GLAS the United State«. Iisfcs!ovOTskihiJelavcer"Y Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TKLKTON: CHelm S—8878 MnUnd m jtewj 01— Matter September 21, 1808, at the ftH Office et New York, H. Y.f under Act of Congrats of March 8,1870 NO. 249. — STBV. 249. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 24, 1933. — TOREK, 24. OKTOBRA 1933 TELEFON; CHeliea 8—8878 VOLUME XIX — LETNIK XLL FARMERSKA STAVKA SE NE BO POSEBNO OBNESLA GOVERNERJI POLJEDELSKIH DRŽAV SE HOČEJO SESTATI K VAŽNI KONFERENCI V Wisconsinu so zlivali p.keti mleko in pošiljali živino nazaj. — Dva governerja nista zadovoljna s konferenco. — Vse ceste, vodeče v Sioux City, so zasedli piketi. — Dosedanji uspehi stavke niso zadovoljivi. — Stavka je bila samo v šestih državah oficijelno proglašena. Daladierov kabinet strmoglavljen KOROŠKI VITEZI" SE PRIPRAVLJAJO Nazi jci bodo skušali osvoboditi zaprtega princa. "Koroški vitez!" najbolj pridno na delu. DES MOINES, Iowa, 23. oktobra. — Farmerska stavka, ki jo je proglasila "National Farmers Holiday Association", se dosedaj ni nič kaj prida obnesla. Iz raznih krajev, predvsem iz Wisconsina, poročajo, da so piketi ustavljali vozove in zlivali mleko po cestah. V mlekarno v Vesper je bilo namenjenih več voz mleka, toda tja so ga privedli vsega skupaj samo osemsto funtov. W. C. Daniel, predsednik farmerske zveze v Woodbury okraju, Iowa, je izjavil, da so piketi zasedli vse ceste, vodeče v Sioux City. Trucki z živino, ki je bila namenjena za trg, so se morali vrniti. V splošnem so pa dosedanji uspehi štrajka le malenkostni. Z važnejših trgov v Iowi poročajo, da je dospelo mleko, žito in perutnina v normalni množini. Izjema je edinole Council Bluffs, kamor je sko-ro ves dovoz ponehal. V Omaho so dovedli vlaki običajno množino pridelkov. Lastniki žitnih eleva-torjev zadržujejo transporte ter čakajo, kako se bo stavka razvila. Ker je država North Dakota prepovedala izvoz žita, je dospelo v Duluth, Minn., le malo vagonskih pošiljatev. V južnem in vzhodnem delu Wisconsina je bil dovoz normalen, vendar so v dolini Fox River nekatere mlekarne in sirarne prenehale z obratovanjem. Iz Chicaga, Minneapolisa in St. Paula poročajo trgovci, da štrajk nima nobenih posebnih posledic. Dasi ima "National Farmers' Holiday Association" člane v enoindvajsetih državah, je bil štrajk le v šestih državah oficijelno napovedan, namreč v Iowi, Minnesoti, Nebraski, North Dakoti, Illinoisu in Wisconsinu. Voditelj stavkarskega gibanja, Milo Reno, se nahaja v Chicagu, kjer So mu voditelji bratovščine železniških uslužbencev baje obljubili svojo podporo. Minnesotski governer Olson in governer države Iowe Clyde Herring nameravata sklicati konferenco governerjev vseh poljedelskih držav, bila sta vsega skupaj petnajst governerjev, katerih so se pa le štiri odzvali vabilu. Governer države Oklahome in države Missouri sta sporočila, da se konference ne udeležita. 27 dnevnikov v državi Iowa je proglasilo "Corn tmpire Day". Za vsak bušelj koruze, ki bo doveden v četrtek na trg, je razpisanih pet centov na- j AMERIKANCI BEŽE grade. Neki perutninar v državi Nebraski je zatrjeval, I da večina farmerjev sploh ničesar ne ve o kakem štrajku, dočim je Harry Permenter, predsednik farmske zveze v Nebraski, izjavil, da bo dovoz klavne živine in žita prihodnje dni skoro popolnoma ponehal. O govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt sinoči po radio, je rekel stavkarski voditelj M. Reno: — Govor je bil res lep in ga je bilo prijetno poslušati, toda za farmerja je bil brez vsakega po- Pova-izmed Dunaj, Avstrija, 23. oktobra. — Po celi Avstriji so razširjane govorice. da bodo nazijci skušali rešiti mlado princeso Margot Saeh-sen-Meiningen, -ki je jetnica v s v o jam lastnem gradu blizu Celovca pod sum njo, da je bila udeležena pri nazijski zaroti proti Dollfussovi vladi. Kot pravijo, jo bodo skušali rešiti "koroški vitezi", katerih organizacija je naj-brže zvezana z nazijsko organizacijo. iKo je bil njen mož princ Sach-nen-Meiningen v soboto aretiran v -Celovcu, kjer je imel na svojem avtomobilu razobetšeno naeijsko zastavo, je preiskava na njegovem gradu spravila na dan eel kup pisem in listin, ki dokazujejo, da je prima bit voditelj nazijske organizacije po celi Avstriji. Imena drugih nazijskih pristašev aiiso bil-i objavljena, toda vsak čas bo prišlo do obsežnih aretacij. Medtem ko se nahaja princ v navadnem zaporu v Celovcu, se nahaja njegova visoka, vitka, temnolasa. 22 let stara žena na svojem gradu ter miri svoje živce s šivanjem. Pol-eg tega je tudi dobro izvežbana v rezljanju lesa in med svojim pohištvom ima mnoga predmetov, ki jih je saima izrezljala. Kot poroča list "Reichspost", je bil v SkihlandmLngu na Štajerskem tudi aretiran nek koburški princ in izgnan iz Avstrije. Orad, v'katerem se nahaja princesa Satshsen-Meiningen pod stražo orožnikov, se nahaja dve milji od Celovca. V tamošmji okolici je še več gradotv. v katerih vrzročajo največje skrbi štrajk železniških uslužbencev na Havana-iSantiago progi, vojaški HITLERJEVA VLADA SE JE OPROSTILA PARIZ, Francija, 24. oktobra. — Daladierovo Nemška vlada se je opro-' ministrstvo je bilo danes v zgodnji jutranji uri stila za aretacijo ruske-^ strmoglavljeno s 329 proti 241 glasovom. Ministr-ga časniskega poroče-' ski predsednik Daladier se je do konca boril za u-valca. — Rusiji oprosti- ravnovesen je proračuna in za vzdržan je franka na tev,ne zadostuje. Moskva, Rusija, 23. oktobra. — Ko se zunanji komisar Maksim M. Litvinov pripravlja na srvojo prvo pot v Združene države, se je izvedelo. da se je nemška • vlad a odlo-čila, da poravna svoj spor z Rusijo in s tem je Rusija zagotovljena. da bo 'k celi vrsti svojih di-plomatičnih itspelkov mogla pri-djati nov uspeh. iN'emska vlada se je pri sovjet- sedanji višini. upor v Santiago de Cuba in tolpe' ski »vladi oprostila za aretacijo in upornikov, ki so raztreseni po go-j slabo ravnanje s sovjetskimi čas-ratih krajih v notranjosti otoka, j nikarskimi poročevalci v Nemčiji in je dala zagotovilo, da proti njim ne bo več krivično posto- Medtem pa se nezadovol jneži z Grauafvo vlado .pripravljajo; da strmoglavijo novo 'vlado, kar se bo mogoče zgodilo proti koncu tega tedna. Močna in bojevita ABC organizacija. ki je spravila predsednika Graua do vlade, je odpovedala »\4adi svojo podporo. Dijaki, ki so sedaj edina njegova opora, so zaradi nekaterih vprašanj, neslož-ni med seboj, zlasti se me morejo zediniti glede nameravane otvoritve vseučilišča v začetku nevern- im. Garnizija v Santiago se je upr- 11,Jssn' «"«.v.