spodbudna hkrati. Pravzaprav Ad-lešičani še sploh niso dojeli vsega, kar jim je prinesel prihod tabornikov iz Kranja, ki so v to krajevno skupnost povsem slučajno zašli že pred desetletjem. Takrat so namreč taborili v Fučkovcih, kamor so se vrnili še enkrat, potem pa so si našli prostor za tabor pri Tržokovem jezu pod Adlešiči. Sanitarna inšpekcija, ki jih je obiskala pred tremi leti, sicer ni imela nič proti taboru, a jih je opozorila, da jim v prihodnje tam najbrž ne bodo več dovolili postaviti šotore, saj sodi območje v ožji varstveni pas vodovodnega zajetja Adlešiči. Taborniki so opozorilo razumeli, nikakor pa se niso mogli sprijazniti s tem, da bi za vedno odšli iz adlešiške krajevne skupnosti, kjer jih je pritegnila predvsem še neokrnjena narava ter preprosti, gostoljubni Belokranjci.
Za pomoč so poprosili Alojza Cvitkoviča, ki zelo dobro, če ne celo najbolje, pozna razmere v krajevni skupnosti, in ta jim je predlagal, naj uredijo zapuščeno šolo v Marindolu. Od tam jih zagotovo nihče ne bi preganjal. »Tako smo pred poltretjim letom s krajevno skupnostjo podpisali pogodbo o polovičnem solastništvu nekdanje šole. Edini pogoj, ki so nam ga naložili Adlešičani, je bil, da obnovimo stavbo, ki bo primerna za bivanje tabornikov in vaške skupnosti Marindol,« pove Tone Bajuk, načelnik kranjske občinske zveze tabornikov in predsednik nadzornega odbora v odredu Stane Žagar mlajši. Toda ko naj bi delavci začeli obnavljati šolo, ki je že najmanj desetlet-
hiši pa sta bila še dva strica in teta, kot je bilo v tistih časih navada, če se mladi niso poročili drugam. Oče je bil doma z dobrepoljskega konca. Dostikrat nam je pripovedoval, kako je moral kot fantič jeseni in pozimi na Dunaj, kjer je na ulicah pekel kostanj. To so Dobjre-poljci dostikrat delali. Kostanj ali krompir so pripeljali s sabo, še več so ga nakupili tam od raznih prodajalcev, potem pa v hladnih zimskih dnevih prodajali topli posladek premraženim Dunajčanom, da so si ogreli roke in se okrepčali. Oče je tako zaslužil denar za pot, ki ga je peljala čez veliko lužo v rudnike Minnesote. Tamje bilo takrat dela in zaslužka še dovolj. Z lepim izkupičkom se je vrnil, odkupil dolg in se oženil z mojo materjo. Tako je prišel grunt mojega deda v Gačnikove roke, kakor sem se pisala tudi jaz, ko sem bila še dekle. Ko sta bila rojena prva dva otroka, je oče zopet odšel nazaj v ameriške rudnike. Vendar je takrat dela tam že zmanjkovalo in zaslužek je bil manjši. Spominjam se, kako je oče pripovedoval, da je stanoval daleč v divjini in se je k nedeljski maši vozil kar dve uri z vlakom. Potem se je dokončno vrnil domov in takrat sem bila rojena jaz.«
Roza se rada spominja tistih radostnih mladostnih dni na bregovih Krke, ki izvira nedaleč stran od vasi. Bilo je precej dela, pa tudi veselja, saj je bilo mladeži takrdt v vasi precej več kot pa danes. Hodila je v isto staro šolo blizu cerkve, v katero je hodil znani slovenski pisatelj Josip Jurčič, spominja pa se tudi, kako čista in polna življenja je bila včasih Krka tukaj. Ljudje so jo uporabljali celo za pitje. V sodih so jo vozili domov za gospodinjstvo, živino pa so vsaj dvakrat na dan gonili na posebne napajalnike k vodi. O onesnaženju, takšnem, kot ga je deležna ta dolenjska lepotica danes že ob rojstvu, ni bilo ne duha ne sluha.
Ker je bilo mladine veliko, je bilo tudi kulturno življe-
je propadala, so ugotovili, da adaptacija zaradi dotrajanosti sploh ni mogoča. Edina rešitev je bila, da stavbo podrejo in na istem mestu zgradijo novo, vendar povsem enako poslopje. »Tako ko je bila zgrajena, smo ugotovili, da potrebujemo še nekaj dodatnih prostorov, tako da smo dogradili še manjšo hišo, hkrati pa uredili tudi okolico. Poglobili smo eno od vrtač in naredili amfiteater,« pravi ponosno Bajuk.
Toda vedno, ko so zaključili eno delo, so ugotovili, da potrebujejo za normalno bivanje v Marindolu še kup stvari. Ko je bilo bivališče torej pod streho, so spoznali, da nimajo pitne vode. S prebivalci Adleši-čev in okoliških vasi so se odločili, da ugriznejo še v to, sicer kislo in trdo jabolko. »Tako sta prišli do vodovoda tudi vasi Marindol in Vrhovci, ki glede na denarne sposobnosti krajevne skupnosti in konfiguracijo tal — prevladuje namreč kamen — ne bi imeli vodovoda še najmanj dve desetletji. S tem so nas taborniki rešili velikih skrbi in seveda stroškov. Poleg vodovoda so v Marindol napeljali tudi tro-fazni tok. To pa zagotovo ni naša zadnja skupna akcija,« meni zadovoljno Anton Jankovič, predsednik skupščine krajevne skupnosti Adlešiči. »Načrtujemo tudi skupen razvoj turizma, obnovo propadajočih stavb v krajevni skupnosti, razmGljamooobratu, ki naj bi ga ena od kranjskih delovnih organizacij odprla v našem kraju.«
Seveda ob kranjski pomoči Adlešičani niso stali križem-rok Pomagali so, kolikor so le mogli, zlasti v delu in s krajevnim samoprispevkom, vendar je kljub vsemu trudu nji-
nje na vasi precej razvito. Imeli so cerkveni in posvetni pevski zbor pa še igralsko skupino. Res je, da so bili P°' navadi v vseh treh skupinah isti ljudje, vendar ni to nikogar motilo. Radi so hodili k vajam, ki so jih vodili učitelji ali organisti, in kmečko delo jih ni pri tem nič oviralo, tudi sredi poletja ne. Z igrami, ki so jih prirejali kar na f8: rovškem podu, so gostovali v sosednjih vaseh, pevski zbor pa je že pred vojno sodeloval na šentviškem shodu. Še posebej rada se Roz8 spominja spomladanskih_ večerov, ko so se vračali iz gozda, kjer so grabili listje, pa so se na poti skozi mrak iz » cj hiš oglašali zvoki citer, ki so [ran
jih imeli takrat še v marsika-
teri družini. Pri Gačnikovin so imeli citre in harmoniko- y St: Potem pa se je v noč oglasu0 ||«en* ubrano fantovsko petje. J Morda je tudi ljubezen Q° glasbe pripomogla k temu’ da se je Roza poročila z or-
ganistom. Znumse jeprese-
kr
lila na Štajersko, tam pa joj® zajela vojna in Nemci sc
ZidJClcl vujlia Ui	«r
družino preselili v Sisak. taborišču je družina svtren|1„ 1* majhnimi otroki prežive;8
uiajiuiiuii	lp K««.
tri mesece, potem jim je , v uspelo priti nazaj v Rozin M rojstno vas. Četrtega otroka no je Roza rodila šele potem, k je bil njen mož v vrvežu^Rj
kopcu vojne že ubit. uživa zasluženo starost vasi Krki in na pragu osem'
desetih let obuja spomine na
nekdaj čisto in
IS?° Krko pitno Krite
ter posluša zvon, iti se oglas8
iz farne cerkve.
TONE JAKSb
hova pomoč znašala le okrog odst. vrednosti naložbe. Sam za vodovod in elektriko je 00 namreč potrebno odšteti 3,
milijarde dinarjev. Seveda vs
ga tega denarja ne bi mog*
zagotoviti niti zveza taborni-
kov občine Kranj, čeprav je esn,
šestimi odredi, v katerih je 7° rf^ina
aktivnih članov in še 200 po° pornih, med naj večjimi v Sl veniji, po taborniškem znam pa sodi celo v republiški vr •
Pri naložbah se je močno i kazalo kranjsko združeno o lo, ki, kot sta zagotovila Bajt* in Jankovič, še ni reklo zadnj besede
Čeprav so kranjski taborni ki uspešno rešili svoj Pr0®pie
ski problem, pa jih vendar skrbi, da njihov prelepi n°
dom ne bi ostal — razen m
ed
zimskimi p°j^
poletnimi in ________ _
nicami — prazen. Gotovo ne dovolili, da bi se z njim na° „
UUVU1H1, Utt Ul bC /j	j up
ljevala usoda nekdanje šois^
stavbe. Zato že razmišljajo, bi ga oddajali tudi v turisti^ namene, saj je v njem okrog ležišč, v okolici je moč p°8 viti tabor za 200 ljudi, ne* ^ nemarljivo pa je tudi, da I njem ena najsodobneje op v mljenih gostinskih kutom « črnomaljski občini. Kakor * . že, domačini zaupajo Kr® .n čanom, da se bodo zna»n uspešno rešili tudi ta Pr9^ nCe kot so jih v adlešiškem kop _
dok8;
že veliko. V tem so, to so u"‘'vi zali v zadnjih dveh letih, strokovnjaki in tu si ne > e oporekali nihče Nasnro ..
Naspi kra-turii v drugih nerazvitihJ^jj.
jevnih skupnostih v črn°m" r ski občini, ki jih je kar nek»b
lahko le želijo, da bi k »zašel« kakšen takšen vec« za razvoj, kot je Tone ?
juk, po rodu Bolokranl8'
Radoviče.
M. BEZEK-JAK*
MGRADA v KOČEVJE
Žreb je izmed reševalcev 26. nagrad-*knžanke izbral FRANCA RUPNI-^ Kočevja in mu za nagrado dode-, k,1jigo Guenteija \Vallraffa Čisto na u- Gre za slovito delo nemškega no-r41]*, kije razgrnil strahotne razmere, &	^aJ° *n živijo turški delavci v
Nemčiji. Nagrajencu čestitamo in želimo prijetno branje!
današnjo križanko in pošljite * v najkasneje do 7. avgusta na na-Uredništvo Dolenjskega lista,
i^Riž3xS2N8ovomesto’spripi'
I^ŠITEV 26. KRIŽANKE
Agilna rešitev 26. nagradne kri-, eJe, brana v vodoravnih vrsticah, S®* KOSOVO, SRP, BAROME-j&SNED, PEPE, ETA, OVAL, SODEN, PORA, S, KISANJE, TZ, ! w rv.TAJCI- BRENA, POSAVCI, 1 Tja\FIFA' EIS> jiM, IASI, ANJA, MA’ BRAT, IKAR.

'.•.•.•.'•••■■••V'-*'

1 NAGRADNA KRIŽANKA
M
kisli
*e )iuclem vsakdanja 'adi ’ Pr* vsem tem pa bi še ai veljali za poštenjake.
A. TRSTENJAK
^SosŽuV1]° V San|ah inV
Stik
M. DJILAS
*«LzcK;enino ie 1|ube-
C. M. GIULINI
KEM. SIMBOL ZA KISIK
LJUDSTVO V PIRENEJIH
GR MUZA PETJA
MEDN ZVEZA LETALSKIH DRUŽB
GR BOGINJA MODROSTI
SESTAVINA ZEMELJSKEGA PLINA
BIVŠI EGIPT PREDSEDNIK
VNETJE
JAJČNIKOV
BRITANSKA KRALJICA V19. STOL I
NASPROTNO PIHAJOČ VETER KOT PASAT
gr Črka
IZRAELSKA
LUKA
STROKOVNJAK ZA RIMSKO PRAVO
VULKAN NA OTOKU MINDANAO
KONJSKI
DIR
Skopuški
CERKVENI
ZBOR
AZUSKA
DRŽAVA
DOLŽ MERA [PALEC)
MIHELIČ
NIKO
SLAVNI RODINOV KIP
ŽIVAL, KI LETA
SESTAVIL
UDIR
STARA
PLOSKOVNA
MERA
PREDSTOJNIK SAMOSTANA PRIPOMOČEK ZA OPORO UDOV -
VSEBINA
MISLI
mimiCna
IGRA
ANTIČNO
FENIČANSKO
MESTO
DOLGA OS
AVTORICA
PROZNIH
TEKSTOV
GR MIT
SONČNA KRADLJIVEC DEŽELA
Nekaj stopinj do apokalipse
28 šš Znanstveniki resno opozarjajo na nevarnost pregreva-jjS nja Zemlje — Zemljevid sveta bo povsem spremenjen
letal in drugega v ozračje povzroča pojav, ki mu pravijo topla greda. Gre za blokiranje oddajanja toplote v vesolje in počasno ogrevanje zemeljskega ozračja. Ob nadaljevanju sedanjega poviševanja povprečne temperature bo čez 40 let svetovna povprečna temperatura višja za 2,5 do 4 stopinje Celzija. To pa bo dovolj za topljenje polarnega ledu na obeh zemeljskih tečajih. Dotok velikih množin vode, kije zdaj ujeta v ledenih tečajnih kapah, bo povzročil dviganje gladine svetovnih morij. Posledice bodo katastrofalne.
DEL
TENIŠKE
IGRE
VZDEVEK
IGRALCA
RADKA
POLICA
TRČENJE
^Postajajo njihov drugi dom
°derni živalski vrtovi ohranjajo ogrožene živalske vrste — Nič več zverinjaki,
»^jnarveč kar se da zvesta podoba naravnega okolja — Ljudje v kletkah
t^naj zateče divjad, ko ji na- srnjad, pa sloviti park kitajskega cesar-propada in se njene vrste	ja, kjer seje kot edini preostanek na sve-
.......................*	tu ohranila redka vrsta jelena. Toda za
eksotične živali, živali iz povsem drugačnega okolja, živalski vrtovi dolgo niso bili pravo prebivališče.
Zaradi velikega izumiranja živalskih vrst, ki smo mu priče v zadnjem stoletju
usmT 01Je ProPada in se njene vrste Set! i ? krčijo, krčijo do izginotja? hi;?6 košček sveta, kjer lahko živi po pda„nern načinu? Seveda je. Tak kraj TBnK°* m?derni živalski vrtovi, tearli;n V ?*v*lskem vrtu v Minnesoti hienW° ®nzej0 debla in jih, kot so bili L v '° Početi v naravnem okolju, note. V« a' kjer s* grade prezimovališ-"dar je njihovo delo Sizifovo. L*en delavci živalskega vrta od-Jivim 1, grajenega in nastavijo mar-hei „ ■~yaJcam nova debla, da jih na-Eohm Z JaJO >n podirajo. Toda s tem, ko anrTn om°gočajo tako rekoč »polno lietrJ,lev<<’30 dosegli, da se te živali v 5 L,. tvu dobro počutijo in se, kar sicer itjo navada, tudi veselo razmnožu-
fciri|0^0^>en Pdmer med mnogimi dru-LJ? drdi gorile v živalskem vrtu v RietniU" ^o^J x te veličastne opice v pa s,. .*Vu niso razmnoževale. V Atlanti fontani22 drag denar (okrog 4,5 .^jona dolatjev) postavili pravi mali feuti1 Pra®ozd. jim tako omogočili rit’ i ■ [majo v svojem narav-Lm,, .°[)u>ln živali so »e začele ploditi mno8ib poznavalcev.
IVerin: a,_kl vrtovi so se spremenili iz MnPi °VVhrameživljenja,«razlaga fcd0k.n -nne Bronxa,kjer imajo tudi Rovi " žrvalski vrt. »Vloga živalskih ? ^tanjševanjem divjine posta-ka v JjLTlnaravnost oko-Niviin TT vrtovih omogoča doživetim J "e ^ko obiskovalcem kot živa-. ^anum.«
‘''M	• '
žiyalski vrtovi, če jih tako fe Drei c’ Slcer niso Popolna novost. "valskpS^J>0zna'i ri°ij ali manj odprte k tesne ki rtPv?’ kjer živali niso zapirali
“■tim	zve&ne namenjeni
b je bil r,lm’ k^rioer niso zahtevne in zu narf,r°Sl0r živalskega vrta že tako
lani so ah!|11?UL0koljU’ kJer 50 živele, angleški parki, kjer so gojili