«vi jxjz.ga la. ker je polkovnik Batista po>erm,ke tIrzav" zb«™lce tudl slal v provinco Oriente ijvoje zanesljive častnike, da prevzamejo poveljstvo, ker se je bal, da je disciplina med taimošnjim vojaštvom zrahljana. Železniški uslužbenci so zaštraj-kali. razdejali na nekaterih krajih želzniško iprogo in ustavili ves ne pala. Sovjetska 'vlada pa ni popolnoma zadovoljna z besedilom opra-vičbe. toda to bo poravnano v medsebojnih pogajanjih pozneje in rusko-nemški "časnikarski od-nošaji", 'ki so bili prekinjeni 27. septembra, bodo zopet obnovljeni. Rusija, ki je mirno prenašala, ko je nemška »vlada skozi več mesecev zelo strogo nastopala proti ruskim časnikarskim 'poročevalcem in je bil v Lipskem pri sod-nijski obravnavi .proti požigalcem aretiran nemško-ruski poročevalec, je izgnala iz dežele vse nemške časnike 'i>oročevalce. Obenem pa so tiKli sovjetski listi od pok lica I i vse svoje poročevalce iz Kemčijo. JAPONSKO DELOVANJE V MANDŽURIJI PAPEŽ HVALI ROOSEVELTA železniški promet v notranjosti dežele. Člani ABC organizacije so šiloma naxstopali po gledaliških odrih in ostro obsojali Grauo.vo vlado. Velika nevarnost preti dr. R. Grau od strani delavcev, ki se ta j-1 da razglase je tudi 12 no organizirajo, splošni štrajk, ki gusta dovedel Machadovo do padca. av-vlado ZDRAVSTVENO STANJE GOVERNERJA LEHMANA IZ FRANCIJE mena. John Bosh, ki je podpredsednik farmerske organizacije, je pa izjavil: — Kar se nas farmerjev tiče, je Roosevelt sličen Hooverju. Governer William Langer iz North Dakote, je rekel, da je predsednik farmer je britko razočaral. Pariz, Francija, 23. oktobra. — Vsled •nove ameriške gospodarske politike je okoli 5000 Aiuerikan-cev odpotovalo iz Parka. Dolar, .ki je bil dolgo -vršio let kralj vsega denarja, je n-sled izgube svoje veljave, ker je Amerika opustila zlato valuto, spravil -vieč tisoč Amerikancvv v veliko zadrego. Ker ima francoski J"rank še vedno iza podlago zlato valuto, je postalo življenje za Aimerikance neprimerno drago. ■Zelo so tudi prizadeti ameriški •listi, ki so navadno izhajali -na najmanj d«esetih straneh, sedaj ,pa izhajajo samo na osmih. Uprava listov je bila prisiljena zmanjšati šterviKo «*wjih uradnikov, ker dohodki komaj še pokrivajo stro- Vodstvo Mount Sinai .bolnišnice v New Yoriku je sporočilo, da je izdravstveno stanje ne\vyorške-ga governerja Lehsmana. ki se podvrgel operaciji na slepiču, zelo 'zadovoljivo. Vatikan, 23. oktobra. — Papež Pij XT. je v nedeljo sprejel v av-dijenci sina ameriškega predsednika Jamesa A. Roosevelta in njegovo ženo. . Pri sprejemu je bil papež izredno ljubeznjiv in je rekel: "Kličem vam: dabrodo&li. Zasledujem del-o vašega očeta T velikim zanimanjem in sem zelo vesel poročil. da je vaš oče pokazal že mnogo svoje naklonjenosti katoličanom v Združenih drža.vah. "Znan nam je govor vašega o-četa na zborovanju katoHSke dobrodelnosti v New Yorku ter smo vsebino govora sprejeli z velikim zado voljs t vo m. Žel imo mu veliik uspeli in dolgo življenje ter napredek njemu in celi vaši deželi". ZEPPELIN GRE V CHICAGO RACE SO PADALE Z NEBA Norfolk, ComL, 23. oktobra. — iZgodaj zjutraj, ko so ljudje šli v oerkev, so nenadoma pričele v veliki množini padati divje race z neba. Na ulice Norfolka je padlo več sto rac; nekatere so poginile. druge pa so bile več ali manj ranjene. Po maši so jih ljudje pričeli pobirati. Ubite so oskubili in spekli, žive pa so odnesli v bližnji potok. Na farmo senatorja Prederieka C. WaJcott je sedio okoJi 400 rac. Race so priletele iz svojih vališč •na 'Labradorju na svojem potu proti jugu in so v»led utru j en ost i padle ina tla. Miami, Fla., 23. (Vkto'bra, — "Graf Zeppelin" se je ustavil v Miami ob 8.30 -zjutraj. Zrakoplov je na potu v Chicago, kjer namerava obiskati svetovno razstavo. PONESREČEN ATENTAT Lima, Poru, 22. oktobra. — Včeraj je bi lvprizorjen ibombni atentat na predsednika Oscara Betavidisa. Predsednik je po čudnem naključju ostal nepoškodovan. Aretiranih je bilo osem oseb. MANČUKUO PROTI OPIJU. Mukden, Mandžurija, 23. oktobra. — Ker se je vsled izvanred-no dobre letine maka uživanje o-pija zelo razširilo, je vlada odprla več klinik »za pobijanje te \zelo nevarne in škodljive raxvade. Bomba je razdejala železniški tir. — Japonci so se polastili dežele. — Gospodarski položaj se je izboljšal. Mukden, Mandžurija, 23. oktobra. — Pred dvema letoma, zvečer 18. septembra, se je na samotnem kraju južno-mandžurske železnice razletela bomba. Poškodovani sta bili samo dive tračnici in železniški promet je bil ustavljen za dve uri. O tej eksploziji ni nikdo mislil kaj posebnega. Toda pozneje se je izkazalo, da je ta eksplozija popolnoma predrugačila izemljevid Azije in je docela izpremenila življenje 50.000.000 .prebivalstva. Eksplozija je vrgla iz dežele Kitajce in na njih me.«*to je postavila japonsko navlado. Kitajski in japonski narod je plačal za to več milijonov dolarjev in dal življenje tisočerih svojih sinov. Vsled tega pa je tudi prišlo do večjega spora med Japonsko in Rusijo. 'Mednarodni poiožaj je se ved-o preveč zapieten, da bi bilo mogoče dati nataaično sliko. Naj zadostuje. ako je povedano, da je nova 'neodvisna dežela Mančukuo živahen otrok, ki se ga še ni prijela otroška bolezen in bo ostalo pri tem saj toliko čaisa. dokler bo do njega 'kazala svojo neomejeno skrb duševna mati — Japonska. Za navadnega človeka na muk-denskih ali kirinskih ulicah politika nima nikakega pomena, samo da more svoje pošrteno delo zamenjati »za vsafkdanji kruh in s tem je zanj rešeno vsako politično 'vprašanje. Po sedanjem opazovanju je mogoče sklepati, da je ona eksplozija prinesla dobro za domačine in mogoče tudi še za njihove potomce. Izgubili so sicer svojo kitajsko narodnost, toda za to se mnogo zmenijo. Kitajsko vlado je nadomestila nova vlada pod japonskim pokroviteljstvom, toda ta vlada je bolj naklonjena ljud-stJvu ikot je bila prejšnja. Mančukuo vlada je v resnici samo igrača v japonskih rokah. Japonska ima dokaze .na svoji strani. da v Mandžuriji ne bi bilo mogoče postaviti stalne vlade brez runanje »pomoči. Življenjske razmere -za .povprečnega mandžurskega domačina so brezdvommo bol-jae. Vsekako bo Mandžurija, četudi jo Japonci izkoriščajo. v prihodnjih letih neovirano mogla vzdrževati samo sebe m prebivalstvo bo imelo do-•vx>lj kruha. Zlasti kmetje, katerih je 90 odstotkov celega prebivalstva. so prepričani, da 60 za nje počili boljši dnevi in .zaupno zro v bodočnost. » 1 Ministrski predsednik je rekel, da mora biti proračun za vsako ceno uravnovešen, ker bi v nasprotnem slučaju nastala infla cija. Zbornica je odločno zavrnila predlog, naj se skrčijo plače javnih uradnikov. Takoj po glasovanju so ministri zapustili zbornico. Daladierov kabinet se je vzdržal celih devet mesecev na površju. Prej^n^ia ministrstva niso imela tako dolgega življenja. Vlada bi bila prodrla s svojim predlogom, če bi je ne bili v zadnjem trenutku pustili socijallsti na cedilu. Zaenkrat se še ne ve. komu bo predsednik poveril sestavo mvvega ministrstva. Predvsem pridejo vpoštev Albert Sarraut, CamiHe Chautemps in deloma tudi bivši ministrski predsednik Herriot, če se mu bo obrnilo zdravstveno stanje na bo-lje. CARNERA JE PREMAGAL PAULINA Rim, Italija, 22. oktobra. — Primo Camera' je danes brani! svoje boksarsko šampjonstvo proti Spancu Paul in u Uzcudunu. —• Borba je trajala petnajst run d. Sodnik je prisodil zmago Camn-ri. 'N"avzočih je bilo 70,000 gledalcev. med njrmi tudi ministrski predsednik Mussolini. 1.700,000 DAR RUSUE TURŠKI Istanbul, Turčija, 22. oktobra. Sovjetska vlada je poslala pet vojaških a>eroplanov Turčiji v dar ob priliki dese^etnice turške republic. UKRAJINEC UBIL S0YJET. URADNIKA Lvov, Poljska, 22. oktobra. — Nek ukrajinec. ki pripada neki ukrajinski narodni organizaciji in ki je hotel videti sovjetskega ge-oegalnega konzula, je umoril konzulovega tajnika Aleksandra Mai-lova. Mailov je ustavil obiskoval, ki je ta.koj dvakrat ustrelil in tajnik je padel mrtev na tla, drugi uradnik Ivan Dugaj pa je bil ranjen. Policija je vdrla v konzulat in je morilca aretirala. Ukrajinski teroristi so zopet prieeM s svojim delovanjem v vzhodni Galiciji, ter napadajo poljska veleposelstva. požiga jo Skednje m pofskodujejo poljske šole. Minogo mladih Ukrajincev je bilo aretiranih. Lvov, Poljaka, 22. oktobra. — Oblasti mesta Lvov so izra-zile sovjetskemu 'konzulu svoje obžaJo-vanje nad umorom tajnika Mailo-va in poljfeki zunanji- minister je izraadl »voje obžalovanje sov jet-, skemu ipoelaniku, ten VAioor WW YORK, TUEiPAY, OCTOBER 24, 1933 Ownsd and Pabllsbed bj BLOTENIO rCBUmiMO COMTANI (▲ Corporation) Place of budoMi of Che corporation and td Boroacfa •( Manhattan. ot above officers: New York City. N. % "QL A 8 NARODA (Voice of the Peeple) XDrery Day Except Sunday« and Holidays |s eelo leto valja aa Aaaarlko ia Kanado ...................................$6 00 |ipol leta ..................... $8.00 |a Astrt .....................$*-«> fea New York aa celo leto......<7jOU 2a pol leta .................... 93.60 Za iaoaemstro aa oelo lato...... 17.00 Sa pol leta .................... I8i0 Subscription Yearly 90.00 AdTertftsenent on Agreement "Glas Naroda" lafaaja vsaki dan Uvtemil nedelj In pramtfcov Poplal brea podplaa In oaebnoatl se ne pri občujejo. Denar noj ae blagovoli »aMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee mymm tudi prejfinje blvallKe nsiiTisni, da hitreje najdemo naeloTnlka. Dopisi. THE LARGEST SLO DAILY tm VI AJfc au—i'* -GLAS NARODA". 219 W. 18th Street. New Keck. N- r Telephone: CHebea I—5878 _ ogromne plače Ameriški iiMustriji zelo .slaba prede. Dividend ne more plačati. Delavcem krčijo plačo oziroma jim je nočejo zvišati. Toda voditelji velepodjetij ne žive v stiski. Se vedno dobivajo ogromne plače, in predsednik Roosevelt je sklenil dregniti v to sršenovo gnezdo. Te dni je bilo pozvanih dva tisoč velikih podjetij, naj takoj sporoče vladi, koliko plače dobivajo njihovi najvišji uradniki. Dobro bi bilo, če bi imela vlada tako veliko moč, da bi temgospcMom plače znižala in delavcem primaknila par dolarjev na teden. Izdatki podjetij bi bili isti. To se lepo sliši, pa je najbrž neizvedljivo. Nekaj se je pa vseeno zgodilo v tem pogledu. Železnice, ki so dobile podporo od Reconstruction Finance Corporation, ne bodo dobile niti centa več, če bodo plačale najvišjemu uradniku več kot stotisoč dolarjev na leto. Med visokim uredništvom je nastala silno razburjenje. Gospodje namreč nočejo biti prikrajšani pri darovih, ki jih dobivajo. Kajti to so v resnici darovi, ne pa zaslužek. Tako velikih vsot ni mogoče zaslužili. Povprečna plača predsednikov zavarovalninskili Idružb znaša $135,000 na leto. Še pred dvema letoma je do bival ravnatelj Metropolitan Life Insurance Company plitično stranko. To je bila parola starega Gompersa in te parole se še vedno drže Gomjjersovi nasledniki. Konvencija je pa poleg tega ugotovila še naslednje Idejstvo: število članov je nenavadno naraslo, ne za tisoče, pač pa za stotisoče. / K temu je največ pripomogla NRA. Delavci kar tru-inamo pristopajo k organizaciji, kateri so prejšnja leta »koro dosledno kazali hrbet. Jasno je, da novo pridobljeni člani ne 'bodo preveč zanesljivi unijski možje. Kakorhitro bo prenehala administracija simpatizirati ž njimi, bodo ponovno pokazali stro-kovnji uniji hrbet. Federacija bis pomočjo vlade prav lahko dobila na milijone novih Članov, če bi unijski voditelji hoteli poslušati Johnsona, Wagnerja in -druge veljake NRA in vse štraj-ke prepovedali. Kakorhitro bi se Ameriška Delavska Federacija izrekla proti štrajkom, bi se izpremenila v vladno kompanij-ako unijo in število njenih članov bi naraslo na dvajset ' milijonov. * ( O taki organizaciji že dolgo sanjata predsednik Green in podpredsednik Woll ' Lorain, Ohio. V nedeljo dne 29. oktobra praznuje naša naselbina zelo- pomemben dan, to je deseletnico otvoritve S. X. Dogia. Direktorij in vsa kulturna društva se z največjo vnemo pripravljajo, da se ta dan čiin bolj svečano proslavi. Gospodinjski klub pa že sedaj sestavlja -najboljše recepte za večerjo, ki bo vsakomur na razpolago za malo vsoto. Program se zabite že popoldan ob 2. uri m ,bo trajal vse do večera. Program: govor takratnega in sedati joga predsednika S. X. Doma ; govor takratnega tajolen.iskein. Zapušča moža. enega čina in eno hčer, oba že poročena, ter brata Tony Brulca. v Pensvlvaniji pa eno sestro. lTr-šulo Za tel j. bauma. ko so se vrnili iz višine 19 tisoč m (uradno so jim priznali "somo" 18.400 m) na zemljo. "Vse je šlo gladko, kakor sem bil izračunal", je odvrnil Prokof-jev. "Sem star letalec in nisem imel ;pri tem nobenih velikih notranjih doživljajev. Morda pa vas bo izanimal "kritični trenutek", to je tedaj, ko smo se s preet postavili pokon-ci. Eno izmed peresnih opor. ki so jih vgradili po mojem