Nič več tako. ujetništvo.
Živalski vrt ni
in ki ga poznavalci že primeijajo s katastrofalnim izginotjem vrst v obdobju krede pred davnimi milijoni let, se je vloga živalskih vrtov bistveno spremenila. V ZDA, kjer deluje kakih 143 akreditiranih živalskih vrtov in akvarijev, so od leta 1980, ko so začeli z njihovo preobrazbo, porabili dobro milijardo dolarjev za rekonstrukcije in obnove. Tako danes obiskovalec živalskega vrta ne ostane le pri tem, da žival le vidi, kakšna je: spoznajo v njeni resnični identiteti, v njenem resničnem delovanju, navadah in obnašanju. Predvsem zato, ker je v modemih živalskih vrtovih poustvaijeno njeno naravno okolje. Živali se plodijo, vzgajajo mladiče, razvijajo svoje sposobnosti za preživetje, skratka, živijo kar se da naravno.
Obiskovalci živalskih vrtov pa živali in njihovega okolja ne spoznavajo samo z vidom. V nekaterih, kot je na primer
živalski vrt v Bronxu, za popolnejše vzdušje skrbijo tudi zvočne kulise. V oddelku, kjer bivajo Živah tropskega gozda, imajo razpeljan zapleten akustični sistem. Iz 65 zvočnikov odmevajo glasovi mnogih tropskih ptic, slišijo se kriki gibonov, brenčanje in glasovi žuželk. Za zvoke skrbi strokovnjak Tom Veltre, ki je preživel mesec dni v pragozdovih Tajske in tam posnel vse mogoče glasove džungle. In čeprav živali nekako vedo, da glasovi ne prihajajo od živih pernatih in dlakastih bitij, da jih proizvajajo čme škatle,-se v takem okolju vseeno obnašajo in počutijo bolj naravno. Obiskovalcem pa je obisk takega živalskega vrta vsekakor popolnejše doživetje. Omeniti velja, da zvočno kuliso spreminjajo z dobo dneva, tako kot se spreminja v pravi džungli. Zjutraj se slišijo povsem drugi zvoki in druge živali kot zvečer ali ponoči.
Morda je med vsemi živalskimi vrtovi še najbolj presenetljiv tisti v San Diegu. Tu namesto živali spravijo v »kletke« ljudi. Da si ogledajo 2600 živali, ki pohajajo v ograjenem prostoru, velikem 283 hektarov, morajo obiskovalci v električna vozila in se popeljejo z njimi skozi oddelek. Kdo koga opazuje, živali ljudi ali ljudje živali, je že vprašanje.
MiM
(Vir: Newsweek)
SOS iz dvigala
Kaj storiti ob nasilju v dvigalih — Telefon v sili
•
Vožnja z dvigalom ni kakšno posebej pretresljivo izkustvo, če seveda izvzamemo jezo in srd zaradi pokvarjenih naprav in zanemaije-nosti. Toda statistika kaže, da se v dvigalih dogajajo pretresljive stvari. V dvigalih so namreč pogosti ropi, posilstva in nadlegovanja. Se posebno v razvitem svetu, kjer je tako dvigal kot nasilja več kot pri nas, se s temi zlorabami poskušajo spoprijeti na razne načine, med drugim tudi s telefoni za pomoč, ki so jih vgradili v večino dvigal v ZDA. Toda izkazalo se je, da stvari niso najbolj primerne. Pri nasilju v dvigalih žrtev običajno nima priložnosti oziroma ji nasilnež ne dopusti, da bi uporabila telefon v sili. Zato so se domislili drugačnega telefona za pomoč, kije uporaben tudi v drugih prostorih. Gre za izum podjetja ComTrac.
Novi telefon ima vgrajeno elektronsko napravico, ki v primeru, da kdo dvigne slušalko ali jo zbije z ležišča, samodejno odvrti potrebno številko, hkrati pa se na centrali samodejno označi lokacija, kje je telefon v sili aktiviran.
Napravo so preskusili v dveh domovih za ostarele na Floridi. Preskus je izvrstno prestala.
Kartografi bodo čez nekaj desetletij imeli dela čez glavo, saj bodo morali znova narisati zemljevide sveta. A to bo še najmanjši od problemov, ki se bodo zgrnili na človeštvo v bližnji prihodnosti, če se bodo seveda uresničile črnoglede napovedi strokovnjakov o katastrofalnem dvigu gladine morij in oceanov.
Znanstveniki so se zbrali na posvet v Majoru, glavnem mestu Maršalovega otočja. In to ne brez razloga. Najvišje vzpetine na tem otočju segajo vsega nekaj metrov nad vodno gladino. Dvig morske gladine bi praktično pomenil, da bi otočje, tako kot še mnoga druga in ogromna priobalna območja, izginilo z obličja našega planeta.
Koliko je takšna katastrofa zares možna?
Raziskave, ki jih opravljajo že vrsto let, kažejo, da se Zemlja pregreva. Glavni krivec za ogrevanje ozraijja je človek sam. Emisija izgorevanin iz industrijskih dimnikov, avtomobilov,
Drugotna neplodnost
Vse več neplodnih žensk, ki so enkrat že rodile
Medtem ko v nekaterih državah, npr. na Kitajskem, pa tudi pri nas na Kosovem skušamo znižati previsoko nataliteto, drugje tarnajo zaradi premajhnega števila rojstev. Predvsem v razvitem svetu se starši odločajo za enega otroka. Strokovnjaki pravijo, da je v teh delih sveta tudi najpogosteje opaziti neplodnost med moškimi in ženskami. Po ameriški statistiki iz leta 1982je bilo 4,5 milijonov žensk, ki niso mogle zanositi, zanimivo pa je, daje od tega bila polovica takih, ki so že enkrat rodile. V mnogih primerih se zakonca, ki ne moreta imeti več otrok, niti ne odločita za specialne preglede in raje ostaneta pri enemu otroku. Strokovnjaki trdijo, da je tako imenovane »drugotne neplodnosti« celo več.
In zakaj postanejo plodni pari neplodni? Zdravniki pravijo, da na to lahko vpliva več faktoijev, nekateri pa so le odstopajoči; ko se starši odločijo za drugega otroka, so starejši, z leti pa upada tudi njihova plodnost. Pri moških se lahko pojavi problem tvorbe sperme, ženske pa so predvsem izpostavljene vnetjem rodil. Najpogosteje jih povzroča bakterija Chlamydia, ki ob porodu prodre v rodila in z vnetjem prepreči naslednjo nosečnost. To ji dovoljuje delno okrnjen imunski sistem v nosečnosti.
Za starša je lahko »drugotna neplodnost« psihično zelo obremenjujoča, pogosto prihaja do frustacij, mnogi pa celo vržejo puško v koruzo in niti ne poskušajo z zdravljenjem.
Zdravniki pravijo, da se začasna neplodnost mnogokrat da odpraviti, le, da je za to potreben čas, pogum in potrpežljivost. Pogosto se je dogajalo, da službe, ki so pregledovale neplodne, niti niso imele posluha za ženske, ki so že enkrat rodile; sedaj se tudi na tem področju spreminja,kajti tako, kot je neprijetna prvotna neplodnost, tudi druga ni nič manj boleča.	j ŽAGAR
(Vin Newsweek)
Študija, ki so jo izdelali v okviru programa OZN za oceane in zaščito priobalnih območij — njen direktor je Stjepan Keckes — kaže, da bo pojav najhuje prizadel Bangladeš, Egipt, Indonezijo, Mozambik, Pakistan, Senegal, Tajsko, Gambijo in še nekatere druge nerazvite države. Visoko razvite države bodo svetovno katastrofo prestale z manj škode, ker sta jim na voljo pač dovolj denaija in ustrezna tehnologija za gradnjo zaščitnih nasipov in regulacijskih naprav.
Strokovnjaki so opozorili tudi na možnost apokaliptičnega preseljevanja ljudstev. Iz poplavljenih, zdaj gosto naseljenih območij revnega sveta se bodo milijonske množice beguncev selile na nepoplavljena območja Avstralije in Nove Zelandije, kar vse bo prineslo nepredvidljive družbene in politične posledice.
Kdaj v Ameriko?
Selitev preko kopnega mostu pred 15.000 leti
Datum poselitve severnoameriškega kontinenta so znanstveniki doslej teoretično postavljali v zelo različna obdobja. Nekateri, predvsem starejši zgodovinami, so se ogrevali za poselitev pred 30 tisoč leti, novejši pa so opozaijali, daje do preseljevanja z azijskega na severnoameriški kontinent in potem naprej na južnoameriški prišlo kasneje, gotovo pa ne prej kot pred 15 tisoč leti. Materialnih dokazov za svoje trditve pa niso imeli ne eni in ne drugi. V Kanadi, na ozemlju ZDA, Mehike in Kostarike so sicer našli več primerkov kamnitega orožja, predvsem konice puščic in sulic, ki so jih uporabljali in izdelovali davni lovci in nomadi, vendar so bile najdbe površinske in jih ni bilo mogoče zanesljivo datirati po preskušenih znanstvenih metodah.
Šele z najdbami kamnitega orožja v Clovisu v Gvatemali je uspelo strokovnjaku Alanu Bryanu z univerze Alberta znanstveno datiranje. Starost najdb je postavil na 10.700 let. Cloviška kultura je tako dobila zanesljivo letnico, s katero seje naselitev Amerike nekoliko trdneje zasidrala na zgodovinskih zemljevidih.
Alan Bryan meni, da se je poselitev začela že nekaj tisočletij poprej in daje potekala preko kopnega mostu med Azijo in Ameriko, ki seje dvignil na severu zaradi zaledenitve in z njo povezanega znižanja gladine svetovnih morij. Nadaljevala seje ob pacifiški obali proti jugu kontinenta. V 13. tisočletju pred našim štetjem je bila pacifiška obala obeh Amerik že naseljena.
vaša zgodba
ayet u številkah
Najdražje družbe sveta

A
Dih ?s <-*vni tednik Business week je pripravil lestvico stotih svetovje K:	nanJ° uvrstil velike družbe po njihovi sedanji vrednosti,
jan« ,. 0 seveda sploh mogoče kupiti. Na prvo mesto seje uvrstil jeD/1sk* telekomunikacijski gigant Nippon Telegraph-Telephon, ki bants),®jj vrednosti daleč pred drugimi. Nato sledijo velike japonske PonsL1 Sumimoto, Fuji, DIK in šele potem je na vrsti prva neja-gfe ha družba, in sicer modri velikan IBM. Tri družbe iz Evropo — , Sta ‘a britanske —najdemo šele med prvo petdeseterico, medtem ko 5 95 aJuražji nemški družbi Daimler-Benz in Siemens šele na 86. in es!u. Vrednosti na grafu so zarisane v milijonih dolarjev.
Poletje je odšlo, za njim jesen in prišla je nadvse nenavadna zima brez snega, s puščobnimi travniki, kjer narava zaključuje svoj letni krog štirih letnih časov z rjavo travnato povišino in golim grmičjem, skozi katerega ob večerih veter vleče turobno žalostin-ko. Le zjutraj, ko sonce zleze dovolj visoko, se razkrije z ivjem pokrito višje hribovje in ustvarja pravljično podobo.
Ali se spomniš takega dne nekega leta, nekega decembra, in neke poti ob potočku, kjer je voda še vedno čista? Sem in tja po višjih legah so se bleščale krpice snega. Potem pa hribovje, pod katerim teče najina smaragdno zelena lepotica, nekje svetlejša, nekje temnejša, visoko v hrib se vzpenjjo smreke in odsevajo v vodni gladini, da postaja tam nekako žametna. Tam, kjer reka teče vzporedno s cesto, sta na vodni gladini dva laboda; zdi se kot podoba iz sanj. Sredi vse te zimske pušlobe ti sanjsko lepi beli ptici. Počasi se pomikata s tokom navzdol po strugi in naju ustavita. Spomniš se, seveda se spomniš, v zadnjem pismu med drugim pišeš: »tam, kjer sva krmila bela laboda...«.
Da, tisto nedeljo sem ti z bednim poskusom umika stran od tebe vsadila prvi dvom v srce in nikoli več mi ga ni uspelo zbrisati. Kot ogromen madež seje zlepil z najinimi sanjami in enkratno ljubeznijo, sčasoma pa je pridobil na svoji teži in prevladal nad ostalimi čustvi.
Pa si se tako motil, strahoma je tvoja zmota. Dvom je skalil najino razmerje, skalil za vedno. Kajti zdaj ne bom več
»POKLIČI ME, ČE..«
poskusila podreti te nepremagljive ovire med nama, preveč seje zasidrala v tvojo miselnost. Ne bom ničesar več dejala. Povedala sem ti vse in še preveč, prav vse, ničesar več ni ostalo za ta ogromni prepad, ki ga ne moreva premostiti.
Tvoj odmev je čisto logičen zaključek vsega. Saj ne moreš misliti drugače! Sama sem kriva za to, kajti na dnu duše, zbegane in razdvojene med nemogočo ljubezen, brezciljne sanje, sem od vsega začetka želela in vsa leta poskušala z lažmi in lažnimi prevarami odriniti od
sebe ljubljeno bige, ker je bilo vse tako brezupno, čedalje težje, preveč zame.
In čeprav mi je pri srcu tesno in me boli, čeprav vem, da izgubljam nekaj najlepšega v življenju, ti moram priznati, da si treznejši in pametnejši in veš, po kateri poti moraš iti naprej, jaz pa sem vse kaj drugega. Moj značaj ne pozna trdne srednje poti, vseskozi hodim po robovih, tvegam poraze in padce. Moj korak ni trden, a ne morem biti drugačna. Sicer pa poznaš, še kako dobro poznaš svojo drago, ali ne? In veš za vse
bedne poskuse, zgraj“ne na lažeh in izmišljotinah, da bi ti krenil svojo pot, pa čeprav bi na moji ostale solze, kijih nebi več utegnil videti.
Pa bi tako rada, da je zima bela, da se sneg blešči v svetlobi sonca ali lune, da gozd doni od petja ptic, da se najina reka tiho vijuga ob najini hosti, da vse to skupaj gledava, poslušava in občudujeva kot tolikokrat v teh letih, da bi ti tiho dejala, da te vse bolj ljubim, kolikor se bolj zavedam, da ne moreva skupaj naprej, da te bom silno pogrešala, toda ne bom ubogala tvoje skrite želje, napisane formalno »...če želiš, me pokliči...«, kajti to sem tudi jaz počela ob svojih poskusih slovesa in vem, kaj to pomeni.
Morava biti močna, morava spraviti najino čudovito obdobje, stkano iz mozaika tisočerih spominov in trenutkov v zadnji košček zavesti. Od tam bodo skozr leta, ki prihajajo, polagoma prihajali v spomin. Ali se bo ta mozaik zlepil v prelepo podobo nečesa neponovljivega, z večnim, nepozabnim hrepenenjem in v dno duše potlačeno ljubeznijo, ali se bo razblinil kot nekaj nestvarnega? Zase vem, da bo v meni ostalo vse tako, kot je, in v preveč natrpanem času bo obupna praznina, ne bo več tebe, čeprav bi ti še enkrat rada dejala:
»Vedno boš moj Orfej, čeprav na oni strani brega, kajti reka je pregloboka, da bi jo lahko prešel, reka dvomov in vprašanj, napol izrečenih besed, napol zamolčanih misli, vedno se te bo z željami in sanjami spominjala nekje daleč daleč
Evridika.«
POTA
m sm?
&
Nezakonita tombola pred sodniki
Organizatorji majske tombole AK Iskra Tenel so nezakonito zmanjšali nag sklad za avto Jugo coral — Prometni davek prevalili na dobitnike
radni
NOVO MESTO — Očitno je zlato obdobje tombol in podobnih iger na srečo že mimo. Denarja za tovrstne prireditve je pač vse manj, to so na svoji koži občutili tudi prireditelji dveh tombol, ki smo jim bili priča letošnjega maja v Novem mestu. Organizatorji ene, tiste, ki jo je pripravil Atletski klub Iskra Tenel, pa bodo morali v kratkem celo pred sodnike. Zakaj?
Novomeški temeljni javni tožilec je namreč te dni na sodišču vložil obtožni predlog zaradi gospodarskega prestopka, ki naj bi ga storil Atletski klub, kot odgovorni osebi pa sta omenjena Stanislava Romih, predsednik Iskre Tenel, in Martin Drgan, član organizacijsko-tehnične komisije kluba. Bolj ali manj je verjetno znano, da je bila tombola napovedana za 14. maj letos, prireditelji
KDO JE RAZBIJAL STEKLA? — Novomeški miličniki so bili 19. julija obveščeni, daje neznanec minule dni rogovili po kurilnici, ki. jo uporablja skupnost stanovanjskih hiš v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu. Storilec je na kurilnici razbil tri okenska stekla in pet neonskih svetilk. Stanovanjska skupnost je oškodovana za prek 3 milijone dinarjev.
LASTNIK NA DOPUSTU, VLOMILEC V HIŠI — 21. julija popoldne je bila novomeška UNZ obveščena, daje nekdo vlomil v stanovanjsko hišo 59-letnega Ivana Anclina na Butoraju pri Črnomlju. V času, ko je bil Anclin na dopustu, seje v hišo začasno naselil neznanec, ki pa je bil začuda zadovoljen že s tem, da sije notranjost hiše temeljito ogledal in tam nekaj časa prebival. Odnesel namreč ni ničesr, čeprav je imel precejšnjo izbiro, tudi tehnični predmeti so vsi ostali nedotaknjeni. Ostalo je le borih 100 tisočakov škode, kolikor jih je vlomilec povzročil z razbitjem stekla na vhodnih vratih. Vsi vlomilci žal niso enako »pošteni«.
pa so kot nagrade med drugim ponujali tri osebne avtomobile, od tega eno lado niva in dva juga coral. Slabo vreme in pa verjetno tudi manjša kupna moč so privedli do tega, da so morali organizatorji tombolo preložiti na kasnejši termin, vendar prodaja tombolskih lističev tudi tokrat ni cvetela. Organizatorji so se zategadelj odločili za nezakonito potezo: najavljeni nagradni sklad v znesku 180,963.900 din, kar je predstavljalo z zakonom o igrah na srečo predpisanih 40-odstotkov od vrednosti vseh tombolskih kartic v prodaji, so enostavno za 42,571.300 din zmanjšali. Ali z drugimi besedami: med samo prireditvijo
Sele smrt
razkrila
delovno nezgodo
Anton Berk po šestih dneh podlegel poškodbam