nasvetu za primer trdega pristanka. jii zlomilo, drueače je šlo pa vse gladko". bi rad že ob petih vstal. — All right, papa — je odvrnila. — bom ftkusala biti ob petih zjutraj doma. * — S čim si pa denar naredil? Odkod imaš kar naenkrat taiko veliko premoženje? — Zadeva je povsem enostavna. Postal sem partner bogatega trgovca. — Saj vendar nini imel niti počenega groša. — Seveda ne. Toda jaz sem imel skušnje, on pa denar. — Tn kaj se je zgodilo? — To. kar se v takem slučaju vedno zgodi. Danes ima on skušnje. jaz pa denar. * Stara devica, ki bi se rada p bili veliki moji doživljaji..." Prof. Brinbaum je malo drjiga- čen: "Največji doživljaj zame je bila 'zemlja, -ki jo ležala pod nami kakor reliefna karta. Te čudežne karte se nisem mogel nagledarti. v kolikor .so mi -meritve, ki sem jih morali izvršiti, to dopuš-ale. Ko smo dosegli neko višino, so bili videti oblaki ka«kor volneni kos-mič.ki. ki so bili raztreseni kakor dih preko zemlje. Vedno zno- Xaprimer: Tom je bil zaljubljen v EHio-lioro. Rili je bil zaljubljen v LiUiano. Oba sta bila čez ušesa zaljubljena. Nekega !.*pega dne se je pa Torn zmotil ter je naraMo Ellio-nore Lilliano r/bjel. Ko ga'Je BiH videl, je hotei potegniti iz žepa škatljico cigaret, pa se je zmotil. Potegnil- je revolver in sprožil. Toma so pokopali. Billa so ukle-nili. Tomu so posadili spomenik na grob. Billa so posadili na električni stol. Ellionora se je zaljubila v Franka in so. poročila ž njim. Lilliana se pa kaže v gledališču ter ima tristo dolarjev plače vsak večer. * Politiku ni treba, da bi vse ljudi vlekel nekaj časa za nos. ali pa da bi vlekel ves čas nekatere ljudi za nos. Politiku 'zadostuje in je ana- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno >n 7 hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila tn zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. va sem se moral prisiliti, da sem nraj. potegne na volivni dan ve-odvrnil oči od tega opazovanja k aiparatom. ki se jim moral štreči. Kajti ni šlo zame in za moje doživljaje. temveč >za znanstvene rezultate. Lahko smo zadovoljni s svojimi ^40 znanstvenimi meritvami. Viliuslti žarki, zračni tlak. temperatura, vlaga, sestava in gostota zraka — ničesar iikidd pozabili. Pa sem se le trikrat zalotil pri t eni. da sem ponosen na samega sebe. ker letini višje, nego je bilo dano kakvnemu pred nami". k pra veza take STANOVANJE SE ODDA. Lepe 4 sobe za nizko ceno na 256 Hopkins St., Brooklyn. N. Y.. blizu Flashing Ave. postaje. — Vprašajte pri Mrs. Thomaž. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU Y JUGOSLAVIJO Za $ 2.50 ________________ Din. 100 " $ 4.80 .................. Din. 200 " $ 6 65 .................. Din. 300 " $10.75 ................. Din. 500 " $21.05 .................. Din. 1000 V ITALIJO Za $ 8.25 .................... Lir 100 " $16.10 .................... Lir 200 " $39.25 .................... Lir 500 " $78.15 .................... Lir 1000 "$156.— .................... Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH , Za izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.75 " » $10.00 " "----$1035 " » $15.00 " » ____.$10.— M n $20.00 » _____$21— $40 JK) " " _$41.29 " " $00.00 " "__$51-50 Prejemalk dobi v starem kraja v MarJIh. Nujna nskaTfla izvršujemo po CaMe Letter sa pristojbino $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" 9U WEST 1Ut STRMET ' SEW TOW, JT. r. e m o za nos. * X zdravniku je prišel fanner in mu potožil: — Mojega konja je klalo po črevesju in zato sem prišel. — Dragi moj — mu je rekel zdravnik — niste prišli niu. Zivinozdravnik je stvari. — Sem bil pri njem. — Xo. in kaj? — Dal mi je cevko in zelenkast prašek ter rekel, naj pihnem s cevko prašek konju v gobec, pa lini bo odleglo. ' — No. in? — Prašek sem nasni v cevko ter vtaknil on konec s<*hi v usta, drugi konec pa konju v gobec. Toda konj je bil hitrejši — prej je pihnil kakor jaz. 'Voasi no tudi kako tako sliši: — Xe morete si misliti, kakšno srečo ima moj mož. Komaj .se je pred dobrim tednom zavaroval, že mu je padla na glavo opeka in dan nak, odnesel je sijajno krono in ziato peno rt.vrvi. Le zanjka je nihala-v vetrn in nad njo napis: "Zaalužii jo T fUi i t-wmmamts* SO OA" new york, tuesday, october 34, 1933 UKOR nota— DAILY H V. & m JOŽA UEHFORT; Komaj je skopnel sneg, ko se je pomlad komaj zaznavno bližala, so »li lovci z uharieo. tistim velikim ptičem z ognjeno rnmenimi očmi, nad ujede. Brž. ko so ptice zagledal svojega sovražnika, sovo. so pričele krožiti nad njo, pa se ji hotele maščevati za vse močne obiske in za vse neprijetnosti, ki jim jih povzroča, bodisi sama ali njene to-varišice. zaklonov pa so bruhale nanje jeklene cevi — smrt. Pti-c."m si» se |Nt\všale peroti. mrtve so padale jkmi noge svojih največjih sovražirkov. človeka in uliarice. Kopica drirbnih *kob«f»v in (Kistolk j" bila. Zašla sta meilnje kragulj in rjava, nedolžna kanja. Vran in srak pa j«' bilo lire« števila. ci so pričeli svoj |Miiuladni pokolj. l>mu' Kaj sii jim ujede storile? •Jerebice so iinele zaklone ob kr-mife-rli vso zino. vendar >o se stalim krmile njihove vrst«. Podivjani mm'ki in zxnkarji *t» napravili n-jedam velik Hačnn. h kateremu so ene same prav main prisjievale. Toda lovcem ni za jerebice. Tam ob gozdnih jasah, na prodnatih bregovih ivk in v jelšju imajo tint" lep" kolhijske tuj<*o. z\»Ui se iz-preminjajoč«' fazane, glava iu gornji del vratu jim j»» zelen, s krasnim modrim leskom. Potem bel o-broč. Pr>a. trebuh in boki rdeč-kastorjavi s škrlatnim leskom; l>erje na t rtiči j«' si voze len o. proti repu dolgo, rdečerjavo; krila so niva z rjavimi lisam, komolec je svetkuiv; rep dolg. sivorjav črno progast z rdečim leskom. Okoli oči' imajo rdečo golti kožo. pri ušesih pa majhne. >koro vodoravno ležeče šope perja. Oko je rumpne barve. kljun in ostroge na nogah Vdajajo kokošjo vrsto. To je tista ptiea lovcev in strelcev, ptica sladkosnedež«^*, katera domovina je zapadna Azija in kraji okoli Kaspiškega in Ornega morja, posebno pa kavkaško oze- TUJE ZLATO mlje. Pravijo, da so ga v Grčijo prinesli Aryonav+i. ki x> šli z »la-zonom ]>o zlato runo v Koihido. Ob reki PhasLs so našli to ptico, katera se jim .je tako dopadla. da so jo vzeli s seboj — Phasianus eolchicus. Od Grkov so ga prevzeli Rimljani, od tu pa ji je bila odprta pot v vse obširne rimske province. Nizko grmovje ob vodah, prijazne livade med polji. tHie vode. To so kraji.' kjer se zadržuje fazan. Oholo stopajo petelini, držeč svoj dolgi rep. dvignjen malo višje ka-kakor vodoravno. Oprav pa stojm tako pono>no. vendar je fazan velik plašljivee. ki preživi verino svojega življenja med žiti. visoko travo in grmovjem, ki ga skriva T'i je ptiea. zaradi katere pade toliko naših domačih ujeti. Fazan je kriv. da ikkio nekatere naše ujede kmalu izumrle, samo radi koristi in užitka nekaterih. Samo zaradi j»ar družin fazanov pada iljeda za ujedo; velika večina med njimi po hfdložnem. R meti lovci, ki bi vsaj malo pomislili oh kanji, ali ji no bi raje prizanesli. Xa pum lad prično ujetih gnezditi. Tedaj stikajo marljivi čuvaji za njhovimi gnezdi in uničujejo sa inice na gnezdih, razmetavajo brez obzira na levo in desno gnezda, pa najsibo to p<»stolka. kragulj ali koristni M-šenar. So pa v vrstah lov-t-ev tudi taki, ki smotrno lov.- in celo goje nekatere ujede. ker poznajo njihovo korist. Pa veste zakaj je to. zakaj je meti lovci toliko odkritih sovražnikov vseh naših roparicKer ne znajo pravilno gledati! (V bi šli pomladi. potem ko" so že postrelili večino naših domačih ujed. na polja, tja kjer so njih ljubljenčki fazani, pa bi videli, da so prišle k njihovim fazanom v goste, ne v goste, na gostijo jn pomor tuje. dolgokri-le, ozkorepc jrtiee. s silno ostrimi kremplji na dolgih, nekam drobnih nogah. Videli bi njihovo okroglo glavo, skoro sovji podobno, njihovo zlovešče oči, pa njihov strahoviti morilski kljun, videli bi lun je, kateri pridejo k fazanom v goste in na pokoj. Ob košnji j«» bilo. Hudo deževje je močno oviralo kosce, pa tudi mlade jerebice in fazane. V prijaznem produ ob Savi je fazanka izvalila mladiče. Nalivi so jih ujeli prav tekaj, ko jim je iz bodic pričelo poganjati perje. Nekaj fazanov se je umaknilo z materjo. Trije pa so ostali razkropljeni ob vodi in pitali nje žrtev. Tako ginejo fazani. Nekaj jrh uničijo tudi ujede. nekaj pravim, še dolgo pa ne toliko, kot mislijo in skoro slepo trdijo lovci, da o-pravičijo ugonabljanje naših domaČih ujed. Tako varujejo t-nie zlato in uničujejo domače. MESO BELOKOŽCEV NI DOBRO Človeka spreleli groza že pri. besedi ljudožrstvo, in sicer v prvi vrsti zato. ker vidimo v njem nekakšno hrepenenje po užitku na račun bližnjega. Pri mnogih divjih narodih je pa ljudožrstvo izraz želje., da dobi zmagovalec lastnosti premaganega, pri drugih zopet -sestavni del primitivnih verskih obredov in običajev. Že iz tega, tla je bilo ljudžrtvo razširjeno in je deloma še zdaj tam. kjer je dovolj druge rastlinske in mesne hrane, se vidi. da tu ne gre za človeško meso kot okusnio jed. Tudi izraz za ljudožrstvo je ka-nibalizem. znanstveni pa antropo-lagija. Prvi izraz je nastal iz popačenega imena Caribov ali Cari-balov, kako so naziva I i prvi špan- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Str«*t- New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) fatlia, povest Is Irske jntiaSk* do- Sfsto Šesto, povest Iz Abrncev .........30 tx» .JU Prva ljubezen ............ P* gorah !o dolinah >. Pol litra tripavra ________ Poslednji Mehikanec Pravljic« H. Maj ar .......~.JU .........M «N»MMII*69 ________U ...J« ____S5 ....jU ...JU ...Ji0 PredtrianI, freftern la draft svetniki v grassofaau _________________iS Mdm Maje, trda ves 1__ Ptice selivke, trda vem_________________75 ' Prtd ne lih t« ................................JK i Popotniki _________________________________jU j Poznava Boga ------------------JI Plrhl _________________________________U Pavodeaj ................M Praiki judek _____________________________» Prisega Huronskega glavarja ........M Pravljice in pripovedke (KoAntnik) 1. svesek___________________________M 2. rvexek IVvte ssed Indijanci -00 JI ,..7t ..79 Sin msdvedjegt iwea. Potopisni roman ....................................... Študent naj bO, V. sv. ............. Sveta Kotbnrga _________________________ SpUje, male povesti........................ Stezosledec..................................... Šopek Samotarke ________.._______ Sveta no* ............................ Svetlita in mdm -......................... Slike (MeSko) ............... Spake, humoreska, trda ves. -____ SH AKESPE AREVA DELA t Msehbet. trdo vez. _____________________ broSirano .... Othele....................................... Sen Kresne no« ................... Splošna Knjižnica: St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broft. 106 strani ___________________________SS Št 4. (Cvetko Golar) ..Paletne . klasje, Izbrane pesmi, 184 str., brotirano ....---------------------------.JU St. d. (Novak) l4nohsnainest ... *4 Št. 7. AnderMnove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Vtvm, 111 strani, broš. ..............JU i j I Št. 8. Akt Mev. 1IS --------75 § Štev. S. (Ubtr. prof. dr. Franc i Weber.) PfU—t asdshnu f!io- I soft je, 84t strani brot_______7«! Št. 10, (Ivan Albrebt). ..Andrej Tsraone, reUJetea ksrikatnra In minulosti. 55 str. broi..........25 fit 11. (Pavel Goltaf PMerCkove boiiena povest Št. 14. (Dr. Karl Baglli) uw, narodno-gospodsrskl spis. poslovenil dr. Albin Ogrls. 286 str^ broi. ..«>....i..««■ »4.. fit 16. fflbwi hi Jdlas 4a Goo-court, Redee Makporia Li------4t fit 1«. (JAOka Baaiec) Življenja, pesmi, 112 str„ broi.____________45 fit 17. (Pyosper Maylmee) V, msso v iMHfiUvVi Mo Pretnar, 8p atra. St. 1». (Gerbart Hanptman) Potopljeni z ven, dram, bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broS. -----------.50 Št. 20. (JuL Zeyer) Gsmpa« in Komurasakt. japonski rOman, la če&lne pre vel dr. Fran Bradač, 154 Stra.nl, pros. ________________45 St. 21. (Frlloltn Žolna) Dvumjst kratkotasnlb zgodbic, II., 73 str. broS.__________—-----------------------.15 št. 22. (Toistoj) Kreuftserjeva sonata M St. 23. (Sophokiei) Antigone, talna igra, poslov. O. Golar, 60 str. broširano .........................................30 Št. 24. (K. L Ktulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 366 itr., broS...........................................9# Št 25. Poslednji dnevi Pampeja, II. del---------------------------------Jt Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov, -tosip Vidmar, 82 str. brofi. -------------------------SS Št 27. (Fran Erjavec) Brez pose [host in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., brofi. _________.38 Št. 20. Tarna sin opic. trdo vea....l.M Št si. Boka roko .......................95 št. H2. Živeti ____________________________28 Št. 30. (Gaj sakistlj K ris p) Vojna a Jogurti*, poslov. An t Dok* ier, 123 brad. ----------------JU Št. 30. {Ksarer Mefiko) Listki, 144 strani -----------65 Št. 37. Domate ilvMI ______________J30 št. 38. Tarzan In svet___________1.