SELITEV PO JAMARSXO — Člani jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja so za selitev svojega člana Tomaža Bukovca iz 3. nadstropja bloka v Mokronogu ubrali izvirno jamarsko pot. Selitev pohištva in drugih večjih pritiklin, kot je denimo pianino, drugače sploh ni mogoča ali pa je vsaj zelo zapletena. Pri jamarjih pa je šlo vse to kot po maslu oz. z žičnico. Jamarji so pripravljeni to selitev po jamarsko opraviti tudi za nečlane. Pokličite po telefonu (ali ga poiščite v Dolenjskih Toplicah) spodaj podpisanega fotografa. (Besedilo: P. P., foto: Robert Bučar)
VRH PRI ŠENTRUPERTU — Šele 18. julija so bili mokronoški miličniki obveščeni o hudi delovni nezgodi, do katere je prišlo že 12. julija ob 6.15.
32-letni Anton Berk je tisto jutro peljal traktor vzvratno na dvorišče stanovanjske hiše na Vrhu pri Šentrupertu, kjer domuje Marjan Primožič. Berk sije tukaj hotel sposoditi traktorski kultivator, ki pa je bil spravljen pod kozolcem. Prav zategadelj je Berk traktor peljal vzvratno proti kozolcu, po kakih trinajstih metrih vožnje pa je zapeljal na travnato mejo, nakar seje traktor nagnil in prevrnil. T»ktor se je zatem še dvakrat obrnil okoli svoje osi in naposled obstal na levem boku, voznika Berka pa je vrglo iz varnostne kabine; hudo ranjen je obležal na prednji premi med kolesi. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico, kjer pa je ranam 18. julija podlegel.
Konec kupčij z oljem in navitji
Kazenska ovadba zoper štiri belokranjske mladeniče — Olje in statorska navitja iz Gorenjevega tozda Kompresorji — Tozd oškodovan za 21,600.000 din
ČRNOMELJ — Uslužbenci novomeške uprave za notranje zadeve so te dni pri temeljnem javnem tožilcu vložili kazensko ovadbo zoper 22-letnega R. Z. iz Črnomlja, 28-letnega A. S. iz Metlike ter 24-letna D. S. iz Semiča in P. Č. iz Vinice. Mladeniči naj bi namreč imeli prste zraven pri tatvinah olja in statorskih navitij iz Gorenjevega tozda Kompresorji v Črnomlju.
Po podatkih, ki so jih zbrali uslužbenci novomeške UNZ, se je R. Z. letošnjega januarja zaposlil v tozdu Kompresorji kot viličarist, vse pogosteje pa ga je obiskoval A. S. in ga nagovarjal k zaslužku na lahek način. Predlagal mu je, naj v delovni organizaciji priskrbi kompresorsko olje in statorska navitja elektromotorjev za kompresorje hladilnih naprav. A. S. mu je obljubil dobro plačilo, bojda celo svoj osebni avto R-4. Rečeno storjeno.
ga kasneje, ko seje ob 22. uri vrnil domov, skril v garažo stanovanjske hiše. Olje naj bi naslednjega dne izročil Metličanu A. S. Po štirinajstih dneh naj bi R. Z. na podoben način priskrbel še en sod olja, katerega pa naj bi za 2 milijona din prodal v Stransko vas D. S. Tatvin pa s tem še ni bilo konec. Po podatkih novomeške UNZ naj bi R. Z. v delovni organizaciji ukradel še 4 statorska na-
vitja, ker pa sam ni imel vselej dostopa do proizvodnih prostorov, naj bi k sodelovanju pritegnil še P. Č. Slednji mu je priskrbel še 10 takšnih navitij, katere pa naj bi R. Z. takoj zatem, ko je izvedel, da se zanj in za njegovo početje zanimajo miličniki, vrgel v Lahinjo.
Mladeniči naj bi s takšnim početjem Gorenjev tozd Kompresorji v Črnomlju oškodovali za 21,600.000 din, kazenska ovadba pa je ta čas, kot rečeno, pri temeljnem javnem tožilcu.
B. B.
R. Z. naj bi tako s pomočjo šoferja Avtoprevoza, tozd Promet Idrija, najprej iz Gorenjevega tozda odpeljal domov 200 litrov kompresorskega olja in
Med spravilom pšenice ob življenje_____
Ludvik Brce je ranam pod legel dan kasneje
CIRNIK — Minuli četrtek, 20. julija, je prišlo med spravilom pšenice do hude delovne nezgode, v kateri je izgubil življenje 47-letni Ludvik Brce iz Ponikev. Brce je tistega dne s kombajnom žel pšenico na njivi na Cimiku, do nezgode pa je prišlo okoli 18. ure. Cirnik je namreč s kombajna zlagal snope pšenice, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel 90 centimetrov globoko na tla. Zadobil je hude poškodbe, zaradi katerih so ga nemudoma prepeljali v ljubljanski Klinični center, tam pa je ranam 21. julija podlegel.
NI CENIL
DOBREGA KRUHA
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Pri zasebni obrtnici A. D. iz Stare Cerkve je bil zaposlen 24-letni A. I. iz Ko-torvaroša. Imel je primerno plačo, brezplačno hrano in stanovanje pa še njen avtomobil je lahko uporabljal. Kaže pa, da se je dobrega preobjedel, saj je obrtnici vzel 93 majic in 293 nalepk zanje ter ta plen, vreden okoli 15 milijonov dinaijev, po pošti poslal v rodni Kotorvaroš. Ljubljanski kriminalisti pa so o tem obvestili svoje kolege v Kotorvarošu, ki so na pošiljko počakali kar na pošti in jo prevzeli. Obrtnica je dobila robo vrnjeno, poštni pošiljatelj ukradene robe pa se bo zagovarjal pred sodiščem.
V KAPELAH SHAJALIŠČE GASILCEV
KAPELE — Člani gasilskega društva veliko naredijo sami in letos mineva 60 let, odkar so začeli zidati svoj dom. Pred kratkim so si nad novo garažo s prostovoljnim delom uredili 70 kvadratnih metrov velik prostor za preventivno in klubsko dejavnost. V novo zbirališče bodo imeli dostop vsi krajani, v njem bo televizijski sprejemnik, neki zdomec pa jim je obljubil tudi video napravo kot pripomoček za izobraževanje članstva. Novo pridobitev bodo
13. avgusta proslavili še z veselico, na kateri bo zabaval goste Celjski instru-
mentalni kvintet.
MILIČNIKI-
GRADBINCI
KOČEVJE — V tednu dni so kočevski miličniki zgradili za postajo milice 4 nadkrite garaže za svoja vozila. Vsaka meri 12 x 5 m. Vse so s prostovoljnim delom zgradili sami, material pa so jim darovala nekatera podjetja Poklicni zidarji pa Se vedno gradijo podobne garaže za stavbo občinske skupSčine. Očividci trdijo, da so bili miličniki bolj urni graditelji kot poklicni gradbinci.
Zvonovi namesto sirene
Strele netijo požare po Dolenjskem — Gasilce klicali s cerkvenimi zvonovi — Ogromna škoda
VRBOVEC, STRAŽA — Popoldanska in nočna neuija so prejšnji teden po Dolenjskem povzročila precej škode, strele so med drugim zanetile tudi dva požara. Do prvega je prišlo 19. julija ob 3.30 v Vrbovcu pri Trebnjem, do drugega pa 23. julija ob 19.30 v Straži pri Šentrupertu.
Požar, kije nastal 19. julija, potem ko je strela udarila v steber kozolca, last 43-letnega Antona Jarca, je objekt povsem upepelil. Strela je najprej na koščke razbila steber, požar pa je nato uničil tam spravljeno pšenico, 10 ton sena, 15 kubi-kov smrekovih plohov in nekaj poljedelskega orodja. Na Jarčevem objektu je škode za preko 150 milijonov dinaijev. Istočasno pa je strela udarila tudi v sosednje gospodarsko poslopje 46-letnega Antona
Lavriča, kjer pa je na srečo poškodovala ie en špirovec in električno napeljavo. Dodajmo še, da zaradi izpada električne energije sirene niso delovale, zato so gasilce klicali cerkveni zvonovi. Svojo nalogo so dobro opravili, saj je pri gašenju sodelovalo 40 vaščanov in okoli 45 gasilcev iz Gorenjega Vrha, Dobrniča, Vrhtrebnjega in Repč.
V nedeljo, 23. julija, pa je ob 19.30 strela udarila v kozolec velikosti 8 krat 5 metrov, last 49-letnega Ruperta Hlebca iz Straže. Zgorel je gornji del kozolca z 8 tonami sena in 5 kubiki suhega lesa, na srečo pa se požar ni razširil na bližnjo stanovanjsko hišo. Zasluge za to gredo kakim osemdesetim gasilcem iz okoliških vasi, ki so z ognjem pravočasno opravili. Hlebec je oškodovan za okrog 20 milijonov dinarjev.
so umaknili eno od tombol — osebni avtomobil Jugo coral. Ker atletski klub tako ni izdal vseh dobitkov, kot so bili določeni v pravilih tombole, in ker je šlo za očitno kršenje zakona o igrah na srečo, seveda na škodo obiskovalcev, je temeljni javni tožilec pač ukrepal.
Ob tem pa je prišel na površje še en spodrsljaj organizatoijev. Dobitnikoma ostalih dveh avtomobilov, ki sta bila izročena, so zaračunali poleg plačila obveznega davka, ki ga določa zakon o igrah na srečo, še 36-odstotni prometni davek na vrednost vozil, katerega pa bi po zakonu moral plačati prireditelj. V atletskem klubu Iskra Tenel so se izgo-vaijali, da zaradi slabega uspeha tombole tega davka enostavno ne morejo plačati, in tako sta to tudi zaradi bojazni, da jima po petnajstih dneh ne bi obračunali še zamudnih dajatev, storila pač dobitnika nagrad sama. Atleti so jima za to lahko Se kako hvaležni.
B. BUDJA
ŠTIRJE RANJENI
GMAJNA — 34-letni Matjaž Loboda iz Podlubnika je 20. julija ob 18.35 peljal osebni avto iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Gmajni je pričel prehitevati kolono vozil pred seboj, takrat pa je s tovornjakom pripeljal nasproti 33-letni Branko Labaš. Ta seje sicer umikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti, na nesrečo pa je v Labaševo vozilo z osebnim avtom trčil še Brežičan Marko Bukovec. Voznik Loboda, njegov sopotnik Janez Mavec in Labaš so bili hudo ranjeni, lažje pa Aleks Markovič, sopotnik v tovornjaku; vse so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Na Otočcu tudi tablice
V bazi AMZ bo poslej moč dobiti tudi registrske tablice — Brezplačni pregledi za čas dopustov
OTOČEC — Dve leti je tega, kar so v bazi AMZ na Otočcu uvedli 24-urno službo in danes je že moč z gotovostjo reči, daje bil tak korak več kot upravičen.
»V sezoni, kot je ta čas, imamo na noč kar 5 do 6 intervencij, v ostalih, mirnejših mesecih nekaj manj,« pravi Martin Ivanetič, vodja baze, in dodaja: »Zgodi se, da se dežurni delavec prav zaradi posredovanj na terenu ne more oglasiti na telefonski poziv, zato voznike naprošamo, naj morebitno prijavo sporočijo na bližnji Petrolov servis, telefon 85-120; tako bo sporočilo zanesljivo prišlo do mehanika.«
Na Otočcu pa prav te dni uvajajo še eno novost, ki bo za voznike motornih vozil prav gotovo velika pridobitev. »V prostorih naše baze je moč poslej ne le podaljšati registracijo in opraviti vse druge obveznosti, ki sledijo iz tega, pač pa lahko lastniki novih vozil iz novomeške in trebanjske občine pri nas dvignejo tudi registrske tablice. Seveda če imajo poravnan prometni davek. In še nekaj: taiste tablice je potem moč v naši delavnici tudi montirati na vozilo,« doda Ivanetič. Da pri delu ne bo zastojev, zagotavlja novo računalniško poslovanje, ki so ga na Otočcu prav tako uvedli te dni, točneje 20. julija.
Akcija »-10 odstotkov«, ki jo zagotovo poznajo že vsi vozniki in ki s tako spremenljivim uspehom poteka po slovenskih cestah, je našla
svoje mesto tudi v delu otoške baff AMZ.
»Čas dopustov je in s tem seveda tudi čas daljših potovanj. Verjetno je odveč pripomniti, da je za dolg0 pot potrebno tudi tehnično brezhibno vozilo. V sodelovanju z zava-rovalno skupnostjo Triglav sap prav zato v naši bazi na Otočcu pa pravili brezplačne varnostne Pre' glede motornih vozil z območja no-vomeške, trebanjske in metli»e
občine. Voznikom smo na volj0
vsak dan od 7. do 19. ure, prav Pa 0 ikšni priložnosti
bilo, ko bi se ob takšni pni— . spomnili še na pregled preme, kaj" ob današnjih cenah avtoplaščev je to lahko še kako donosen korak "
V
še
■igi, v vi rok, E tren Zad dro Ma: Ma Poti bej, go l sen sedi niki okr ske I
avg
čke
dru
boj
niei
No1
POi
redi
v	•_
Martin Ivanetič: »Novomeški <j trebanjski vozniki lahko poslej v AMZ na Otočcu dvignejo tudi rep"
strske tablice.
Oče in hči umrla v razbitinah
V nedeljo sta se zgodili dve hudi prometni nesreči na dolenjski magistrali-* previdnost šoferja avtobusa — Tri žrtve v petnajstih urah _________________✓
KRAKOVO, DRNOVO — Minula nedelja, 23. julija, je bila ponovno ena najbolj črnih na dolenjski magistrali. Pobrala je kar tri življenja in tako potrdila, kar je doslej kazala statistika: daje namreč mesec julij eden tistih, ki vsako leto pobere največ smrtnega davka.
40-letni avstrijski državljan Johann Schmedler seje v nedeljo ob 5.50 peljal z osebnim avtomobilom Mazda skozi Krakovski gozd proti Zagrebu. Na ravnem delu ceste je iz neznanega vzroka zapeljal na levi prometni pas, po katerem je takrat vozil nasproti 50-letni Zagrebčan Mladen Kuzmič. Ta se je sicer
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Časi dopustov so tu in zategadelj se ne gre čuditi odločitvi tistega, ki si je zaželel nekaj dni prebiti v idiličnem okolju Pioniijeve počitniške hiše pri Gospodični na Goijancih. Nekoliko nerodno je le, ker je dopustovalec v dom prišel brez ustrezne napotnice in na dokaj nenavaden način: v prostore je splezal skoz okno, pri tem pa je odtrgal polkna in razbil šipo. V spomin na uro dopustovanja na Goijancih je neznanec s seboj odnesel radiokasetofon vreden poldrugi milijon dinaijev.
•	Čudne stvari se dogajajo po deželi dolenjski. Nekdo je namreč v noči na 18. julij s kamnom razbil izložbeno steklo drogerije v Črnomlju, last Emona Dolenjke. Ko je glavnino dela tako rekoč že opravil in bi mu bilo treba le še pobrati kopico razstavljenih dragocenih predmetov, jo je popihal v noč. Ponujene priložnosti na srečo tudi drugi niso izkoristili, vsebina izložbe je ostala nedotaknjena. Zlobneži pravijo, da bi se v »Dolenjki« nad tem morali zamisliti.
umikal na skrajni desni rob vozišča, vendar ni mogel preprečiti silovitega trčenja. Kuzmič je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče, težko ranjena je bila tudi njegova 47-letna sopotnica Anica Kuzmič, ki se zdravi v zagrebški bolnišnici, medtem ko se prav tako hudo poškodovana Johann in Anna Schmedler zdravita v novomeški bolnišnici, laže ranjena Romedia Kauf-mann pa v brežiški. Zoper avstrijskega voznika bo napisana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
Istega dne, le da 15 ur kasneje, je prišlo do še hujše nezgode pri Drnovem. 34-letni Milorad Rudonjič iz Titovega Velenja je ob 20.40 peljal avtobus po dolenjski magistrali proti Ljubljani. Na ravnem delu s prekinjeno belo črto na sredini je iz neznanega vzroka vozil po sredini ceste, takrat pa je nasproti pripeljal osebni avto, za krmilom katerega je sedel Turek Yakup Atak. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta bila na mestu nesreče mrtva 40-letni turški voznik in njegova 19-letna hči Hava, laže ranjeni pa so bili voznikova 41-letna žena Guelbahar, 17-letni sin Murat in 11-letni sin Mustafa. Prav tako laže ranjen je bil potnik v avtobusu, 49-letni Vukašin Vasič iz Titovega Velenja. Vse ranjene so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Promet na dolenjski magistrali je bil nekaj časa za-
radi nezgode zaprt, nekaj časa P i meren, normaliziral seje šele ok g noči. Voznika avtobusa Mil01®"*^ donjiča so predali preiskovalne®^ niku novomeškega temeljnega ta pa je zanj odredil pripor. ”raV. i/ bil odrejen izvedenski pregleda
TRČIL V SMREKO
SREBRNIČE — 42-letni Viktor ca z Obrha seje 21 .julija ob 22.1oF*j osebnim avtom po regionalni ces Straži. Blizu naselja Srebrniče Je " prehitevati osebno vozilo, pri tem Pf zaradi prevelike hitrosti zaneslo na no, nekaj časa je vozil po njej, nato PJ v smreko ob vozišču. Senica je bil j njen, materialne škode pa je bilo za lijonov dinaijev.
STEKLA PRED AVTOBUS
STRAŽA — 38-letni Leopold B1! Smolenje vasi je 18. julija ob lJjvgt avtobus po lokalni cesti iz ceino .
prod Novolesu. Kakih 50 metrovP^ varno je pred vozilo ncnadon®? j(f
37-letna Andja Kekiči— tobus zadel in zbil po tleh. Posko so prepeljali na zdravljenje v no bolnišnico.
ZBIL OTROKA
TRNJE — Na regionalni cesti med Čatežem in Trebnjim je prišlo 20. julija ob 12. uri do prometne nezgode. 54-letni Milan Terzin iz Trebrnega se je z osebnim avtom peljal proti Veliki Loki, pred naseljem Trnje pa je v preglednem desnem ovinku cesto prečkal 5-letni Gregor U. Ker je Terzin vozil prehitro, je bilo tudi zaviranje zaman; trčil je v otroka in ga zbil po cesti. Gregoiju so zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
STRELA PUSTOŠILA — V nedeljo je proti večeru Ribniško dolino neurje. Največ škode so povzročili številni udari strele. Tako je v naseUu * k
neurje, l^ajvei. »Ituuc »u puvuuuu mcvhiii uuaui sune. *	v ---- -
strela udarila in zanetila požar na čebelnjaku Franca Mateta, v Prigorici d 'e brata in sestre Komar, kasneje pa se je vnel še sosednji skedenj Janeza So	S'
sta povsem uničena, škode pa je po prvi oceni za okoli milijardo. ^>osne1!fJgj|I'<,l! te n-gorice, kjer so se gasilci in vaščani borili z zublji na skednju Šobaijevih.	vj n(
tem še, da je bila Ribnica v nedeljo ponoči brez pitne vode zaradi udar* zajetje Obrh. (Foto: M. Glavonjič)

K
'iriai
T /
NA SLAVNOSTI — Okrog 150 predstavnikov dolenjskih združenj šoferjev in avtomehanikov je v povorki po črnomaljskih ulicah ob 13. juliju, dnevu ŽZAM, pred dnevi s prapori na čelu prikorakalo na slovesno srečanje v Jur-jevanjsko drago. (Foto: M. B.-J.)
PREHITEVAL V ŠKARJE — 47-letni Ante Šušnja iz Poljane pri Kaknju sc je 21. julija ob 10.45 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. V nepreglednem desnem ovinku v Mokricah je pričel prehitevati kolono vozil, med drugimi tudi tovorni avto 52-letnega Djura Katarina iz Zagreba. Ker mu je prav takrat pripeljalo nasproti drugo vozilo, je Šušnja sunkovito zavil pred tovornjak, ga zadel in izgubil oblast nad vozilom. Šušnja je zapeljal preko desnega pasu na travnat nasip, kjer seje vozilo večkrat prevrnilo. Šušnja je začuda ostal nepoškodovan, materialne škode pa je za poltretji milijon dinarjev.
DELOVNA ZAVORA N1..
VALA - 36-letni Tom^prtjJK.
tri kubike betona. V strmem
SSjfi
še naročnika je opazil prek®v^’ 10v0(jj pj0r ustavil. Pri tem je ročico PrCtar^n'fa P*, in,!1
tek in potegnil delovno zavor • v^jt•
vzvratno dise
nost preprečiti, vendar mujc' jva*} lo iz rok, nakar se je tovorni*. '§|(0"'Jlj9|| stih metrih drsenja Prcv.rn!.j bi z"*' ogromna, po prvih ocenah n J k kar 100 milijonov dinarjev.
uspešen prestopni rok V Krško dva naslova prvakinj
y taboru odbojkarjev Pionirja, novih prvoligašev, zadovoljni — T rener Poljak Leszek — Nova jgralca Branko Martič in Ferdinand Mestnik
NOVO MESTO — Čeprav je do pričetka prvenstva v I. zvezni odbojkarski ki tokrat zelo zanima tudi dolenjske ljubitelje odbojke, še dobra dva meseca, novomeškega Pionirja ni miru. Te dni seje namreč končal prestopni k, s katerim morajo biti v Novem mestu nadvse zadovoljni, tren n' mar9 znanoJe že, da je krmilo novomeškega prvoligaša prevzel poljski 7j!ler. . res Česzek, medtem ko bo sedanji trener prve ekipe profesor Marko posleJ skrhel 23 drugo ekiP° ‘n mladince. In kako je z igralskim ka-om. Vrste novomeške ekipe sta okrepila dva, prvo ime je vsekakor Branko dosedanji igralec prve postave zagrebškega prvoligaša Mladosti Monter. Ponvi’ ^ star “j* *et’je v Magreb prišel iz Zadra, s svojimi igrami pa je že , . kal na vrata državne reprezentance. Vsekakor primerna okrepitev, še pose-J> ker gre za mladega in afirmacij želenega igralca. Podobno velja tudi za dru-Sem°V° lme v p‘on‘rju’ 23-letnega Ferdinanda Mestnika, dosedanjega igralca Ta 197 cm visoki igralec je celo doma iz Novega mesta, kamor se bo nik/ n Presebp Odbojkarji Pioniija, ki so v minuli sezoni ostali brez Prevroč-0l m “ašiča ter Peašinoviča in Vemiga, ki sta prenehala igrati, so z navedenimi ske hgeVam' brez dvoma ekipa, ki bo merila v zgornji del lestvice I. B odbojkar-
av!:rve 112 Prvensty°> k’ ^ pridne 28. septembra, bodo pioniijevci pričeli 7.
opravljen pa je bil že tudi žreb. Pionir bo v prvem kolu gostoval v Br-dmšt pn,'Pi Jedinstva Interplet, svojem dobrem znancu iz drugoligaškega -t« v drugem kolu pa bo v novomeški športni dvorani svojevrstna odmerili 3 JPgsbstica; v slovenskem prvoligaškem derbiju se bosta namreč po-Novn . n‘rJa 'n mariborskega Stavbarja. Kot zanimivost omenimo, da so Pod.me^an' predlagali, naj bi srečanje prenašala tudi televizija. Slednja naj bi redn i’0Vjru s predsedstvom Odbojkarske zveze Jugoslavije poslej ob četrtkih o uvrščala v spored po eno prvoligaško tekmo.
B. B,
k p- ^ PRVO ZVEZNO LIGO — Očitno odbojkaiji novomeš-s_ '°ni92 ne nan,eravajo v prvoligaški družbi ostati le eno leto, na-kovn' l' cil-i i'm ie cel° iz L B prebiti se v 1. A zvezno ligo. Igralski in stro-ItkuT ■ er sta desa takega brez dvoma sposobna, še posebej, ker bo b«, f' Boro Jovii (na posnetku v akciji) imel ob sebi dovolj kvalitetnih in ““‘»fenih igralcev. (Foto: B. B.)
Odlični nastopi Celulozarjevih mladih plavalk — Repčeva je odnesla dve zmagi ______na državnem prvenstvu kadetinj — Odlična je bila tudi Gradiškova
KRŠKO — Dejstvo, da v Krškem raste izredno obetaven rod mladih plavalk, se potrjuje iz tedna v teden. Mlada pionirka Natalija Repec je na nedavnem državnem prvenstvu kadetov in kadetinj v K ruševcu osvojila kar dva naslova državnih prvakinj, odlično se je odrezala tudi Gradiškova, mlade plavalke Celulozarja pa so se izkazale tudi na republiškem pionirskem prvenstvu minuli vikend v Kranju.
Najprej nekaj o krških nastopih v Kru-ševcu. Kot že rečeno, je Repčeva sebi in klubu priborila dva naslova državnih prvakinj med kadetinjami. S časom 1:09,61 je zmagala v tekmi 100 metrov delfin, njena klubska kolegica Gradiškova pa sije s časom 1:12,35 priplavala bronasto odličje. Drugo zlato medaljo je Natalija Repec osvojila v tekmi na 200 metrov delfin, ko je zmagala s časom 2:32,56, osma pa je bila v tej tekmi druga Krčanka Resmanova s časom 2:54,80. Dvema zlatima medaljama je Repčeva dodala še srebro na 400 metrov prosto s časom 4:44,39, na 200 metrov prosto pa je osvojila bron. Za to progo je potrebovala 2:15,27. Med ostalimi izidi omenimo še imenitno drugo mesto Celulozarjeve štafete kadetinj na 4-krat 100 metrov prosto s časom 4:27,77, v tej tekmi pa je zmagovalna štafeta Jadran Koteksa postavila tudi nov državni rekord. In še rezultati Gradiškove: na 50 metrov prosto je bila s časom 30,19 šesta, na 200 metrov prosto s časom 2:19,60 četrta, na 100 metrov prosto pa z 1:04,24 peta. Vsekakor več kot odlična bera.
ŠPORTNO SREČANJE NA BUTORAJU
BUTORAJ — Športno društvo Buto-raj pri Črnomlju pripravlja za nedeljo, 30. julija, ob 9. uri tradicionalno, letos že deseto športno srečanje. Športniki se bodo lahko pomerili v malem nogometu, streljanju z zračno puško, metu bombe, če bodo prijavljene najmanj 4 ekipe, pa tudi v vlečenju vrvi. Prijavite se lahko na dan tekmovanja med 8. uro in 8.30 na igrišču na Butoraju, kjer boste plačali tudi pristopnino. Za vse ostalo bodo poskrbeli prireditelji, tudi za to, da tekmovalci ne bodo lačni in žejni.
ifl PETI Filipčičev lU>'' . memorial
danili 'r M ^ Filipčičev memorial. Pri
.teiMiSras-
■>1	J.B.
>f3j
A—_______
Podvig Kranjca v Italiji
I. Kranjec je z velikim naskokom dobil veliko mednarodno dirko starejših mladincev v Italiji
Fr*"c Vlahovič
Črnomaljci
fetijo v prvo .slovensko ligo
letovali bi več tre-lUgjev — Nova igrišča
j{r»o!^S^5U ~ Članska ekipa v&elakrV-6®2 no8OTr'ctnega kluba debila	ki “jepred letom dni
j*gi ter sz- • a k*or*t> ra 1. mesto v %>, ka^° Prebila v '■ slovensko SevL **? ^Pe*0 Novomešča-
z W ŽoJS'pr?hlem Je trenerski Jv klubu rSlcflmamo,a ker dela
'■r b n0vj dTh pr'do,bltl ra pomoč,., pra-
, snčnih Je'ne 1)0221,1 omeniti tudi [Sovani?-1 “J"0 eno P°lovanje na
denariakUpnOStl dobimo boreči J*jti. V veiit’ Ml° SC moramo sami J Jt0rgani.‘ ll(o Pomoč so nam delov-ln?JeBf“-Gok. rudnik Ka-»a^vni« telralov t0?d Promet in M (, Ce'" Pohvali Vlahovič.
!3^°Va|nim^‘ v Prihodnji tek-h^^ladkom "L lgral‘ Predvsem s
vč^*j° po|e eteram Zatonečudi.da
/J * ' 'udi l^hodo lahko uporab-rnomaljsk, srednješolci.
M. B.-J.
VIDEM — Mladi novomeški kolesarji so na nedeljski dirki za 8. pokal Cedollini v Fagogni blizu Vidma dosegli imeniten uspeh. V prvi vrsti velja to za Igoija Kranjca, ki je v konkurenci kar 120 kolesarjev iz Italije in Jugoslavije prepričljivo zmagal in 121 kilometrov dolgo progo prevozil kar s štirimi minutami naskoka pred zasledovalci.
Že v drugem krogu je glavnini ušla večja skupina kolesaijev, v kateri sta bila tudi Novomeščana Kranjec in Fink, vendar so jo zasledovalci krog kasneje ujeli. Takrat pa se je v beg pognal Kranjec in skupaj s še tremi kolesaiji pobegnil glavnini. Svojo pravo moč je danes veijetno ob Rovščku najobetavnejši jugoslovanski kolesar pokazal na poldrugi kilometer dolgem vzponu pred ciljem, ko se je odločil za pobeg, in na cilj privozil s prednostjo kar štirih minut. Priložnost za dobro uvrstitev je imel tudi Fink, kije osule ubežnike ujel, a nato zaradi dežja na mokri cesti 2 kilometra pred ciljem padel in se moral na koncu zadovoljiti z dvajsetim mestom. Tretji Novomeščan Eržen je na dirki odstopil. Omenimo še, da je Kranjec poleg skupne zmage osvojil še gorske cilje, novomeški vrsti pa je pripadla tudi ekipna zmaga.
Prav zaradi te dirke je bila nedeljska preizkušnja v Dolu precej okrnjena, seveda med sUrejšimi mladinci. Med mlajšimi je zmagal Novomeščan Šungelj, v ženski konkurenci pa si je novo zmago prikolesarila Marija Krnc, ki prav uko potrjuje napovedi, da gre za izredno obetavno tek-
ŠPORTNE IGRE DOLENJSKIH UPOKOJENCEV
IVANČNA GORICA — Na tukajšnjih nedavnih 14. upokojenskih športnih igrah dolenjske regije, ki so jih odlično organizirali domačini, so med 9 ekipami zasedli prvo mesto z enakim številom točk tekmovalci Grosupljega in Novega mesta. Rezuluti: šah, ekipno: Stična 16, Novo mesto 16, Kočevje 12,5 itd. Streljanje, ekipno: Stična 596, Novo mesto 571, Kočevje 571; posamično: Pintar (Mirna) 161, Reljan (Kočevje) 160, Jakob (Stična) 157 itd. Kegljanje, ekipno — moški: Kočevje 448, Novo mesto 429, Ribnica 371; posamično: Legan (Kočevje) 388, Radivojevič (Ribnica) 381, Jekoš (Nm) 349; ekipno — ženske: Kočevje 304, Novo mesto 207, Grosuplje 181 itd.; posamično: Trpin (Kočevje) 179, Kacin (Nm) 143, Zavodnik (Grosuplje) 95. Balinanje: Gtosuplje, Novo mesto, Kočevje. Skupni vrstni red: Grosuplje in Kočevje 22, Novo mesto 21 itd.
M. GLAVONJIČ
GOSTITELJI
NAJNATANČNEJŠI
VINICA — KK ZRVS Vinica je pred dnevi pripravila tekmovanje v streljanju z vojaško puško in pištolo. Med ekipami je v streljanju s puško zmagala vrsta KK ZRVS Vinica, 2. je bil vintški Partizan, 3. LD Vinica, posamično pa 1. Balkovec, 2. Rožman, 3. Juršinič. V streljanju s pištolo je ekipna zmaga odšla prav tako vrsti ZRVS Vinica, posamično pa je zmagal Tomac, 2. je bil Balkovec, 3. Mihalič
Kot rečeno, pa je bilo minuli vikend v Kranju letošnje republiško prvenstvo pio-nitjev in pionirk. V dekliški konkurenci je med letniki 1978 na 200 metrov prosto Repčeva s časom 2:34,15 zasedla tretje mesto, na 400 metrov prosto je bila s časom 5:17,79 druj^i, prav uko druga s časom 1:11,43 na 100 metrov prostor V tej kategoriji je bila Kraševčeva na 200 metrov delfin s 3:05,33 tretja, v kategoriji
V nedeljo peti super motoslalom
Trening ob 13., tekma ob 14. uri — Lovski piknik
MIRNA — Prizadevni delavci trebanjskega AMD na čelu z Branetom Rokavcem pripravljajo za nedeljo, 30. julija, tradicionalni, že 5. super motoslalom na Mimi. Pokrovitelja prireditve, katere trening bo ob 13. uri, pričetek tekme pa uro kasneje, su Kemija Impex, obrat Veliki Gaber, in OO ZZB Trebnje.
Super motoslalom bo potekal na cesti med Zapužami in Stanom, organ;zator pa sprejema prijave do 30. julija, do 13. ure. Sodelujoči bodo nastopili v kategorijah do 100 kubikov, od 101 do 350 ccm, od 351 do 650 kubikov. Kot je znano, gre za hitrostno preizkušnjo s serijskimi motocikli, za zanimivost pa dodajmo, da se bodo med odmori gledalcem predstavili najboljši jugoslovanski hitrostni motociklisti: PinUr, Pavlič, Hmeljak, Šraj, Sovič in seveda domačin Rokavec. Po dirki bo lovski piknik.

movalko. Tretje mesto v ženski konkurenci je zasedla MarjeU Sajevec, medtem ko je bil Murn med pionirji A prav uko tretji.
Madžari kot kitajski zid za semiške kadete
Lani »srebrni« rokometaši Sevnice so letos spet dobro igrali v Teramu
SEVNICA — Sevniški rokometni upi na velikem mednarodnem tekmovanju — 17. Coppa interamnia trofeo Tercas v iu-lijanskem Teramu niso ponovili lanskega uspeha 2. mesu. Od 310 ekip iz 52 držav, od pionirjev do mladincev, se je najmočnejša konkurenca zbrala prav med kadeti, kjer so igrali med 64 ekipami tudi Sevničani.
»Naporno je bilo. Fantje so morali odigrati po dve tekmi na dan, a se niso pritoževali. Gladko smo dobili pet tekem, le za en zadetek razlike pa s Francozi in Španci, ki so imeli fizično precej močnejše moštvo. In uko smo se v zadnji, osmi tekmi predtekmovanja morali, žal, pomeriti še z Madžari, ekipo, v kateri so prevladovali dvometraši in ki je vse tekme z lahkoto dobila s po 20 do 30 zadetki razlike. Moji fantje so bili pred tekmo z madžarsko ekipo, v kateri so igralci Ferenczvarosa. H on veda in drugih največjih klubov, sicer optimisti, toda Madžari so bili za nas kot kitajski zid: ugnali so nas s 17:14 (6:5) in se kot zmagovalci skupine uvrstili na finalni turnir. Madžari so v samem finalnem obračunu premagali še reprezenuco Alžirije s 5 zadetki razlike. To najbolj zgovorno govori, da je bilo naše srečanje z Madžari finale pred finalom.
Veliko moštev je želelo z nami pomerili moči in znanje. Tako smo denimo Belgijce, zmagovalce 2. skupine, premagali z 18:11. No, kar zadeva tekmo z Madžari, pa moram omeniti, da smo nastopili oslabljeni, saj si je naš glavni igralec poškodoval nogo (bolečine smo mu lajšali le z obvezo in ledom), zato je lahko igral le v napadu, in še tos pol moči. Kljub lem pa moram priznati, da so bili Madžari močnejša ekipa. Toda vsi so nam govorili, da imamo izjemno generacijo fantov, zato bom naredil vse, da bi še ostali skupaj in vrnili sevniškemu rokometu nekdanjo veljavo,« je pripovedoval Franc Span-Bombi, trener, ki dela s to generacijo že od 4. razreda osnovne šole. Špan je za odmevne dosežke dobil zlato značko trenerske organizacije RZS za sezono 1987/88.
P P.
VODITA IMV IN ISKRA TENEL
NOVO MESTO — Po odigranih detetih pri ženskah in enajstih kolih pri moških sU pogleda na lestvico rekreativne odbojke v novomeški občini takšna: pri ženskah je IMV zbrala 15 točk, SDK jih ima 14, Dom starejših občanov 13, OS Šmihel 10 itd., med moškimi pa vodi Iskra Tencl pred Iskro Keko (oba sta zbrala po 21 točk), 20 jih ima Novoteks, 10 Novoles. po 17 Iskra Hipot in IMV itd.
BRESTANIČANI POBRALI NAJVEČ LOVORIK — Lovska družina Zabu-kovje je ob sobotni otvoritvi nove lovske koče na Freskah odprla tudi novo strelišče, o katerem so številni lovci iz sosednjih družin izrekli kopico pohval. Na prvi meddružinski tekmi seje v streljanju na glinaste golobe najbolje odrezala LD Brestanica, druga je bila LD Krško in tretja LD Radeče. Brestaniča-ni Mirko Slemeniek, Niko Marn in Franc Slemenšek (na sliki z leve) so bili najboljša ekipa tudi v streljanju na zajca in posamično. Pri glinastih golobih pa je imel najbolj mirno roko Polde Zdič (Zabukovje), 2. je bil Barbič (Krško), 3. Zibert (Planina pri Sevnici).
OBVESTILO NK ELAN
NOVO MESTO — Nogometni klub vabi k vpisu igralec vseh starosti. Vpis bo vsak torek od 18. do 20. ure. Vabljeni!
Trinajsta
kopitariada
Semičanom
Lep uspeh Posavcev v Borovu — Skupna _______zmaga________
BOROVO — Pred dnevi je bilo v Borovu 13, športno srečanje proizvajalcev kopit Jugoslavije, na katerem je vrsta sevniške Kopitarne dosegla imeniten uspeh. V konkurenci ekip Zenita iz Vršca, Tvina iz Virovitice, Borova in seveda Kopitarne Sevnica so Posavci zabeležili ekipno zmago. Sicer pa poglejmo rezultate:
V šahu je zmagala Kopitarna pred Borovim, Virovitico in Vršcem, v kegljanju Vršac pred Kopitarno, Virovitico in Borovim; v streljanju z zračno puško Borovo pred Kopitarno, Virovitico in Vršcem ter v malem nogometu prav tako Borovo pred Kopitarno, Virovitico in Vrščem. Skupni vrstni red je bil naslednji: 1. Mercator Kopitarna Sevnica 13 točk, 2. Borovo 12, 3. Tvin Virovitica 8,4. Zenit Vršac 7. Gostitelji naslednjega srečanja bodo Sevničani.
pionirk letnik 1977 pa je na 400 metrov prosto Cciovškava dosegla čas 5:00,9! in pristala na odličnem drugem mestu.
ŠAHISTA IZ STAREGA TRGA USPEŠNA
STARI TRG — Dva Starotrža-na sta se udeležila 10-dnevnega pionirskega šahovskega tekmovanja v Medulinu pri Pulju in dosegla lep uspeh: Ingrid Mihelič je med mlajšimi pionirkami zmagala. Uroš Kobe pa je bil med starejšimi pionirji tretji. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 150mladih, perspektivnih šahistov.
V. KOBE
ZMAGAL 13. MAJ
MIHOVICA — Kar 18 ekip se je minulo nedeljo na Mihovici pomerilo na tumiiju v malem nogometu. Zmagala je ekipa 13. maja, ki ji je tako pripadla prva nagrada v znesku 2,5 milijona, odojka so si priigrali Pocatji, tretja je bila Raka, četrta Novotehna in peti gostitelji, ekipa Zidakov. Najboljši strelec tumiija je bil Terzič (13. maj), vratar pa Ponikvar (Novotehna).
SW*g§a
Kadeti
Inlesa Rika so državni prvaki
Podvig mladih rokome-tašev v Skenderiji
RIBNICA — Rokometni kadeti Inlesa Rika iz Ribnice so državni prvaki! Vsekakor presenetljiva in izredno vesela novica iz Sarajeva, kjer je pred dnevi potekal letošnji finalni turnir osmih najboljših kadetskih ekip Jugoslavije.
Mladi ribniški rokometaši so v Skenderiji pokazali daleč največ, svoje pa o tem govori še rezultat finalnega srečanja s Šlogo Bosnaprevozom, ki so ga Ribničani dobili kar s 24:12 (13:8). Trener Zdenko Mikulin je tako vnovič pokazal, kako obetaven rod mladih rokometašev raste v Ribniški dolini, kopici naslov republiških prvakov pa je sedaj dodal še državnega. Zapišimo ob tem izrednem uspehu ribniškega rokometa še vest, daje bil za najboljšega igralca finalnega turnirja v sarajevski Skenderiji izbran Tomaž Tomšič, najboljši vratar pa je bil Beno Lapajne (oba Inles Riko). Več o podvigu kadetov Inlesa prihodnjič.
Dvojen uspeh v Komendi
Imeniten uspeh šentiernejskih kasačev na prireditvi v Komendi — zmagi Briške II. in Dagreje
KOMENDA — Nedeljska konjeniška prireditev v Komendi, katero si je ogledalo kakih 3 tisoč ljubiteljev kasaškega športa, je šentjemejskemu zastopstvu prinesla imeniten uspeh.
Briška II. je v dirki 3- do 12-letnih kasačev s temeljem od 1:25,6 do 1:29,5 dokazala, da je letos nepremagljiva. Resda je njej in vozniku Božu Radkoviču tokrat precej pomagala tudi športna sreča, kajti skozi cilj sta poravnana pritekla Briška II. in Diplomat pod vajetmi Jagodica iz Komende, vendar je bil kasnejši žreb naklonjen šentjemejskemu konju. Briška II. je dosegla kilometrski čas 1:30,9. Drugo zmago za Šentjemejčane je na 1.800 metrov dolgi progi za 3- do 12-letne kasače s temeljem od 1:28,6 do 1:33,5 dosegla Da-
greja pod vajetmi Jerneja Narata. Prepričljivo je opravila z vsemi tekmeci in pri tem dosegla imeniten kilometrski čas 1:24,3. Ob teh dveh uspehih je treba omeniti še dva odlična dosežka: drugo mesto Ideal Prouda Rudija Goveka v drugi skupini dveletnih kasačev, ki je dosegel čas 1:26,6, prav tako pa je dosegel drugo mesto tudi Mikan II. v tekmi 3- do 12-letnih kasačev s temeljem 1:38 na 1.800 metrov dolgi progi. Mikan II. je dosegel celo najboljši kilometrski čas v tej dirki z 1:30,2, vendar je bil ob prvo mesto zaradi časovnega handicapa. Od ostalih izidov omenimo še 3. mesto Leara II., kije tekel pod vajetmi Krčana Šepetavca. medtem ko je bil Panto pod vajetmi Sentjemejčana Kuzmaniča v tej dirki — šlo je za tekmo, ki jo je dobila Briška II. — četrti.
Ribniški rokometni načrti
Z dosežki RK Inles Riko smoiahko več kot zadovoljni — Cilj: II. liga — Urejeno financiranje
enostavno izgubila po dveh uspešnih nastopih na državnih prvenstvih oziroma je izrazličnih vzrokov nehala igrati. Večina igralcev je zato zdaj stara pod dvajset let. Kljub temu imajo Ribničani za prihodnjo sezono jasen cilj — drugo ligo. Mladi igralci so namreč željni afirmacije in dokazovanja, razen tega pa postaja igranje v republiški ligi za mnoge že dolgočasno.
RIBNICA — „Z rezultati, ki jih je rokometni klub Inles-Riko dosegel v zadnih treh letih, in to tako na športnem kot na organizacijsko-kadrovskem področju, moramo biti več kot zadovoljni. Kat nas posebej navdaja s ponosom, je dejstvo, da imamo v klubu -pokrito" vse. to je, da delamo z vsemi selekcijami. Samo na tak način lahko tudi v prihodnje pričakujemo boljše rezultate," Nekako s temi besedami je prisotne na redni letni skupščini RK Inles-Riko pozdravil njegov predsednik Franc Šilc, ki seje posebej zahvalil tistim, ki delajo v klubu in prispevajo k vse boljšim rezultatom.
O pretekli sezoni niso zgubljali dosti besed, ker o njej veliko pove. kar je bilo doseženo z mlado ekipo. Zato je trener Zdenko Mikulin spregovoril o zadnjih treh letih in pri tem na kratko orisal, kar je v omenjenem obdobju naredil klub kot celota. V kratkem: klub je dosegel vrsto vidnih rezultatov, od prvih mest v republiški konkurenci pri pionirjih, mladincih in kadetih do vse boljših uvrstitev v članskih tekmovanjih. Pred dvema letoma klubu ni uspelo na kvalifikacijah za drugo ligo. kar ie povzročilo ostro meniavo generacij in dalo priložnost mladim igralcem. Ti sedaj dobro delajo, v pomoč pa sta jim Mate in Fajdiga iz ..stare garde". V tem trenutku manjka ribniškemu rokometu ..izgubljena" generacija igralcev letnika 1966—70. ki seje
Ker nekatere igralce vabijo iz ribniškega kluba v druge, bo za te rokometaše zvezna liga pomenila tudi možnost, da se ubranijo -invazije" drugih klubov. Primer za to so vabila La-pajnetu in Tomšiču. Radi bi ju dobili v Kolinsko Slovan v Ljubljani, vendar v ribniškem klubu nočejo o tem niti slišati. zlasti ker sta to mlada igralca, v katera je Inles Riko veliko vložil. Pri tem tudi niso nepomembne pretekle izkušnje. povezane z odhodi ribniških rokometašev drugam.
Obstajajo razmišljanja o nekaterih okrepitvah v ribniški rokometni ekipi v jesenski sezoni, vendar podrobnosti o tem za zdaj niso znane. Znano pa je in posebej veseli, da je urejeno financiranje kluba, da je pomoč združenega dela pri tem velika in da pridobljena sredstva trošijo skrajno racionalno. Ponovimo še. da klub ostaja dosledno na dosedanji praksi in da se bo tako tudi v bodoče opiral na domači igralski in strokovni kader.
M. GLAVONJIČ
jun m
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime:	________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____