— Štev. 30. La Dubmm ------------JI Št 47. MlstertJ doSe ...........—.....1^— štev. 48. Tananove ilvaU ............Jft Štev. 48. Tarzanov sla, trd vez ....1.20 Št. 50. Sttka De Graje .............UM Št 51. Slov. balade In remance....JO Št. 64. V metefn ----------------------- Št 65. Namlkljetil bolnik............JU Št 56. To in onkraj Sotle............JU št 68. Glad (Hamsun) ------------JO Št 60. (Dostojevski) Zapiski la St^oT^tooSGe^idt1 iiiiskTliT1 .mrtveca daauk It del---------------L— Št. 01. (Golar) Bratje in sestro____75 št 62. št 62. fit «4. Idljot, IIL del fit 66. IfiR IV. dal tauoi, n del (DostojovU JO del-----------M Vsi 4 Ml tik ski našeljenei indijanska plemena, zapadno indijske Karibe, ki so jih smatrali ea- ljudoržrce ali Kanibale. Shakespeare rabi izraz Kalib&n. Ljudžrtvo je bilo razširjeno po v*;em„sve*tu. Pri prizadevanju kulturnih držav in cerkve se je pa o-mejilo na one dele .sveta, kamor zaenkrat še ne more poseči roka lnilturne^sega naroda. Kolonijal-iie vlade ljudožrstvo strogo kaznujejo in z ljudožrci naseljene vasi neusmiljeno uničujejo. Vendar se je pa ljudožrstvo še ohranilo v težko dostopnih ipustinjah Avstralije na tihomorskih otokih, na Novi Gvineji, v osrčju Bornea. v južno ameriških pragozdovih. So primeri, da zbeže tudi civilizirani avstralski domačini za nekaj časa k svojim divjim' sosedom, da se najedo pri njih človeškega mesa. Nas lahko tolaži zavest, da meso belokoašcev ni posebno priljubljeno. ker je baje presl-ano in ima za divjake meprije«ten duh. Deloma pomagajo divjaki pri belo-kožcih na ta način, da ne jedo mesa samega, temveč v rastlinski o-m»ki. ali pa dobro pripravijo. Nekatera drvja plemena pri vežejo žrtvp h ke prenašajo nekatere lastnosti žrtve na ljudo-žne*». je v zvezi z uživanjem človeške krvi pri verskih obredih-. Posebno 'kri nedolžnih otrok in deklet je veljala za dragoceno žrtev. S tes-m v zvezi je žrtvovanje Tzaka po Abrahamu in grška pravljica- po žrtvovanju Jfigreuije. To so pa izrabljali v starih časih tudi za obdolžite v sovražnikov, ka-kox Rimljani kristjanov ali še nedavno židovskih sekt. 'Navzlic strogim zakonom imamo pa še zdaj tajne obrede, tako pri zamorcih na Kubi. ki mučijo u-gra'bl-jene otroke med posaTneOTii-mi obredi. iNi še izginilo prazno verje. niso še izginili ritualni u mori -versko blaznih ljudi. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY Poziv! Iidsjanje lista je t irotf i velikimi stroikt Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim jo mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "0, K." — To je zlat inedaljonček, ki mi ga je dala moja dobrotiiica, gospa Gerardova, — je odgovorila. j — Najbrž sorodnica, — je menila bera-čica, ki jo je bil medaljoneek očaral. — Potem pa že razumem, da je vam inedaljonček tako pri srcu; vendar bi vas pa prosila, da ga odpnete, da ga spravim v svojo omarico, ker bi se sicer utegnil izgufoiti. — Toda... — je jecljala Luiza, — še nikoli se nisem ločila od tega spomina. Nikoli ga ne odložim, niti ko grem spat. . — Dobro, danes bo pa treba s tem začeti! — je vzkliknila starka. In ne da bi se zmenila za presenečenje, ki se je jK>znalo slepi siroti na obrazu, ji je strgala trak in se polastila medaljončka. Petra je postalo tako sram brezsrčaae matere, da se je obrnil na 'drugo stTan, Fro-chardka je pa ta čas ogledovala svojo žrtev in opazila je, da nosi tudi uhane. Seveda je takoj zahtevala še uhane. Videč, kaj se godi, je hotel Peter preprečiti to, kar je smatral za tatvino. Toda en sam materin ]>ogled ga je prikoval k tlom. Ubogi fant je povesil glavo in odvrnil pogled, da bi ne bil priča sramotnega dejanja, [storjenega vpričo njega, j Luizini uhani so izginili v Frocharkinem žepu. Sele potem je zločinska babnica odvedla svojo žrtev na podstrešje. Pomagala ji je stopati po stopnicah. Peter je začutil globok odpor proti samemu sebi. Očital si je strahopetnost in vest mu je očitala, da je sokriv tatvine, ker niti ni s prstom ganil, da bi jo preprečil. Zaničeval se je, ker je dovolil oropati slepo siroto, ki se je bila zaupala njemu in njegovi materi. Očital si je. da je tudi on podlež in tla je j bila njegova dolžnost preprečiti ta zločin, čeprav bi bil moral napeti vse sile, da bi se bil rešil oblasti, ki jo je imela mati nad njim. Končno se je zavedal velike moralne sokrivde. In nekaj časa mu je kri vrela po žilah. Toda toliko napetost ni mogla dolgo trajati v tem slabiču, ki je bil že predolgo pod oblastjo svojega brata in svoje matere. Njegova trenutna bojevitost se je razblinila v solzah. Omahnil je na stolček, se prijel za glavo in bridko zaplakal. Solze onemoglosti so kmalu pogasile plamen, ki mu je bil zaplapolal v srcu, in premagale so ves njegov odpor. Ukročen je stopil zopet sam pod svoje breme, potem ko je 'bdi nekaj trenutkov gle-,dal plamenček oživljajoče samozavesti. Potem je poskusil prepričati se, da se je mogel glede nakan svoje matere motiti. Toda takoj ja postreže mlado dekle. .. Saj je tako lepo pohabljena... še lepše od te^be, pokveka. .. ona je slepa.. . To je pravi božji (blagoslov, ki je nam padel v naročje. Peter je bil ogorčen, toda mar je mogel ugovarjati, če je govorila njegova mati ? Frochardka je na'daljevala: — Našla sem orodje, ki ga je pa treba prevleči, da bo delalo kot se spodobi. A to je moja stvar. Brusač je žalostno povesil glavo. Ubogi mučenik se je spomnil krulili preizkušenj, ki se jim moral podvreei, ko si j« bila mati vtepla v glavo, da mora beračiti po. ulicah. Slutil je. da postaneta njegova mati iu bi*at brezsrčna krvnika slepe sirote, ki jo je bilo naključje spravilo v njune kemplje. Ni vedel, katera vrst muk jo čaka, kaj vse ji je namenila njegova kruta mati, ki ni poznala nobenega usmiljenja, kadar je bilo treba zlomiti voljo'drugega človeka. In Peter, ki je imel za seboj že vse te muke, ni mogel upati, da se bo mogla slepa sirota upirati njegovi materi. Nadaljevanje sledi., Ljubiteljem Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zknimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna "Glas Naroda" O A," NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 24, 1933 THE LARGEST SLOVENS DAILY In >. A. G^REGINA Roman iz : življenja: ZA MOLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. ___■ ^ = i 64 — Sirer pa. teta, če bi (tudi ti iroetia