Vračanje življenja v mesto
GIP Pionir po sistemu gradnje za trg prenavlja novomeško mestno jedro
. NOVO MESTO — V okviru prenove novomeškega mestnega jedra GIP Pionir Novo mesto gradi na Prešernovem trgu nasproti tržnice in gostišča na trgu po sistemu gradnje za trg poslovno stanovanjski objekt oz. tri objekte, v katerih bo v pritličju šest poslovnih lokalov, v nadstropju ter mansardi pa enajst lepih stanovanj. Gradnjo, zaradi ozkega, jedrnatega mesta dosti oteženo, naj bi za vselitev zaključili v začetku prihodnjega leta, ob ugodnem vremenu pa celo še konec letošnjega leta.
»Priprave na to gradnjo so se resno začele pred dvema letoma. Konec leta 1987 je bil podpisan sporazum, takoj zatem je Pionir pridobil stare objekte na tem mestu, v izdelavo je šla lokacijska dokumentacija in konservatorski načrti, kar je bila podlaga za glavne projekte, pri katerih smo — Pionir je investitor in nosilec celotnega projekta — seveda upoštevali zahteve Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pri vseh detajlih, pomembnih za mesto s kulturno zgodovinskega vidika. Z njim, z zavodom za družbeno planiranje in z odborom za prenovo mestnega jedra sodelujemo tudi sedaj, ko že gradimo. Gre za gradnjo v samem mestnem jedru in objekti bodo postavljeni skoraj v enakem stilu kot so bili prejšnji; enako bodo visoki, enake bodo fasadne, dvoriščne rešitve, del starih stavb pa bo celo ostal, npr. obočni v nekdanji prodajalni
Inž. Dragan Stojanovič
PREBIVALSTVO SE STARA
ČRNOMELJ — V zadnjih letih raste število prebivalstva v črnomaljski
občini hitreje kot v dolenjski regiji, a ' republiki, število gos-
počasneje kot v i podinjstev se je od leta 1981 povečalo za 5 odst., povprečno število članov na gospodinjstvo pa je s tremi ljudmi in pol večje, kot je značilno za regijo in Slovenijo. Zelo hitra je preobrazba gospodinjstev. Zmanjšuje se število kmečkih gospodinjstev (13 odst.), povečujejo pa se mešana (58 odst.), kar priča, da je stopnja urbanizacije v občini še vedno sorazmerno nizka. Sicer pa se pr« bival-stvo črnomaljske občine stara,, saj je precej več ostarelih, kot je regijsko in republiško povprečje.
SEJA SKUPŠČINE
KRŠKO — Na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine Krško pretekli teden so delegati sprejeli stališča k poročilu o izvajanju vzgojno-izobraže-valnih programov ter sprejeli osnutek odloka o uskladitvi dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986—2000. Obravnavali so tudi poročila o delu javnega pravobranilstva, temeljnega to-žil«tva in temeljnega sodišča. Sprejeli so osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter predlog odloka o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko.
SLABA PRAKSA
KOČEVJE — Študentski servis pri OK ZSM organizira počitniško delo za mladince. Letos kočevska podjetja temu servisu niso prijavila 'potreb po delavcih, ki bi nadomeščali redno zaposlene med dopusti. Izjema je Oprema, ki je prijavila potrebo po vodjih sektorjev in programov, za kar pa potrebuje le študente, ki pavzirajo, in absolvente. Sicer pa so si študentje morali kar sami zagotoviti delo med počitnicami.
mm blagom, trgovina z domačimi suhomesnatimi izdelki, moški in ženski frizer, prodajalna Seme, prodajalna tovarne nogavic iz Polzele, za en lokal namembnost še določajo. V prvem in drugem nadstropju oz. mansardi bo 11 stanovanj s skupno površino 892 m2. To bodo večja stanovanja, v glavnem trosobna. Stanovanja vsa še niso prodana, m2 pa je konec maja stal 14,547 milijona dinaijev in je seveda vsak me-
sec nekaj dražji, kot celotna investicija, kije bila konec maja vredna 20 milijard dinaijev. Po programu naj bi stanovanja v glavnem kupile deloVne organizacije za svoje strokovnjake, ki bi s primerno rešenim stanovanjskim problemom svoje potenciale in energijo lahko trošili za strokovno delo, kar bi tako ali tako moralo že davno veljati. Na ta način naj bi dosegli tudi primerno kulturo bivanja.
»Skupaj z občino tako skušamo reševati staro mestno jedro, mu spet vdihniti življenje. Čemi stanovalcev, pa mesto ni živo. Sedaj se tudi že pripravlja program prenove jedra za naprej,« pravi Stojanovič.
Z. L.-D.
Jurij Barič
Žganjekuha je skrivnost
Tovarna kovinske galanterije Ljubljana, Slovenčeva 15
komisija za medsebojna delovna razmerja tkg Ljubljana objavlja
prosta dela in naloge
1!
za dislociran odddelek montaže v Podbočju
montiranje polizdelkov
Pogoji; NK delavka, osemletka, 3 mesece delovnih izkušenj, de' lo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom1,1 dvomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v® dneh po objavi na gornji naslov.
PRENAVLJANJE MESTNEGA JEDRA — Na novomeškem Prešernovem trgu nasproti tržnice GIP Pionir v okviru projekta prenove mestnega jedra gradi nov poslovno-stanovanjski objekt, ki se bo seveda vklapljal v staro mestno arhitekturo. (Foto: Z. L.-D.)
DRŽALI OBLJUBO
Seme. Konservatorska dele na teh delih bodo narejena po navodilih Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane,« razlaga vodja projekta v Pioniijevem tozdu TKI inž. Dragan Stojanovič.
Kot rečeno bo v pritkličju šest lokalov s skupno površino skoraj 360 m2. Njihovo namembnost določajo v občinskem komiteju za družbeni razvoj, potrdil jo bo tudi odbor za prenovo mestnega jedra. V glavnem gre za terciarne in sicer storitvene dejavnosti. Lokali so že vsi prodani. Tu bo trgovina z meša-
STRUGE — Več let so trajali razgovori o tem, če naj bi šolo v Strugah posodobili ali ne, ker število učencev pada, saj bi se lahko zgodilo, da bi imeli eno lepo šolo več, ki pa bi bila prazna. Stružanci pa so takrat zagotovili, da bo število učencev začelo spet naraščati. In besedo so držali.'
KAKO DOLGO ŠE BREZ DENARJA?
BREŽICE — Krajevne skupnosti z denarjem, ki ga zdaj prejemajo iz občinskega proračuna, ne morejo gospodariti, zato upajo, da jim bo prinesel izboljšanje spremenjeni način financiranja. Nadejajo se ga s 1. januaijem. Luknje bodo za silo pokrpali le, če bodo prejeli za letos vsaj 400 oziroma 500 milijonov dinaijev, normalno delo pa bi lahko teklo le v primeru, če bi jim sedanji delež potrojili. Tudi tajnike krajevnih skupnosti bi morali financirati po starem iz proračuna ter jih pooblastiti, da bi še naprej opravljali nekatera opravila v imenu upravnih organov.
PRED
REFERENDUMOM
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Razgovori po vaseh na območju KS Stara Cerkev pri Kočevju so pokazali, da so krajani za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Plačevali naj bi ga za nakup učil v prenovljeni in razšiijeni domači šoli, in sicer tri leta po 1,5 odstotka. Predvideno je, da bo skupščina KS sprejela sklep o razpisu referenduma že 16. avgusta, referendum pa bodo izpeljali 10. septembra.
KOT PRI STAREM TRGU — Velik, zazidan kotel pred Baričevo hišo v Kotu priča, da je tu doma žganjekuha. Gospodar Jurij potrdi, da je že nekaj rodov pred njim služilo kruh z žganjem, predvsem priznan pa je bil brinjevec.
»Včasih je bilo v naši okolici zelo veliko brinj, ki so dobro obrodile. Iz pripovedovanja se spominjam, da so moja mama, oče in stric nabrali vsako leto toliko brinja, da vsega sploh niso porabili doma, ampak so ga celo prodajali. Obiranje je bilo mukotrpno, ljudje so poskušali na različne načine, kakšno pa je najuspešnejše, noče izdati noben obiralec,« pravi Jurij. »Danes je seveda povsem drugače. Brin sicer pri nas še raste, a jagod ni več. Zato jih moramo kupovati. Vendar jih je vsako leto težje dobiti, iskat sem jih šel celo v Makedonijo. Toda kljub temu da so drage in da zato tudi brinjevec ne more biti poceni, je povpraševanje po njem zelo veliko.« Tega, koliko brinjevih jagod potrebuje za liter brinjevca, pa Barič ni hotel izdati To je menda poslovna skrivnost.
Kot rečeno, seje Jurij začel ukvaijati z žganjekuho šele pred nekaj leti. Prej je krošnjarji po Jugoslaviji. Skoraj polovico jo je prehodil peš. Zaslužek od suhe robe je vlagal v mlin ob Kolpi, ki gaje dodobra obnovil, preuredil in dogradil. »Razmišljam, da bi se začel ukvaijati s kmečkim turizmom, saj so tu ob še vedno čisti Kolpi zanj idealni pogoji. Upam pa, da bo kdaj zopet zapelo tudi v mlinu, le jez na Kolpi bo potrebno popraviti. To pa bom težko zmogel sam,« pravi Barič.	M. B.-J.
Novotehna
LJN	trgovina na debelo in drobno, P
Novo mesto, Glavni trg 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
vodenje poslovne enote trgovine v Krškem - POSLOVODJA
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izp°' -njevati naslednje pogoje:	J
—	da imajo končano V. stopnjo trgovske, komercialne 8 P|
tehnične smeri	jo
—	da imajo 4 leta delovnih izkušenj pri teh delih	vc
,
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave' vp dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslo'k NOVOTEHNA, Kadrovsko-splošni sektor, Glavni trg 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
LOŠKI POTOK: VRTEC PREMAJHEN
KIDRIČEVO
DOKONČUJEJO
KOČEVJE — Kidričeva ulica, ki je najgosteje naseljeni del mesta Kočevje, bo te dni dokončno urejena. Ureditvena dela v tej ulici so nameravali dokončati že skoraj pred mesecem dni, da bi lahko med turistično sezono spet zaprli središče mesta, kot so ga lani. Asfalt so začeli polagati v torek. V tej ulici so med drugim zdaj primerneje uredili tudi parkirišča.
RIBNICA — Predšolska vzgoja v občini Ribnica iz leta v leto napreduje. Najbolje je v Ribnici, dobri pogoji pa so tudi v Sodražici, le v Loškem Potoku so prostori vrtca premajhni.
tiskarna novo mesto
Dolenjska založba
P
T
o|
prodajo knjig i
—	okolica Novega mesta
—	Bela krajina (Me
Dolenjska založba pri Tiskarni Novo mesto išče akviziter^1
i na območjih občin:	i ~
a mesta	2
Metlika, Črnomelj, Semič)
—	Trebnje	P,
—	Kočevje, Ribnica	kc
—	Grosuplje — Litija
—	Posavje (Brežice,	Krško, Sevnica)	D.
Kandidati z lastnim prevozom in vozniškim izpitom B kateg^ p( je naj se osebno oglasijo v komerciali Tiskarne Novo meSl > pj Raoovska Ta, od 15.	8. 1989 dalje.	ot
_ I	____________________^ Ki

Počitnice za slovenščino
Mladi Korošci na jezikovnih počitnicah v Novem me stu — Darja in Irmgard sta postali nerazdružljivi
NOVO MESTO — Že od 16. julija je 24 mladih Korošcev iz Podjune, Zilje, Gradca in iz drugih krajev avstrijske Koroške na jezikovnih počitnicah v Novem mestu. Kljub dopustom seje 24 novomeških družin odločilo, da zagotovijo mladim gostom, starim 9. do 16. let, koristno in prijetno tritedensko bivanje na Dolenjskem.
Na osnovni šoli Grm je zanje vsak dan organizirano tri ure slovenskega jezika, ki ga učiteljice poučujejo v treh skupinah. Učni program sta pripravila novomeška organizacijska enota Zavoda za šolstvo LRS in Slavistično društvo Dolenjske.
Popoldnevi so namenjeni pretežno druženju mladih, izletom, kulturnemu življenju in drugim dejavnostim. Skupaj so si organizirano ogledali Novo mesto in njegove znamenitosti, bili so gostje v pionirski knjižnici, ogledali so si Kostanjevico in Šmarješke Toplice. Zadnji dan počitnic, 5. avgusta, bodo skupaj s starši koroških otrok in gostitelji pripravili zaključni piknik. Slovo bo gotovo težko, saj so se marsikje spletla nerazdružljiva prijateljstva.
ostanemo Slovenci, pa čeprav v tujini. Počitnice smo organizirali na pobudo Krščanske kulturne zveze iz Celovca, za
»Za prve jezikovne počinice smo se odločili zato, da bi mladi iz avstrijske Koroške poglobili svoje znanje slovenskega jezika, da bi se poslej še z večjim veseljem vpisovali v dvojezične šole, spoznali pa naj b> tudi koristnost znanja slovenskega jezika v prostoru Alpe-Jadran. Seveda nam največ pomeni, da
IRMGARD IN DARJA — Vsak popoldan je novo doživetje. Med spomini na Dolenjsko bo v dnevniku ostalo zapisano tudi jahanje na Strugi.
Novo mesto in Dolenjsko pa smo se odločili zato, ker se nam to okolje zdi najprimernejše v Sloveniji,« je povedal vodja skupine Franci Tomažič.
Irmgard Schuschev iz Strpne vasi pri Pliberku, stara 16 let, je na počitnicah pri Pavlinovih iz Jurčičeve ulice v Novem mestu. Z Daijo, kije letos končala 8. razred, sta se dobro ujeli in postali pravi prijateljici. »Moji stari starši govorijo slovensko, babica je bila Slovenka, sama pa ta jezik in tukajšnje navade spoznavam šele v zadnjem času. Za jezikovne počitnice sem se odločila tudi zato, ker bom šolanje nadaljevala na medicinski šoli v Šentjakobu, kjer je potrebno znanje slovenskega jezika. Mislim, da mi bo sedaj lažje, saj mi je počitniška šola mnogo pomagala. Z Darjo se veliko druživa. Čez dan si z njenimi starši ogledujemo lepote dolenjskih krajev, večere pa preživiva ob prebiranju slovenskih knjig, igri in v pogovoru. Naslednje leto bom zagotovo spet prišla, upam pa. da se bova z Darjo tudi med letom večkiat videli.«
Darja Pavlin; »Prve dni sva imeli kar precej težav z jezikom. Sama sem se v šoli učila angleščine, nemščino pa le pri krožku. Zato sva si sprva pomagali tudi s slovarjem v roki, danes, po desetih dneh družeuja, pa je že veliko bolje. Govoriva samo slovensko in upam, da si bova z Irmgard lahko dopisovali v slovenskem jeziku.«
J. PAVLIN
SILIKATNI FASADNI BLOK 4/1 SILIKATNI FASADNI ZIDAK 1/1 BARVNI FASADNI ZIDAK 1/1
CEPLJEN ZIDAK V PLOŠČICE DOLŽINA - ŠIRINA - DEBELINA
250	X	65	X	20 mm
250	X	65	X	30 mm
250	X	65	X	40 mm
250	X	65	X	60 mm
250	X	65	X	80 mm
250	X	120	X	33 mm
290	X	140	X	40 mm
190	X	140	X	36 mm
98.193
127.33*
15«
V ceni je zaračunana inštruktaža in dostava na dom do 150 km minimalno naročilo 10 palet.
Vse izdelke nudimo tudi v barvah!
Za gotovinsko in avansno plačilo odobravamo kupcem 25% popuSta' Za virmanska plačila pa 20% popusta.
Zahtevajte informacije in prospekte v industrijski prodajalni tovarhe po telefonu 0608/61-798, 61-222.	s
j

r--
komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE 15. DIVIZIJE GRM JOVO MESTO Trdinova 7
Opisuje
Prosta dela in naloge
" UČITELJA GLASBENE VZGOJE
rp nedoločen čas, s polnim delovnim časom — PRU ali P
jkfietek dela 1. septembra 1989
rrijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po “Piavi razpisa na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o iz-blr' v 30 dneh.
m
KRKa
^KA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto,
razpisuje
naslednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1989/90:
pol- ^ °!Pl. inž. strojništva.............. 3 štipendije
; " a,Pl- inž. elektrotehnike za energetiko. 1 štipendija
pravilno izpolnjene prijave na obrazcu 8,40 naj kandidati pošlje-i a° 5. avgusta 1989 na naslov: KRKA, tovarna zdravil, p.o. No-^esto, izobraževalni center. Prijavi obvezno priložite zadnje iei J° sko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o
Di«?beno industrijsko podjetje JJONIR Novo mesto
'UZD Mehanizacija, kovinarstvo, inštalacije
0 izvija prosta dela in naloge:
e* J REZKALCEV
? varilcev 2 avtoličarjev
2a sprejem:
0nčana IV. stoon
stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri.
Delovi
r lovnin^A razm®rie bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim de-
k pSPjjdbe z dokazilisprejema°splošna služba TOZD MKI GIP iuinir, Novo mesto, Kettejev drevored 37, 15 dni do dnevu
objave.
ku objav*' ^0Cl0 ° 'Z'dU ob^ave obveščeni v 30 dneh po zaključ-
Delavski svet podjetja
Belokranjska zelezolivarna in strojna tovarna
BELT Črnomelj, p.o,
razpisuje dela in naloge
glavnega direktorja
Za glavnega direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg
splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu na položaju vodilnega delavca,
—	da izpolnjuje pogoje za priznanje zunanjetrgovinske registracije,
—	da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti.
Glavni direktor se imenuje za obdobje štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa.
Prijave pošljite na naslov
Podjetje BELT Črnomelj, Cesta heroja Starihe 17, 68340 ČRNOMELJ
v zaprti kuverti, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
426/30
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p. o.
Komisija za delovna razmerja KRŠKO, Hočevarjev trg 1
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
1.	VODJA STROJNE OBDELAVE
s VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, 5 leti delovnih izkušenj, sposoben samostojno konstruirati orodje.
2.	UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA
s VI. stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leti delovnih izkušenj, zaželeno znanje iz računalništva in iz CNC obdelovalnih strojev.
3.	UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE
z visoko izobrazbo ustrezne smeri.
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v 10 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po poteku razpisnega roka.
428/30
Skrb, delo in trpljenje — bilo tvoje je življenje.
Trpljenje in bolečine si prestal zdaj boš v temnem grobu mimo spal
ZAHVALA
V 60. letu nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
ANTON
PAPIČ
Radoviča 4 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delavcem Splošne bolnice Novo mesto za intenzivno nego, DO Komet in Beti-tozd Kodranka Metlika, GD Radoviča, ZZB, govornikom Matekoviču in Petericu ter g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA Ob smrti našega dragega
JOŽETA LAMPRETA
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno nego in skrb, Krki, tovarni zdravil, kolektivu hotela Grad Otočec, KS Center in vsem družbenopolitičnim organizacijam za pomoč pri organizaciji pogreba, organizaciji ZZB Stična, govornikom, pevcem in godbi, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno družini Draga in Metke Badovinac za vso pozornost. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Njegovi najdražji
Novo mesto, 25. julija 1989
M
o »
DENARNO BLAGOVNA LOTERIJA
»pANSOCEANSKO REGAT*
• 1 dobitek 3.000.000.000.—
• 18 dobitkov po 500.000.000.—
• 30 dobitkov po 300.000.000.—
• 8 dobitkov, avtomobil CBX 16 RS • 2 dobitka, potovanje s turist, agenc. > 100 dobitkov, barvni televizor 100 dobitkov, videorekorder • 100 dobitkov, jadralna deska • 60 dobitkov, pralni stroj • 60 dobitkov, pomivalni stroj • 60 dobitkov, hladilna omara > 60 dobitkov, štedilnik 500 dobitkov, multipractic
9ENA SREČKE : 50.000 din SREBANJE 26. AVGUSTA 1989 V PORTOROŽU
* SpONZORj|
;l9orenje
[UiV^
iJCIMOS KOPER B\
It—D	Cs C	ZZ
	J
1100
DOBITKOV
V TEM TFI1NII V7ANIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO OOBI - STANOVANJA - TVIOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI v ILI!I Itunu VHOLHIHIIVIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 27. julija — Gorazd Petek, 28. julija — Nevenka Sobota, 29. julija — Marta Nedelja, 30. julija — Peter Ponedeljek, 31. julija — Ignac Torek, 1. avgusta — Alfonz Sreda, 2. avgusta — Bojan
LUNINE MENE 1. avgusta ob 17.06 — mlaj
kino
BREŽICE — 28. in 29. 7. (ob 20. uri) Francoski erotični film Nemoralne zgodbe. 30. (ob 18. in 20. uri) in 31. 7. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Pod rafali. 1. in 2. 8. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Arizona Junior.
ČRNOMELJ: 27. 7. (ob 20. uri) hongkonški akcijski film Akcija terorizem. 28. 7. (ob 20. uri) ameriško-italijanska komedija Barbari. 30. 7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Izzivalec in (ob 20. uri) ameriška komedija Pregon moške svinje. 1.8. (ob 21. uri) italijanska ^komedija Poželenje po Juliju.
KRŠKO: 28. 7. (ob 22. uri) italijanski erotični film Perverzna služabnica. 30.7. (ob 18. uri) italijanski pustolovski film Močni fantje.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. in 28. 7. (ob 20. in 22. uri) ameriški film Nevarne rolke. 29. in 30. 7. (ob 20. in 22. uri) francoski kriminalni film Plavi pekel.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 28. do 30. 7. (ob 19. uri) ameriški glasbeni film Ona hoče najboljše. 31.7. ter 1. in 2.8. (ob 19. uri) ameriška komedija Morska sirena iz New Yorka.

službo dobi
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam
IZUČENO ali priučeno dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposlimo. Hrana in stanovanje preskrbljena. Tel. (068) 22-617. (2599-SL-30)
DEKLE za delo v kafiču zaposlim. Tel. (0608) 33-044. (P30-17MO) POTREBUJEM večje število akviziterjev za prodajo zanimivih artiklov. Tel. (0608) 82-900 od 15. do 19. ure. (P30-8MO)
IZKUŠENIM AKVIZITERJEM nudim delo, (Niso knjige). Tel. (068) 26-330. (2608-SL-30)
IŠČEM popoldanskega obrtnika, pogoj: kovinarska stroka. Informacije na tel. 25-545. (2615-SL-30)
ali »menjam za 126 P. Grum, Dvor 53 pri Žužemberku. (2596-MV-30)
službo išče
PEVEC VOKALIST (prvi tenor) išče delo v narodnozabavnem ansamblu. Tel. (061) 86-109 ali (061) 556-021, int. 30-24. (P30-52MO)
motorna vozila
126 P, letnik 1983, prodam. Milan Pergar, Nad mlini 17, Novo mesto, tel. (068) 22-780. (2780-MV-29)
ALFA ROMEO 33 13 S, februar 1987,25.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 51-590 po 19. uri. (P30-44MO)
PRODAM Tomos avtomatik APN in prikolico za osebni avto. Tel. 24-140.
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 49-107 ali (068) 49-137. (P30-47MO)	126 P, letnik 1984, registriran
do julija 1990, prodam. Ogled ves dan na naslov: Vida Tomšič, Ivanja vas 13, Mirna Peč. (P30-45MO)
Z 750, letnik 1985, prodam. Tel. 57-739. (2601-MV-30)
Z 750, letnik 1976, gumi voz (15 col) in dve otroški postelji z dodatno opremo prodam. Irena Glavan, Na žago 18, Straža, tel. 85-333. (2584-MV-30)
TOMOS AVTOMATIK A3KLS, star 14 mesecev, malo vožen, in dva nova zvočnika prodam. Robert Glazer, Gradac 133,68332 Gradac. (2607-MV-30)
NOV NEVOŽEN APN 6 prodam za 1 a M. Tel. (0608) 69-530, int. 371 Milan. (2610-MV-30)
MOTOR TRICIKL, na novo obnovljen, prodam. Miro Povše, Vrhek 29, Tržišče. (261 l-MV-30)
Z128, letnik 1987, in R 18 TU, letnik 1985, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel. (068) 27-377, zvečer, (ček-MV-30)
Z 101, letnik 1985, prodam. Gregor Mole, Rodine 27, 68210 Trebnje. (2614-MV-30)
Z101GTL 55, staro 3 leta, registrirano do aprila 1990, ugodno prodam. Tel. 25-170. (2589-MV-30)
126 P, letnik 1979, dobro ohranjen,
prodam. Mojca Hočevar, Sadinja vas 30 A,Dvor(2588-MV-30)
ŠKODO 120 L, letnik 1979, registrirano do junija 1990, prodam. Andrej Resman, K Roku 88, Novo mesto. (P30-26MO)
SAMARO, maj 1988, ugodno prodam. Tel. 44-948 po 20. uri. (P30-27MO) JETTO JX, staro dve leti, negovano, bele barve, registrirano do junija 1990, ugodno prodam. Kličite na tel. (068) 85-985. (2597-MV-30)
PRODAM APN 6 JAWO 350 z
oklepom in Z 101 po delih. Tel. 84-358. (P30-34MO)
Z 850, letnik 1983, prodam. Milka Gazvoda, Irča vas 35, Novo mesto, tel. 26-795. (P30-35MO)
FIAT 126 P, letnik 1986 (dinarska vrednost 3000 DEM), prodam. Vlado Pr-par, Svetinja 6, 68211 Dobrnič. (2602-MV-30)
Z101, letnik 1985, nujno prodam. Tel. (0608) 32-878. (P30-39MO)
Z 101, letnik 1979, registrirano do 27. 6. 1990, in Z 128. letnik 1986, prodam. Klobučar, Uršna sela 117, tel. 65-736. (2569-MV-30)
ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. Slak, Velika Cikava 11, Novo mesto. (2605-MV-30)
Z 750, letnik 1984, prodam. Marija Vizler, Gmajna 6, Raka. (P30-41MO) LADO RIVO 1300 rdeče barve, november 1986, prevoženih 38.000 km prodam. Stepišnik, Kettejeva 12, Brežice, tel. (0608) 61-672 ali (063) 784-198. (P30-43MO)
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. (068) 42-669. (2845-MV-30)
T 750/78 prodam za 8 M. Registrirana do decembra 1989. Tel. 21-826 int. 286. (ček-MV-30)
APN 6 S, star eno leto, prodam. Nadu, Bršljin 42, Novo mesto. (2854-MV-30) APN 6 s čelado ugodno prodam. Tel. (0608) 60-114. (2855-MV-30)
OPEL KADET, letnik 1972, skupaj ali po delih prodam. Martin Vidmajer, Selce 12, Blanca, tel. (0608) 88-435. (P30-5MO)
PRODAM zelo ohranjen tomos 14 M, 5 prestav, letnik 1987, registriran do 25.1. 1990. Gordan Dragišič, Drska 46/5, Novo mesto, tel. 27-825. (2592-MV-30) BMW 520, letnik 1978 (prvi lastnik), odlično ohranjen, ugodno prodam. Jožica Lajkovič, Veliki Podlog 1 A, Leskovec, tel. (0608) 75-879. (P30-10MO) ZASTAVO.750, letnik 1980, prodam. Jože Dragan, Šentjurij 7, Mirna Peč, tel. 84-361. (2570-MV-30)
ZASTAVO 750, karambolirano, prodam. Vel. Slatnik 24. (2593-MV-30) ZASTAVO 750, letnik 1985, odlično ohranjeno, prodam. Drago Tomše, Raka 37. (2565-MV-30)
WARTBURG, prevoženih 47.000 km, zelo dobro ohranjen, garažiran, prodam. Tel. 20-340. (2567-MV-30)
ZASTAVO 1,1 GX, letnik 1987, JUGO 55, letnik 1984, in camp prikolico francoske izdelave prodam. Jože Stamcar, Vrhpeč 8, 68216 Mirna Peč. (2561-MV-30)
RENAULT 4 GTL, letnik 1984, registriran do januarja 1990, prodam. Slavko Habinc, Kremen 20, Krško. (2562-MV-30)
NUJNO PRODAM Z 101 GTL, letnik 1984, registrirano marca, 47.000 km. Dular, Dolenjske Toplice, tel. 65-047. (ček-MV-30)
R18,letnik 1984 prodam. Tel. 24-821. Jože Smrekar, Šegova 80, Novo mesto. (P30-14MO)
FIAT Z 750, letnik 1983, registriran do julija 1990, prodam. Tel. (068) 84-538. (P30-15MO)
126 P, letnik 1987, registriran do aprila 1990, prodam. Tel. 25-839. (P30-16MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 120.000 din, na prvi ali zadnji strani 240.000 din; za razpise, licitacije ipd. 130.000 din. Mali oglasi do deset besed 90.000 din, vsaka nadaljnja beseda 9.000 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
LADO RIVO 1300 rdeče barve, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 86-103. (2577-MV-30)
Z 101, december 1983, ugodno prodam. Cesta brigad 9, Bršljin, Novo mesto. (2578-MV-30)
Z 128, letnik 1987, prodam. Vladimir
Ban, Majde Šilc 8, Novo mesto. (P30-19MO)
Z 750, letnik 1981, in VW 1303, letnik 1974, oba registrirana za celo leto, prodam. Škocjan 70. (2579-MV-30)
126 P, letnik 1986, registriran do maja 1990, prodam. Tel. 25-580. (P30-21MO)
Z 128, letnik 1986, prodam. Miklič, Ruperč vrh 5/a, Novo mesto. (2580-MV-30)
Z 750, letnik 1976, prodam. Anton Novak, Slavka Gruma 66/4, Novo mesto. (258 l-MV-30)
FIAT 126, letnik 1987, prodam. Tomo Hodanovac, Globočice 17, Kostanjevica. (P30-23MO)
126 P, letnik 1981, prodam. Hrastar, Šmarješke Toplice 10. (2585-MV-30)
GOLF, letnik 1981, prodam. Nadu, Škocjan 66. (2585-MV-30)
prodam
no kolo Rog Amater na 5 prestav in stereo gramofon RIZ Traviata z dvema zvočni-
koma. Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto, tel. (068) 25-691. (2574-PR-30) NOV GLASBENI STOPL 2 x 400 W in novo ostrešje po naročilu prodam. Tel. 25-839. (P30-16MO)
KRAVO s teletom ali brez njega pro dam. Prešeren, Šmaijeta 50, Šmaiješke
Toplice. (P30-18MO)
SUHE HRASTOVE in smrekove deske prodam. Tel. (068) 76-328 od 6. do 18. ure. (P30-20MO)
PRODAM 300 kg betonskega železa fi 10 in dve kompletni roleti 180 cm — 20% ceneje. Gliha, Dvor 100. (2583-PR-30)
PRODAM IZOLIR OKNO 120 x 120, zastekljeno, termopan. Tel. 65-318. (2586-PR-30)
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Mačkovec 5, Novo mesto, tel. 25-919. (2590-PR-30)
kupim
Borštnar, Skrovnik 11, Tržišče. (P30-36MO)
GRADBENO PARCELO z vlitimi tlaki in temelji ter 2000 komadov betonske opeke, 7 km iz Novega mesta proti Metliki, prodam. Tel. 27-134. (P30-42MO)
V KRŠKEM prodam hišo ali oddam obrtniku v najem. Tel. (0608) 31-658 zvečer. (P30-51MO)
NOV VINOGRAD z zidanico v Boj-niku prodam. Jože Povše, Brhek 36, 68295 Tržišče. (2609-PO-30)
HIŠO, novo, moderno, v Pre-manturi pri Pulju prodam. Stanovanjske površine 150 m2, tri terase, klet, podstrešje, garaža, travnika in vrta 500 m2. Informacije na tel. (0608) 62-096. (P30-7MO)
NOVE JEKLENKE (plin, kisik) prodam 20% ceneje. Tel. (061) 851-660. (P30-29MO) BREZHIBEN HLADILNIK, barvni TV Gorenje v okvari ter sedežno garnituro Fjord ugodno prodam. Tel. (068) 21-594. (2595-PR-30) JADRALNO DESKO IMGRAD, kompletno, staro 5 let, ohranjeno, prodam za 2,5 M. Tel. 24-900. (2594-PR-30) ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 6 tednov, prodam. Franci Hlebec, Cesta na grad 43, Sevnica. (P30-31MO)
JADRALNO DESKO P2, razna jadra, lok in jambor prodam. Tel. dopoldne (0608) 31-017 ali popoldne (0608) 70-230. (P30-32MO)
PRIKOLICO za prevoz živine prodam ali menjam za kravo. Slak, Velika Cikava 11, Novo mesto. (2605-PR-30) VIDEOREKORDER ORION, nov, konsignacijski, z garancijo, prodam ceneje. Tel. 27-890. (2606-PR-30)
ŽELEZNI GUMI VOZ (15 col), nov, prodam. Silvo Strmole, Železno 10, Dobrnič. (P30-50MO)
BRAKO prikolico prodam. Tel. (0608) 61-377. (P30-48MO)
JOGI posteljo, kolo Junior na 5 prestav in pomivalni stroj Končar, prodam. Jože Hotko, Tavčaijeva 2, Novo mesto. (ček-PR-30)
HARMONIKO MELODIJA (72 basov), malo rabljeno, prodam. Tel. (0608) 82-126, zvečer. (2612-PR-30) VIDEOREKORDER VHS z daljinskim upravljanjem prodam po ugodni ceni. Tel. 23430. (P30-53MO) PRILOŽNOST! Najnovejši model TV Gorenje (ekran NOKIA — 70 cm, stere-odesigen, izvozni model) popolnoma nov prodam 40% ceneje! Tel. 24-896.
STAREJŠO HIŠO z elektriko, vodo in 70 arov zemlje pri Raki prodam. Martin Novak, Dol. Radulje 17, Bučka. (2837-PO-30)
PARCELO (32 arov) med Tržiščem in Sevnico, primemo za vikend (elektrika na parceli), prodam. Tel. 994152-221733 ali do 19. avgusta na naslovu: Marija Moličnik, Grosuplje, Stritaijeva 1. (2846-PO-30)
PRODAM 70 arov starega vinograda in staro hišo z vodo in elektriko ter vinsko posodo v okolici Krškega. Tel. (063) 27-606. (2852-PO-30)
HIŠO (90 m2), kozolec, hleve, gozd, skupaj ali po parcelah, okoli Sevnice pro-
dam. Tel. (041) 155-205. (2566-PO-30) STARO KMEČKO HIŠO z gospo-
darskim poslopjem ob asfaltni cesti poceni prodam. Tel. 52-529. (2576-PO-30)
V KMEČKEM SLOGU obnovljeno hišo, 25 km iz Novega mesta, primemo za vikend, prodam. Tel. 24-006 (dop.) ali 25-986 (pop.).
UGODNO prodam več parcel v neposredni bližini Gami hotela Otočec. Informacije od četrtka 27.7. do 1.8. v Zagradu pri Otočcu, h.š. 4 (za Starim gradom). (P30-25MO)
V NEPOSREDNI bližini Krškega ugodno prodam parcelo v velikosti 70 arov, na kateri je že stoječi objekt z elektriko in vodo. Tel. (0608) 32-533. (P30-28MO)
VINOGRAD v okolici Krškega (na Libni), 400 žlahtnih trt, strojna obdelava, z zidanico in vso potrebno opremo prodam. Tel. (0608) 81-346, zvečer. (P30-3MO)
obvestila
PRODAM 110 m2 italijanske tegule temno ijave barve po zelo ugodni ceni. Tel. 22-610. (2841-PR-30)
JEKLENKE za avtogeno vaq'enje, pocinkano pločevino, pocinkano žico in decimalno tehtnico (250 kg) prodam. Tel. 24-370. (2843-PR-30)
JADRALNO DESKO Sailboard in jadro Deuter prodam. Tel. 23-785. (2847-PR-30)
250 lesenih gajbic za krompir—sadje prodam. Karol Mišič, Šolska 4, 61331 Dolenja vas. (2850-PR-30)
GORILEC za centralno kutjavo ter dele za R 4 prodam. Tel. 65-474. (P30-11MO)
MIZARSKI STROJ poravnalnik, cir-kular—vrtalnik in tračno žago ugodno prodam. Franc Lipar, Družinska vas 50, Šmaiješke Toplice, tel. 73-201. (2563-PR-30)
MAESTRAL 9 S in jamaho 3,5 prodam. Drska 11, Novo mesto, tel. 22-835. (P30-3MO)
UGODNO PRODAM moško šport-
TAPETNIŠKE GUMBE prodam. Tel. (069) 74-893. (P3040MO)
VSE VRSTE ELEKTROINSTALA-CIJ z našim materialom ali vašim, tudi na posojilo, nudi Elektroservis Križman, tel. (061) 771-520 ali (068) 49452. (P30-9MO)
IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Viktor Pajek
Ptujska cesta 89, Maribor telefon 062-305-150 ali 413-606 nonstop
Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnih aparatov. Če se je pri vašem zamrzovalniku pojavilo rosenje, če pozimi od zunaj ledeni, poleti pri čepu toči, mu bomo z obnovo izolacije povrnili izolacijske sposobnosti. Tudi če se pri vašem aparatu življenjska doba že izteka, ga bomo usposobili, da bo deloval kakor nov. Prihranite 50% elektrike!
Za storjeno delo dobite garancijo.
CENIK GORENJE — LTH:
345 1	990.000
300 1	990.000
220 1	890.000
4101	890.000
310 1	830.000
210 1	720.000
501	790.000
345 I z dodatno steno 1.250.000 220 1 z dodatno steno 1.115.000
POPRAVEK
Pri zahvali TEREZIJE KNEZ, Pod Trško goro 96, je prišlo do pomote pri omembi VVO enota Drska, kjer bi moralo pisati kuhinji, in ne Kandiji, kot je pisalo. Za neljubo napako se opravičujemo!
preklici
ANTONIJA KASTELIC,
14, Semič, pozivam JULIJANO S®*’53; z Vinjega Vrha 11, Semič, naj prekop 15 ljive besede, ki jih je izrekla o jo bom sodno preganjala. (2560-P&T
kmetijski stroji
PRODAJALNA »KAVKA«, Glavni trg 14, Novo mesto, do 20. 8.1989 ODPRTA od 9. do 12. ure.
TRAKTOR ZETOR 4911. J JR°I
1979, prodam. Suša, Cerovec 10,1" «or ]
no. (P3049MO)	-
TRAKTORSKO KOSILNICO"
573-K:
prodam. Jože Pungeršič, Dol. R^1 Bučka. (2603-KS-30)	.
PRIKOLICO za traktor TV prodam. Tel. (063) 783-130, pr
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi drage mamice, babice in prababice
\/ v
.
MARIJE KLEMENČIČ
roj. KONDA
iz Metlike, Zupančičeva 12