velike izdatke, da v svoji obleki zastopa« mojo h »o, potem veš, da sem za to, da tudi sebi kupiš, kar potrebuješ. Stara gospa se in a smeje. — To je zelo lepo, Tom. ker pa bom že tukaj na tvoj račun imela nad vse lepo življenje, me vem. kaj naj počnem s svojo pokojnino. Za obleko mi daleč zadostuje, toda stare žene. kot sem jaz, ne potrebujejo tofliko -oblek; da morejo dostojno predstavljati gospodinjo. Kajši .sem, kakor Uršika, v tem oziru neodvisna. Ako bi kdaj pozneje, ko boei odprl svojo h§j»o gostom, potrebovala kako posebno obleko in moja pokojnina za to ne bi zadstovaia, tedaj se bom zaupljivo obrnila na tebe. Tom ji poljubi roko, Vklonim se tvoji volji, teta. Ko je Uršika ta večer 'ležala v sveliki poste ako delo; nič mu ni ibilo neznano. Saj je vendar zrastel v teh razmerah. Tako so (njegovo uslužbenci 'kimalu opaziii, da ga ne morejo varati, toda no tndi takoj občutili, da je isedaj popolnoma drugačno delo. kot pa pod nadzorstvom njegovega brata Kurta. Vestno je pazil na to. da je prišel tudi najnižji njegov delavec do *voje pravice. In to so cenili zelo visoko. Tn ni bilo dolgo, da je bil na svojem po>*-stvu ravno tako priljubljen, kot v taborišču. Vsi so videli, da se ni ixtrasil nobene^ra dela in da je tndi znal vsako delo ceniti. In veselje, s katerim je opravljal s-voje delo. je prenesel tudi na svoje delavce. Ni bilo čmernih obrazov: kjerkoli je bil. je vladalo veselje do dela. Ako se je z avtomobilom peljal na drugo posestvo t Ifartau, ali v tovarne, ali (n» polje, ga je večinoma spretmljeva^a Uršika, kajti zelo rada -se j»» vozi'a z avtomobilom. Toda kaj ji v Tomovi druž-( bi ni »bilo topo! Ob večerih so sedeli Tom. Uršika in teta Greta in tedaj so se raizgovaTjali in igrali banjo kot nekdaj v leseni hišici. Uršika ie znala igrati samo na 'banjo. Ker pa jo je Tom rad poslušal, da jp pel ob spremijevanju tete Grete na klavir, se je med mjesrovo od-hotmostjo naučila mtnogo pesem. In nekega večera ga. preseneti s pesmijo: "Kako bom ljubila. V me srček boli: ' ker lanski moj ljubček pozabljen «> ni..." ^ Kako mehsio je postalo Tomovo srce. Uršika — poosebljena pomlad — sladko, ljubko »bitje! In skoro vsak večer po večerji mu je morala* peti k spreimlje-vanju z bamjo ali z klavirjem. Včasih je pel flidi sam ali pa skupno ft Uršiko. Tako, kot. sta pogosto pela tudi v taboru. In teta Greta je zamaknejna ponitiAala oba in v jrlasovrh obeh je- »li&ala tiho h repen je. čudovito lepi večeri so bili to, polmi zadovoljnosti. ka'kor nekoč v leseni hiši m vendar povsem dnuračni. Z veHkfn veseljem je pričel Tgro zopet jahati. Imel je dva: krasna konja. In Uršika «a je wdno pedala z žarečhni očmi, kadaT je zasedel konja in od jahal. Toda To-m si je imWlil, da bi bilo szanj vse večje veselje, bi jra pri jahanju tudi spremljala Uršika. Nekega dine ji pravi1 sirooje: — 'Kako je. Uršika, ali tebe ne bi veseflilo jahati T Uršika vzdhne m prične hitrejše dihati. — Zelo. aelo bi mM* veselilo. Nevoščljiva sem ti, kadar te .vidim. kai-ut seli land Washington Hambuii Havre združila v zakon, ju je kmalu pri- I starih. Mehiške piramide so nastale pri- gnala vnovič skupaj. Preselila sta se -v skupno stano- ... , . , - , , ,_____- . ... ^ , i v lično ob istem času kakor egiptov- vanje m živela zopet ka.kor moz . . .... , , j . . . ske in so znanosti povzročile ze marin -žena. <_ez leto dni je zena po- .. . . . . , ts. i i , it* i • - -i x , V- sikaksen glavobol. Danes prevladu- vila deklico, ki je pri krstu dobi- ... Ta ime Alba. Po porodu so se za- je naziranJe čela med zakoncema zopet stara nesoglasja, ki so se -končala s tem, da sta se dala oba sodno ločiti. Sodišče je prisodilo sina očetu, ličer pa materi. Oba sta bila z razsodbo zadovoljna in nista se razšla v prepričanju, da se n^ bodo nikoli več srečala njuna pota. Toda ločenka se je kmalu skesala in si je želela nazaj svojega možai. Ta pa se je bil meettem preselil v Nemčijo, dočim je ona še vedno žrvela v Italiji. Svidenje je bilo nemogoče, tembolj ker žena ni vedela za možev naslov, on pa se je strumno držal dogovora, da se bosta izogibala drug drugemu. Zapuščena od moža in vsega sveta je -začela ločenka hirati in je kmalu umrla. hčerko Albo pa je prepustila neki svoji sorodniei. ki jo je kot siroto odgojila 'v zelo skromnih razmerah. Trgovcu ni bilo usojeno mnogo dajše življenje kakor njegovi ženi Deloval je nekaj ča da sta bila novi in (stari svet nekoč zvezana preko bajeslovnega kontinenta Atlantide. "NVegenerjeva teorija o premikanju celin izrecno domneva, da je takšna zveza obstajala. Tako bi si lahko na naraven način razlaga'i Skrivnostni problem piramid v tako oddaljenih delih .sveta. Novejše domneva. da je takšna zver-a obstajala Tako bi si lahko na naraven način razlagali skrivnostni problem piramid v tako oddaljenih delih sveta. Novejše domneve eelo pravijo. da je kultura, ki je ustvarjala piramide in z njo podlago za današnjo kulturo prišla od zapada. SPOR ZA PTIČJI GNOJ Po podatkih pekinških dnevnikov šteje »zdaj nesrečna kitajska 'republika do 2 milijona 600 tisoč rednega vojaštva, poleg tolp prostovoljcev ali tudi razbojnikov. Stalna vojska se uradno deli na t>6 posebnih armad. A v resnici želi sleheimi -poveljnik pesamez-ne\ga -zbora, brigade ali divizij" vedno samo »popolno samostojnost, se ne amen i za povelje in stori, kar hoče. Maršal C'ang Kaj-Šek i^jia naslov "inaj j višjega poveljnika oboroženih moči republike". a v resnici razpolaga samo z 225,000 moč najbližjih oddelkov. pri katerih je v stanju uveljaviti svoj osebni vpliv. Vse ostalo "redtno" vojaštvo, po številu 2,345 -mož nadaljuje po navadi vedno isto "malo vojno" z vsemi siučaLTifos-tninu nasprotniki, ki ne marajo biti brez ugovora oskubljeni. Kitajska se deli na 28 provinc pod posameznimi gnbernatorji. ki imajo z<>pet lastno "deželno vojsko". Oddelki stalne vojske oziroma prostovoljci na ozemlju province so ponekod v zvezi ali pa nasprotino v sovraštvu z "deželno vojsko". Tako šteje dežela T'ze-čuan 14 posameznih vojskovodij, ki vsi sovražijo drug druprega Slično stanje je poznala srednjeveška Evropa, kadar so oblegali j c^mplain""^ Havre vitezi gradove ali pustoši-!i sose- i5. novembra-, dovo polje. Število "malih Napo- rres Koosevett v Havr« leonov" ie vedno večje. Ivo jc im>- f/ Louis v Hamburg ral izapustiti ma^al Oang-So-Ling j _ilajestlc v Chcrbour5 Mandžurijo, ga je takoj, nadome •stilo manjših nih poveljnikov. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« WEST 18th STREET NEW YOBK, N. T. PldlTB NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZLA POTOVANJE Letošnjo pomlad so Francozi, kakor Znano, anektirali skupino otokov v Kitajskem morju, ki so bili dotlje brez gospodarja. Sele sa v Nemčiji, kjer si je pridobil1 v tistem hiPu 60 "ses P«™nili 'Japonci, da bi moralo biti otočj«1 i prijatelja v osebi koropajijona Hehna. Ko je bil na smrtni postelji. je prosil Helma. ki je bil brez otrok, naj se zavzame za n.je-'govega. tedaj 4-Ietnega sina. Helm mu je obljubil in se ni izneveril besedi. 'Posinovil je Julija ter dosegel, da je prevzel njegovo ime. Živel je poslej kakor njegov pra-j vi sin. Ko pa je odrasel, ga je očim poslal po svetu. Po trgovskih posilh ■ je prišel nekoč tudi v Italijo, kjeT se je seznanil & deklico, po imenu AFba. Med njima se je razvila Iskrena ljubezen, da sfa se takoj zaročila. Očrm ni ugovarjal temu. nasprotno, bil je vesel, da si je našel mladi Julij Helm nevesto po srcu in se je odpeljal z njim v Italijo, da bi jo osebno spoznal. Nepopisno pa je bilo njegovo za-oudenje. ko so mu deklico predstavili in je začel izpraševati po njenih sorodnikih! Dozdevalo se mu je vedno sumljrvejše, da mora biti nevesta v sorodu z ženinom. Ko so mu pokazali družinsko sliko, je na nji namah spoznal Julijevega očeta in to s primernimi besedami razložil posi-novljencu Ta je strmel in ni hotel verjeti. Toda dokazi so |»osta-iali čedalje stvarnejši in slednjič se je moral ženin uveriti. da ne more biti iz zasnovane poroke nič. ker sta si on in Alba brat in sestra! Razočaranje neveste je bilo i strašno, ko je to izvedela. Vendar {sta se oba uklonila usodi, ki ju je ( najprej na tako umeten način ločila. po neskončnih ovinkih življenja pa -zopet privedla skupaj kakor sorodnika ene in iste -krvi. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1934 IMAMO V ZALOGI Cena 20c a poštnino vred. ,"Glas Naroda 216 West 18th Street I New York, N. Y. 27 oktobra: Majestic v Cherbourg 28. oktobra: Euiopa v Bremen Volendam v Boulogne Corite di Savoia v Genoa 1. novembra: New York * Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Saturnia ▼ Trst lie de l*ranee v Havre 8. novembra: Albert r.allin v Hamburg Manhattan v Hi-vre liremen v Bremen 10. novembra: Uotterdiun v Boulogne Rcrengaria v Cherbourg t", novembra: Milwaukee v Hamburg 17. novembra: StiUendam v' Boulogne i'aris v Havre I 18. novembra: Augustus v Genoa 22.. rtevembra: iit-uiBchland v Hamburg V/ashingion v Havre 25. novembra: Europa v Bremen Vcenditm v Boulogne Con te d I Savoia v Genoa He de France v Havr« 29. novembra: New York v Hamburg I'res. Harding v Havre lierengaria v Cherbourg 2- decembra: Volendam v Boulogne Vulcania v Trst Chsmplain v Havre 6. decembra: Kremen v Bremen Albert Ballin v Hamburg Manhattan v Havre 9. decembra: I Ilex v Genoa Majestic v Cherbourg 12. decembra: St. Louis v Hamburg: 13 decembra: Pres. Roosevelt v ll-ivr» 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra: Bfrongaria v <"hcrtx>urg Europa v Bremen C« nte d| Sf »ola v Genoa 20. decembra: Wnslilngton v Havre Hamburg v Hamburg J}:?. (Icccmbra : O'ympic v Cherbourg if7. decembra: New York v Hamburg Hrornen v Bremen Pres. Harding v Havre 3!. decembra: Pennbtnd v Havre poprej nepo-zna- MOŽ Z ŽENSKIMI ZNAKI njihovo, ker je zanje velike stra-tegične važnosti in bi imeli tudi veliko gospodarsko ikorist od njega s tem, da bi iakoriščali ogromno bogastvo rib v njegovih vodah in ptičjega gnoja na njegovih čereh. Poleg tega podpirajo svoje zahteve z dejstvom, da je neka japonska družba že leta 1017 dobila v Tokiju pravico, da pobira ptičji gnoj (gvano) na tem otočju. Temu nasproti ugotavlja Francija.. da Japonska kot država o t-očja ni anektorala zase in da to ne pomeni še nič. če je imela neka njena družba nekakšne gospodarske pravice na otočju, ki so v ostaslem med tem tudi same od sebe ugasnile — ker se je ta družba razšla. Japonci pa nočejo irpo-števati formalnih pravic Francozov in grozijo, da bodo posegli, če ne poje drajrače. tudi po "energičnih ukrepih.". Francozi na te grožnje enostavno — molčijo. Med twn je poslal -znani tokijski dnevnik "Nriči-Xiči". ki dela najhujšo propagando /.a zasedbo otočja po Japonski in pra^i, da pomeni to za Aaijo toliko, kolikor — Balkan za Evropo (Japonci si predstavljajo Balkan menda kot niz čeri), celo ekspedieijo pod vodstvom svojega poročevalca Mijo-šnja. pogleda, v kakšnem stanju so sporni otoki. Mijoši je moral potouati s svojimi ljudmi 1500 km daleč po morju, da je dospel do otočja. Tam je našel za francoskimi "osvajači" te malo sledov, prav za prav samo raztrgano tri-koloro in betonski stebrič z napisom, da je topničarka f'Alerte" 10. aprila 1933 "zasedla te otoke v imenu Francije. Le s trudom je pregovoril Mijoiši svoje Ijndi, kakor sam piše. da niso strgali ostan-kie trikolore z droga in razbili ste-briča. Ljudi je na otokih zelo malo. Xašli so le nekoliko -kitajskih ri* bičev. ki so pripovedovali, da so bili že tam. ko so prispeli Francozi. Razvalune nekoliko primitivnih stanovanjskih in skladiščnih bara>k iter majhnega pristanišče govore o delovanju japonske družbe za pridobivanje gvana. ki je morala svoje delo ustaviti, ker se ni izplačalo. Vse te naprave so po vsej priliki uničili gusarji. Xa glavnem otoku je -cel pragozd pa-paj. palm in podivjanih krompirjevih rasflin, na golih koralnih čereh pa gnezdijo velikanski tropi ptte. (Njih gnezda dobesedno pokrivajo tla in tu nastaja njih znameniti grvano, *ki bo dal še kaj opraska japonskim in-franeosikimT diplomatom. \ I Dunajski zdravnik prof. Ilirsc i feld poroča o moškem, ki ima žen- ( skim prsom podobno tvorbo. To samo na sebi še ne bi bilo tako redko, kajti medicina por^na mnogo primerov tako zvane ginekomasti-je. Toda ta moški ima ženske prsi na zelo n-običajnem mestu, nam- j reč na notranjem delu stegen, in sicer že od mladosti. Njegova prsa J sama so normalna in tudi drugače . ne kaže nobenih posebnosti. Pa-' cient pravi, da imata tudi njegova j sestra in njegov sin podobno tvor- I bo. DRUŠTVA (I NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJ TE Naročite se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. "GLAS NARODA" d« ciU tamo wmim članstvo, pač pu ▼•! Slovenci ▼ Tail okolici. CENE ZA OGLAjF SO ZMERNE ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENG ARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL 216 West 18th Street BUREAU New Yqrk, N. Y. |