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v t"!1 težkih trenutkih. Hvala tov. Brezniku. Mileni Pavlovič, gospe Bakat1 gospodu Zevniku za opravljen obred, pevkam za pete pesmi. Poseba* hvala družini Omrzel, ki nam je nesebično pomagala v najtežjih treni" kih. Hvala Sonji Omrzel za izrečene besede slovesa.
Vsi njeni
ZAHVALA
/|| V 79. letu starosti nas je za vedno zap» .
|§ naša draga mama, stara mama, sestra _ fj	tašča
- 9	h
MARUA v KRAMARIČ
z Grabrovca pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znaDC^
ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli P®® gali, darovali toliko lepega cvetja in našo pokojno v tako velikem s lu pospremili na zadnjo pot. Še posebna zahvala dr. Mlačku za ne#
no pomoč in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Mama je mrtva, več ne skrbi, prostor pri mizi njen prazen stoji Solze, žalost, bolečina te zbudila ni tiha, nema je gomila, ker počivaš, mama, ti
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je odšla od nas dr1 mama, stara mama, sestra in teta

MARUA
VRTIN
rojena Sevšek z Vrtače 31 pri Semiču
Hvala vsem, ki ste ji podarili vence in cvetje, jo spremili na njeno pot, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se družini Mihelj za nes£ j no pomoč ter duhovščini za opravljeni obred.	| H
ni
Žalujoči: otroci Tončka, Marija in Polde z družinami, Zvonk® ostali sorodniki
LEP KAMEN za škarpo (s prevozom in nakladanjem) kupim. Ponudbe od 1. avgusta dalje po 20. uri na tel. (068) 84-325. (2853-KU-30)
KUPIM rabljen CTX 80 ali BT 50 in prodam nov elektromotor moči 4 KW, 2860 obratov. Anton Kos, Rogovila 29, Mirna Peč, tel. (068) 84-317. (2851-KU-39)
ADAPTIRANO HIŠO s telefonom in centralno kurjavo v Brestanici blizu Krškega prodam. Informacije zvečer na tel. (0608) 34-731. (P30-33MO)
PARCELO v bližini Šmarjeških Toplic (42 arov), vinograd v Vinjem vrhu 15 arov ter vinograd v Dragi (30 arov) prodam. CenS po dogovoru. Tel. 73-036. (2598-PO-30)
VINOGRAD (38 arov) z zidanico v Zg. Vodalah (Marindol), prodam. Janez
4:
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta
ŠTEFANA KOVAČA
iz Vavte vasi 38
nosilca partizanske spomenice 1941
se toplo zahvaljujemo sorodnikom in sosedi Tončki, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na nje%0 | zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam osebno in pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljuj®^ skupščini občine in družbenopolitičnim organizacijam Novo mesto, še zlasti ZZB Novo mesto, krajevn' .fl j. ganizaciji ZZB Straža, ZŠAM, ZRVS, govornikoma, pevcem, godbi na pihala, enoti JLA za častno stfU" » j izstreljene salve ter zastavonošem in nosilcem praporov. Hvala organizacijskemu odboru pogreba in n j cem spomenice 1941 za zadnjo častno stražo in soborcem, ki ste se poklonili njegovemu spominu.
Žalujoči: žena Marija, sinova Štefan in Stane z družinama in ostalo sorodstvo

KI
■*46M
^*AK'
Vitf ■'OBJ
ZO GOLDONI (14 KM) ugodim ali zamenjam za osebni avto. .Rožman, tel. (0608) 32-189.
TOR URSUS 335, še dobro star 10 let, prodam. Jože Kafrle, vnica 5, Trebnje. Ogled po 16.
JSP-UMO)
Vj* KPRRO OHRANJEN TRAKTOR
. ”3 prodam. Roza Vrhovec, Ljub-rekiU n» 15, 61354 Horjul, tel. (061) 749-n®1 MP30-4MO)
O-Pfr FAKTOR STORE 402, dobro ohra-^t^odno prodam. Jože Andolšek, ■tfodlog 65, Leskovec pri Krškem, tel.
i 74°' (p3(WM°)
. FjpDAM ali menjam za osebni avto
^Fordson 50 KS. Tel. 21-575.
TRAKTOR Ferguson 533 s kabino prodam. Tel. (0608) 79-762. (P30-13MO)
TRAKTOR UNIVERZAL 445 prodam ali menjam za živino. Jože Stefanič, Podvrh 25, Žabukovje. (P30-22MO) TRAKTOR IMT 533,2200 delovnih ur, prodam. Marjan Medoš, Obrh 9, Dra-gatuš. (P30-24MO)
SKORAJ NOV motokultivator Goldoni 14 KM diesel s čelno koso, frezo in plug prodam. Eržen, Valvasorjeva ul. 5, 68210 Trebnje. (2587-KS-30)
Slovenila
Moja dežela.
MiRO ZAFOŠNIK
Ul. V. Vlahoviča 53 62000 Maribor
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite (062) 512-348: NON-STOP. Garancija. Kilometrine ne zaračunavamo!
ZAHVALA
V 79. letu nas je po težki bolezni zapustila naša nepozabna žena, mama in stara mama
KAROLINA
NOSE
iz Dol. Sušic 2
Tut° * zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, posebno družini ,	za nesebično pomoč ter gospe Šobar za poslovilne besede. Najlep-
fiosivvt '^'hku za dolgoletno zdravljenje in patronažnim sestram, kraru *upndcu ‘n kaplanu za lepo opravljeni obred in govor. Še en-^	* ™rena hvala vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu
^ Premili na njeni zadnji poti.
. žalujoči:
b
mož Jože, otroci Jože, Anica in Lina z družinami ter ostalo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v komaj 24. letu zapustil ljubljeni sin, brat in stric
ALOJZ
BAJC
iz Dolenjih Radulj 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, zlasti Urbančevim in Novakovim, kakor tudi za darovane vence in cvetje, ter za izrečeno sožalje. Posebej pa se zahvaljujemo Kliničnemu centru v Ljubljani, mladincem z Bučke za lepo opravljeni pogreb, Goijan-cem, IMV, govornikoma in župniku za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
§
M. i š
V S P O M I N
EDI
PEČAVAR
Nestoplja vas 1, Semič
Še vedno si živ v naših srcih, čeprav te že eno leto ni med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: vsi njegovi
P
iti
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje v 61. letu starosti zapustil dragi brat, svak in stric
ALOJZ
RUPAR
iz Ljubljane, Ledarska 32
J ^reno * zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam jaJjla8ah. izrekli sožalje, stali ob strani, darovali cvetje in vence, denar tud'a C namene ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala škocjanskemu kaplanu za lepo opravljeni obred.
ujoči: bratje Stane, Tone, Jože, Ivan, sestre Ivanka, Slavka, Štefka in ostalo sorodstvo
Ljubljana, Mtinchen, Škocjan
Vse življenje je za druge se trudila, niti drobtinice zase ni pustila.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nasje nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama
BARBARA
POŽEK
rojena Novak Adlešiči 29
Najlepše se zahvaljujemo dobrim vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala pevskemu zboru iz Adlešič za odpeto slovo, g. župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili k večnemu počitku ter zasuli grob s cvetjem. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vseh njenih osem otrok z družinami in ostalo sorodstvo
i
*
Jt
I K1
&
ZAHVALA
V 80. letu starosti nasje zapustila naša draga mama, teta in stara mama
MARIJA
KUŽNIK
rojena Mavr iz Ul. Slavka Gruma 6
Iskrena zahvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi tovarni Labod-tozd Ločna, Iskri-tozd Tenel, vsem sosedom in še posebej gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Lenart, hčerke Marija, Anica, Rezka in Vera z družinami
ZAHVALA
V 84. letu starosti nasje zapustil naš dragi ata in stari ata
ALOJZ
OBRANOVIČ
iz Koprivnika pri Kočevju
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, spremili pokojnega na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Posebna zahvala vaški skupnosti Koprivnik, KS Kočevska Reka, tov. Pečniku za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Kostel ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hči Ivanka, vnuka Milena z družino in Toni
m
Zgodi se, da z enim dihom z enim gibom, z enim utripom razpade vse. Tema je rešitev.
ZAHVALA
Kruta usoda je iz naše sredine za vedno iztrgala našega dragega očeta, moža, sina, brata, zeta, bratranca, strica in nečaka
ANTONA BERKA
z Vrha pri Šentrupertu
It
nam iJS?’ Ste nam v te*^'h trenutkih hude bolečine in žalosti stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, OsehiiTu!	Pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala
Pečeni	b°'n'ce Novo mesto, kolektivu IMV Mirna, DO Trimo Trebnje, GD Jesenice,
za m’ darovalcem maš, tov. Olgi Kotar in tov. Maksu Kurentu za poslovilne besede ter gospodu župniku
Žalujoči: vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestal zdaj boš v preranem grobu spal
ZAHVALA
Po težki bolezni nasje prezgodaj zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak
MOHAMED MARJAN HODŽIČ
iz Šegove 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Broda in ostalim, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Krka-tozd Izolacije, pevcem za zapete žalostinke, zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rezka in ostalo sorodstvo
Solza se bo posušila, rana se ne bo zacelila.
ZAHVALA
V 66. letu nasje nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, ded, tast, brat in stric
VILJEM MAKSE
iz Zaloga 20
“gubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih miij lKlt! k»korkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spre je ia'Va.nJe80v° zadnjo pol. Posebna zahvala osebju visceralnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki mu <kS °cadn^C dni življenja. Lepa hvala pokojnikovim nekdanjim sodelavcem, osebju očesne ambulante in
•kB ODlOSni* Ktlnioo litr nzw>nrwI/\mo -limniLAmO 7Q UrVt DnrOvIlPIH nhrPil
1 Splošne bolnice ter gospodoma župnikoma za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji

ZAHVALA
V 71. letu starosti nasje po težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
ANA JAKETIČ
iz Vinice 38
Ob boleči izgubi se od srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkem trenutku pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter zdravnici dr. Špecovi iz Zdravstvene ambulante Vinica za hitro pomoč. Posebna zahvala sosedom Miheli Balkovec, Mariji Fortunovi in Mikotu Maliču za ganhi ve besede pri hiši žalosti in nad odprtim grobom, godbi na pihala in upokojenskemu pevskemu zboru iz Črnomlja ter odboru ZB Vinica za uspešno organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Florjan, sinovi Zdenko, Cvetko in Igor z družinami, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
S . '	‘	> ’ '	V';-' '	■	•.
I	............-n,—............ .................... ........... ...........
: •:
U0UEMJSK; UST
s
*
*
*
s
s
«*
%
I
BRUNO GRIČAR
s s s % *
Ko govoriš z njim, imaš občutek, da imaš opravka z vulkanom. Besede kar vrejo iz njegovih ust. A ne govori kar tjavendan, pogovor z 29-letnim Brunom Gričarjem iz Hrasto vice pravzaprav odkrije, da se za po vnanjosti mimo, skromno podobo skriva osebnost, ki ima številne zanimive ideje, za katere se je pripravljen tudi strastno bojevati.
Gričar — po poklicu strojni tehnik, ob delu pa je končal še višjo upravno šolo — že dolgo tiči v politiki Zdaj je spet nepoklicni predsednik trebanjske občinske mladinske organizacije. Če bi verjetno hotel delali kariero v politiki, bi to zmogel, toda nikdar ni imel takih ambicij. V politiki je Bruno pač zato, da bi lažje spreminjal stvari To je počel tudi tedaj, ko to ni bilo niti najmanj lahko ali celo prijetno. Na primer, ko je na 12. kongresu ZSMJ dal pobudo slo venske mladine (bil je tudi član predsedstva RK ZSMS) za civilno služenje vojakov, njegovi vrstniki sploh niso hoteli razpravljati o vsebini pobude, ampak so replike letele nanj bolj v stilu, kako si nekdo sploh upa kaj takega pomisliti kaj šele predlagati
Da bi zaradi (pre)dolgega in ostrega jezika imel kakšne resnejše težave, tega Grčar ne pove ali pač noče priznati Malo je verjetno, da
ne bi ob takih pobudah občutil kakšnih pritiskov in »masaže«posebne sorte. Toda to daje Gričarju veliko manevrskega prostora zlasti med mladimi, ki mu očitno zaupajo. To so pokazale tudi volitve, ko so na odprtih listah dobili največ glasov on in njegovi somišljeniki »Nikoli mi ni bilo žal, da sem karkoli izjavil Nisem se lotil stvari, ki bi slabo tekle. Predvsem mi gre za osamosvojitev mladinske organizacije od slehernega varuštva, bodisi da gre za partijsko tutorsto ali kakšno drugo. Jaz sem, še predno smo to videli zapisano v dokumentu ZSMS, rekel, da se borim za oblast In če gremo v boj za oblast, nikakor ne smemo biti podrejena drugorazredna organizacija Sem tudi za ekskluzivnost članstva v ZSMS, ne pa da je to avtomatizem. To pomeni, da se bomo morali boriti za članstvo z dobrimi programi«pravi Gričar.
Med Gričarjevimi projekti ki jih skuša uresničiti trebanjska mladinska organizacija v kateri je zavel svež veter, je servisno produkcijska enota ki bo pomagala blažiti brezposelnost, potem je tu ti »peta univerza« pa mladinsko glasilo... Večina tega še daleč ni več zgolj mrtva črka na papirja Tudi zaredi tega ne, ker znajo mladi pod Gričarjevo taktirko svoje načrte prodomeje uresničevati. V glasilu OK ZSM Trebnje Gričar in drugi pisci šibajo lokalne in širše pomanjkljivosti Povedati pa je treba, da Gričarju deje še kako prav pridejo pri njegovem poglavitnem konjičku — računalništva To mu zdaj v IMV na Mirni kjer je vodja informatike, reže debelejši kos kruha kot poprej, ko je delal še v Trimu. Od sodelavcev Gričar terja da svoje delo dobro opravijo in da niso le prisotni v tovarni. Dosleden je tudi do sebe, zato na račun političnih funkcij pri njem nikoli ne trpi podjetje. Kdor se hoče iti politiko, naj zanjo pač nekaj žrtvuje!
P. PERC
p
P
P
P
P
P
P
P
P.
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
'P
P
\
P
P
P
P
P
P
'p
P
\
5
P
P
'p
P
P
%
P
P
P
P
P
P
P
P
P
P
i-
p
u
80 let Radovana Gobca
Senovčani so ga ob jubileju povabili na Bohor
BOHOR — Skupščina občine Krško je Radovanu Gobcu, znanemu partizanskemu skladatelju in dirigentu, ob njegovi 80-letnici podelila plaketo občine Krško. Politični aktiv krajevne skupnosti Senovo pa mu je v planinski koči na Bohorju, kjer je Gobec partizanih pripravil tovariško srečanje,
Skladateljski opus Radovana Gobca je izredno obsežen in raznolik, saj so v njem obsežene vse glasbene zvrsti, tako opera, opereta, kantate, zborovske pesmi, samospevi, prav tako pa je pisal teoretična dela in razprave. Toda ves čas mu je bila najbolj pri srcu partizanska pesem, ki ji je posvetil tako rekoč vse svoje ustvarjalne sile. Napisal je kar 78 pesmi za odrasle pevske zbore in 62 za mladinske. Slej ko prej pa sta njegovi najbolj znani pesmi Bohor žari in Pesem o svobodi, ki sta ponarodeli in pevci že domala ne vedo več, kdo je avtor obeh znanih partizanskih pesmi. »To, da sta pesmi ponarodeli, je zame največje priznanje,« je dejal Radovan Gobec na Bohorju. »Nastali pa sta leta 1944 tu na Bohorju, kjer sem se boril v Kozjanskem odredu.«
Gobec rad obuja spomine na tiste težke, a vseeno lepe čase. Zato je že pred leti ponovno obiskal Bohor, še posebej pa je bil vesel vabila iz krške občine in seveda priznanja, ki gaje dobil: »Nisem pričakoval tega priznanja, zato me je tembolj prijetno presenetilo.« Kljub visoki starosti je Radovan Gobec še ves čil in tudi ustvaijalno dejaven, saj komponira več del, ki so posvečena domovini, revoluciji in svobodi. Zato pa nima več časa in moči, da bi dirigiral pevskim zborom, kot jim je nekoč. Na čelu Partizanskega pevskega zbora je bil kar 28 let, tri leta je vodil železničarski pevski zbor Tineta Rožanca, prav toliko časa pa tudi pevski zbor Krke, tovarne zdravil, iz Novega mesta.
Resnično iskreno so zvenele besede Romana Sotleija, predsednika skupščine krajevne skupnosti Senovo, kije dejal, da se prebivalci širšega Kozjanskega in krajev pod Bohoijem radi spominjajo Gobca kot prijatelja in tudi spremljevalca kulturnih dogajanj na Senovem. »Ko mu kot našemu prijatelju ob njegovem življenjskem jubileju iz srca čestitamo ob jubileju, mu hkrati želimo, naj bi nas njegova pesem še naprej bogatila in spremljala na poti v lepši jutrišnji dan,« je dejal Roman Sotler. Čestitkam se je pridružil tudi Alojz Zupanc-Tine, nekdanji' partizan.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
SREČANJE Z RADOVANOM GOBCEM — Partizanskega skladatelja in dirigenta Radovana Gobca so ob njegovi 80-letnici povabili na Bohor, kjer so mu pripravili prisrčno tovariško srečanje. (Foto: J. S.)
Največ v zgodovini sreče
Prva nagrada v loteriji Yacom je 4 milijarde novih dinarjev — Vse zaradi jadrnice in American s Cupa
NOVO MESTO — Tudi na Dolenjskem je mogoče po 50.000 din kos kupiti srečko za največjo nagradno igro v zgodovini sreče na Slovenskem. Prva nagrada je 4 milijarde novih dinarjev, najslabši med 1100 dobitki pa je še vedno omembe vreden strojček multipraktik, pravzaprav je teh strojčkov kar 500. Vmes pa je še 3 milijarde novih dinaijev, 8 citroenov
Brigade v pomoč ljudem
Prva izmena MDA »Sevnica 8df« je bila uspešna
SEVNICA — Republiška mladinska delovna akcija »Sevnica 89« se je prevesila v drugo polovico. 85 brigadirjev iz Grosupljega, Murske Sobote in Nove Gorice je 21. julija po treh tednih dela v manj razviti krajevni skupnosti Zabukovje in življenja med Sevničani zapuščalo naselje zvečine z lepimi vtisi. Podobno velja za 15 slovaških študentov, ki so pomagali v akciji dva tedna.
EMIL BRČAN, traser mladinske delovne brigade Jože Kovačič iz Grosupljega: »To je zame že dvajseta MDA. Kar malce moti me govotjenje o preži-velosti mladinskega prostovoljnega dela. Tudi tabori potemtakem niso rešitev. Vesel sem, da je naša brigada dosegla najboljše rezultate v prvi izmeni, čeprav so vse 4 brigade udarne. Kot je povedal glavni traser Zlatko, smo v celotni izmeni opravili 3.086 normnih ur, se pravi, da smo skopali 3400 metrov jarkov (1100 m strojno), položili električne kable in jih tudi zasuli. Normo smo presegli za okrog 30 odst. Zahvaliti se moram ljudem v Zabukovju za topel sprejem.«
MONIKA SANDRELI, MDB Stefan Kovač iz Murske Sobote: »Delo na trasi ni bilo tako težko. Enkrat nam je prišlo pomagat tudi 30 vojakov iz garnizije Cerklje, s katerimi smo, prav tako kot z domačini, dobro sodelovali. Nasploh so bile pestre interesne dejavnosti.«
NIKO DEVETAK, pionirska delovna brigada Simon Gregorčič iz Nove Gorice: »Res prijetno smo bili presenečeni, kako lepo smo se razumeli, ne le mi brigadirji med seboj, ampak predvsem z domačini. V Zabukovju oz. na Miškem Vrhu so nam prinesli pijačo, kruh, pecivo... Kako vse drugače je bilo tu kakor lani v Beli krajini, kjer nam še vode niso hoteli dati! Zato bi sem še prišel pomagat ljudem, ki so v stiski bodisi zaradi starosti in skrhanega zdravja ali obojega.«
CBX 16 RS, 100 barvnih televizorjev, ravno toliko videorekorderjev in jadralnih desk, 60 pralnikov itd.
Pod nagradno igro je podpisan Yacom, kar je kratica za Yugoslav American’s Cup Organization Maribor, po domače pa pravijo kar trans-oceansko regatno društvo Yacom. Cilj društva in nagradne igre je zbrati denar za izdelavo jadrnice in z njo nastopiti na American’s Cupu, najelitnejšem jadralnem tekmovanju na svetu. Predsednik društva je Bojan Butolen, Ljubo Veršič pa je vodja tehničnega tima za gradnjo jadrnice. Kot je rekel Butolen, je Yacom že dobil status enega od izzivalcev v tem tekmovanju, v kratkem bodo jvrejeli tudi položnico za 25.000 dolarjev, kar je prijavnina za tekmovanje. Z denarjem menda ni težav, za to bo poskrbela že omenjena veleloterija. Da bi si zagotovili potreben dobiček, je potrebno prodati milijon srečk po 50.000 din. To pomeni, da bi moral srečke kupiti vsak odrasel Slovenec. Doslej so prodali več kot 200.000 srečk.
Denarje veliko, ni pa vse. Na American^ Cupu tekmujejo jadrnice. Mariborčani trdijo, da bi lahko do leta 1991 ali pa vsaj leto kasneje naredili jahto, ki mora biti po pravilniku dolga 23, široka 5,5 metra; jambor mora biti visok 32 metrov, površina jader pa znašati 180 kv. metrov; posadka šteje 16 mož. Trenutno so v majhni skupini izzivalcev za posest najbolj dragocenega jadralnega pokala na svetu posadke ZDA, Avstralije, Nove, Zelandije, Francije, Velike Britanije, Švedske in Sovjetske zveze. Z izjemo zadnje so to države, ki dosegajo v jadranju, zlasti pa v gradnji jadrnic, kjer je tehnologija enako zahtevna kot pri gradnji najsodobnejših letal, izjemne uspehe, da o tradiciji niti ne govorimo.
Napoved Mariborčanov, da bodo zgradili jadrnico, ki bo enakovredna čolnom v svetu jadranja tako renomi-ranih držav, je zelo optimistična, da ne rečemo še kaj več. Tudi če denar ni problem, stane taka jadrnica nekaj milijonov dolaijev, celo nekaj deset milijonov zelenih bankovcev. Ljubo Veršič pravi, da bodo vsemu kos, da bodo premagali težave, ki sojih komaj zmogli Zahodni Nemci in Italijani. Seveda pa bi bili Slovenci zelo veseli, če bi se tudi v svetovnem jadranju pojavil kakšen Tone Vogrinec.
Emil Brčan
Monika Sandreli
Niko Devetak
»VINIŠKO POLETJE 89«
VINICA — V soboto, 29. julija, bo v viniškem kampu ob 19. uri prireditev »Viniško poletje 89«. V kulturnem programu bo 6 sodelovali znani pevci in ansambli . ig ben, Komet, sestri Dimnik, Majd. Arh in Stane Vidmar. Predstavili se bosta tudi najlepša Slovenka, Mariborčanka Anka Kocmur, in plesna skupina Kaj. Na programu bo tudi modna revija Novoteks in Beti iz Metlike. Posebna komisija tednika Jana bo izbrala miss modrih oči. Program bo povezoval t Barbara Jerman. Podeljena bodo tudi priznanja najboljšim televi-zijsksim napovedovalcem in napovedovalkam ter napovedovalcem Studia D.
NA VRSTI JE OBNOVA
STRA/NJI VRH — Ekipa stro-kovnjako je te dni opravila določanje višine tlaka v cerkvi na Stražnjem vrhu in tako bo io te dni začeli zasipavati izkopane g lx>ve v ladji, nato bodo položili estri t Izkopani del prezbiterija bo ostal še odprt. Kako prezentirati z arheološkim /kopavanjem odkrito polkrožno apsido, je stvar nadaljnje strokovne odločitve,
V LOV ZA NEZNANCEM Z NAGRADAMI
OTOČEC — V vročih poletnih dneh se po slovenskih turističnih krajih v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom potepa skrivnostna oseba in tistim, ki jo prepoznajo, deli bogate nagrade. V soboto, 29. julija, bo med 17. in 19. uro skrivnostneža mogoče razkriti na Otočcu. Ne ve se točno, kje bo, ali v kampu, grajskem ali gami hotelu, v čolnu na Krki ali kje drugje v otoškem okolju, prepoznali ga boste po kapi z napisom Kolpa san in dežniku, nagrado pa vam bo podelil, ako boste imeli pri sebi zadnjo številko Nedeljskega dnevnika. Po končanem »lovu« se bodo tisti z nagradnim »plenom« in oni praznih rok lahko zabavali na terasi motelske restavracije, kjer bo igral ljubljanski ansambel Planja.
KAMNI SO VIDELI BOLJŠE ČASE — Ciril Zajc iz mlina pod Žužemb je še videl čase, ko so se vsi mlinski kamni v okolici vrteli, reka pa je bil* P različnih vrst okusnih rib. »Ko je sulec napadel jato, seje skalila vot|a p ^ nu, tako silno moč je imel v repu,« se spominja izginulega življa v reki. (	|
Jakše)
Zeleni mir je va
Ob zeleni Krki je miru preveč — Mlinski kamni so tihnili, drevje prerašča ruševine
ŽUŽEMBERK — V gornjem delu slovite doline gradov grajske line prazne in mrtve strmijo v svet. Simboli nekdanje moči in nakopičenega bogastva zaman iščejo nekoga, ki bi jim povrnil prejšnjo podobo. Pod njimi, ob zeleni Krki, pa bolj tiho in neopaženo zginjajo še drugi simboli nekdanjega blagostanja, številni mlini, zgrajeni iz prav tako debelih in trdnih zidov kot fevdalni simboli nad njimi. Res, da jih je zob časa začel zdelovati nekoliko kasneje, zato pa je njihova usoda prav tako žalostna in brezizhodna.
»Samo tukaj pod Žužemberkom je bilo včasih pet mlinov. Bili so to Tomažev in Vehovčev mlin pa naš, ki so mu včasih rekli dolenji ali spodnji malen, pa mlin pod gradom in na drugi strani
žužemberški mlinar. Edino njeg°' v katerem še lahko zavrti tri nov pa dva valjčna mlina za pš®* še obljuden. Druge nekdaj stavbe počasi zarašča drevje, vou^ brez haska mimo in uničuje
ui cz. naliva uiiuiu ui u*i*~*v
nekdanjih jezov in mlinskih kol t nišo t*1* M
Ciril ima ob mlinu manj— ki mu daje dovolj toka za lastn f be, nekaj pa ga oddaja še v Meni, da bi se dala silna moč Kt ima tukaj v gornjem toku, način še marsikje izkoristiti. Z jo pa se spominja tistih časov,»
ka bila še nekaj več: zakladnic^
<
še eden, ki so mu rekli ,ta beraški’. V
Za začetek bo najboljša reklama za Yacom, če bo vse lepo in prav z njegovo nagradno igro. To pomeni med drugim podelitev vseh nagrad in še nekatere druge malenkosti, ki sicer ne znajo jadrati in delati jadrnic, so pa odločujoče za ugled organizatorja.
M. B.
njih seje vrtelo po šest parov kamnov, nekateri so imeli tudi stope, štirje še žage. Naš mlin je pred vojno kupil oče, ki še sedaj živi kot posestnik na Muljavi. Oče se mlinarstva ni nikoli lotil, jaz pa sem začel kmalu po vojni. Takrat se je še nekako živelo od mlinarstva, čeprav so tisti, ki so imeli najeto delovno silo, že težko zmagovali dajatve. Počasi so propadali in opuščali dejavnost, saj je bilo tudi žita vse manj. Tako so sedaj vsi mlini tukaj okoli zapuščeni, le naš je še nekako sposoben za delo.« Tako pripoveduje Ciril Zajc, upokojenec in zadnji
ga življenja. Našteva vse vrste f , včasih živele tukaj nad slapovi munih pod njimi, pa jih dan® kleni, mrene, platnice pa ok® i_
skrčil v glavnem le na postroj,- jujjJjJ*
,> od
Ujma
Razb
SEJEM MALIH ŽIV
NOVO MESTO - V ned* julija, bo v Novem mestu . malih živali, in sicer od 9. do , pred športno dvorano pod
.toča
Vabljeni
kupci.
prodajalci
»IHlBUlliaBBgMH—g—H—BBI

I
studio
A
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA L!
STA
^ UJUtV-*'
Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske ^ je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak Dolenjskem listu.
1	(2) Cult of personality — LIVING COLOUR
2	(4) Martha say - J. COUGAR MELLENCAMP
3	(6) Yellow moon	NEVILLE BROTHERS
4(1) Heart of Steel SANDMEN
5	(3) Too soon to teli BONNIE RAITT
6	(—) Under the god — TIN MACHINE
7	(5) Batdance — PRINCE
8	(—) Trouble me — 10.000 MANIACS
9	(7) Geared and primed — ROYAL COURT OF CHINA
10	(— ) Can’t find my way home — SWANS
^/''N Lestvica narodnozabavne glasbe I	1	1
I studio Studia D in Dolenjskega lista K-'		’	J	J
SLOVENIJA KARLI GRADIŠNIK HENČEK
leden takšna:
1 (4) Če ženska krega te 2(1) Sestavljena polka
3	(7) Več ne bom čakala
4	(3) Avtošola Rž
5	(5) Za ljubi mir -* FANTJE Z VSEH VETROV
6	(9) Piši mi SLOVENSKI MUZIKANTJE 7(6) Bodi z menoj do jutra ANSAMBEL J. BURNIKA ,
8	(2) Premlada /a ljubezen NAGELJ
9	(	) Kadar si sam TOPLAR
10	(—) Čas sreče	TONI VERDF.RBER
Predlog za prihodnji teden: Vračam se k materi zemlji
KLAVŽARJA
B
N*
^erv
,l4'
ANSAMBH- ^

0L
Glasujem za: Moj naslov:
jS
Obča
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D, p.p. 103. 68(XX) Novo
ATE, A Tl TUDI SAMOUPRAVLJAŠ?
Takoj po prihodu iz šole je Mali butnil z vprašanjem:
— Kakšna pa je razlika med kapitalizmom in socializmom?
— Velika
— Vem, toda Iršiča nas bo vprašala natančneje.
— V socializmu lahko delavci odločajo prav o vsem.
— Kaj je to vse?
— No, ja, delavci lahko odločajo o razdelitvi denarja.
— Se o čem ?
O stanovanjih.
— Kako to: o stanovanjih?
Odločajo lahko o tem, kdo bo dobil družbeno stanovanje in kdo ne.
— Aha. Kaj pa o prispevnih stopnjah za zdravstvo, šolstvo, kulturo, telesno kulturo tudi lahko odločajo?
Seveda.
Pa o cenah?
Tudi. Verjetno si že slišal za potrošniške svete?	.
— Nisem.
- Delavci lahko odločajo tudi o štipendijski politiki.
— Nisem vedel
Še marsičesa ne veš, Mali.
Nadalje lahko odločajo delavci tudi o tem, s kom se bo njihova delovna organizacija združila. da bi bolje poslovala.
Kaj pa. če se noče združiti?
Če tega noče storili, jo pa že kako prisilijo, da to stori.
Kaj delavci odločajo tudi o devizah?
Da. Pa tudi o nakupu novih strojev.
Dvigajo roke?
Navadno je tako.
Če hočejo tovarno povečati,
o lem
odločajo delavci. kujni'
Dobri/ sklepaš.	^11)
In kako hi se vsemu
reklo?
Samoupra vljanje,
Si 11 delavci: ate? ,„a: m Kaj pa naj bi bil drUk‘jLptfl Pa ti res odločaš o
Ne. ker te in še vrsto tW,j Wv stvari ureja z različnimi država.
tem?
si,iii S
"llvala. Zelo nazor"0 »T,. \ razložil, kaj je to samoUp nje.	TON! GA
<čS
<x