GLAS LETO XXIV. ŠT. 34 (1144) / TRST, GORICA ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Umetniki za karitas Pod geslom Odrinimo na globoko se je na Sinjem vrhu končala 25. kolonija Umetniki za karitas 4 Slovenija Marijan Drobež kot vselej natančno in jasno poroča o družbenopoliti - čnem dogajanju na Slovenskem 13 Ajdovščina Prizadetost primorskih duhovnikov zaradi odstranitve imena V. Vodopivca s pročelja Glasbene šole 5 foto dd Študijski dnevi na Opčinah pri Trstu Za kulturni, demokratični in duhovni napredek slovenskega naroda duhu misli Alojza Rebule “Zgodovina nam naravnost vpije resnico, da je človek bitje, ki je lačno vrednot”, se je 30. avgusta popoldne pod velikim belim šotorom na dvorišču Finžgarjevega doma na Opčinah začela 54. Draga 2019. Teme letošnjih študijskih dnevov, ki jih prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta iz Trsta, so bile vezane na pojem identitete in pripadnosti. Govor je bil V www.noviglas.eu Daniel Peteani Film naj sproži javno razpravo POGOVOR rejšnji teden je Krožek Anton Gregorčič predstavil sklepni dogodek projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, 39-minutni video doku men - tarec o Mirku Špacapanu z naslovom Za slovenski glas, ki ga je zrežiral Daniel Peteani (roj. 1998). Mladega filmarja smo povabili pred mikrofon, vse bralce pa vabimo, naj si dokumentarec ogledajo na kanalu Youtube Krožka Anton Gregorčič. / str. 2 Danijel Devetak P Nadja Sosol Mladim pravi: “Korajžno!” POGOVOR a goriškem Travniku je ob stavbi, v kateri ima sedež naše uredništvo, navidezno majhna trgovina Il bottone – Gumb, v kateri lahko kupci najdemo, poleg gumbov vseh barv in velikosti, tudi veliko izbiro drugih artiklov. Trgovina je v lasti prijazne, vedno nasmejane, elegantne gospe Nadje Sosol, naše naročnice, ki je zelo vljudno pristala na pogovor in nam povedala marsikaj zanimivega o svojem poklicu. / str. 6 Katja Ferletič No jeziku in šoli, kulturi inhumanizmu v odnosu do Evrope, oidentiteti kristjana v času krize Cerkve, o kritičnem gledanje Slovenca na družbeni in politični razvoj slovenske države od ustanovitve do danes in naprej. V zadnjem letu se ni kaj dosti spremenilo, je v petek med drugim povedal predsednik DSI Sergij Pahor, ko je v imenu prirediteljev uvodoma nagovoril navzoče. “Odnosi med manjšino in državnimi institucijami še vedno niso deležni tiste stalnosti, ki je potrebna za ažurno reševanje problemov, o zagotovljenem zastopstvu se ne razmišlja, obljubljeno vračanje Narodnega doma v Trstu poteka po kapljicah, skoraj tako tudi Trgovskega doma v Gorici”. / str. 8 Svet okrog nas5. septembra 20192 Povejmo na glas Potrebujemo umirjeno politiko Pogovor / Daniel Peteani Film o Mirku Špacapanu naj sproži javno razpravo S 1. STRANI Krožek Gregorčič ti je zaupal scenarij in režijo dokumen- tarca. S kakšnimi občutki si sprejel ta izziv? Prek skupine DM+ sem že sode- loval s krožkom, zato sem vedel za projekt in za to, da so iskali režiserja in scenarista. Čas je te- kel in ideja o dokumentarcu ni našla poti do uresničitve. Neke- ga dne je Julijan Čavdek predla- gal članom skupine DM+, da bi ga mi izpeljali ali vsaj našli pri- merne osebe. Ker drugi člani niso imeli časa, sem šel nekega dne z Jasmin Kovic na sestanek, na katerem smo se bolje pogo- vorili o projektu. Ona je pove- dala, da bo zraven toliko, koli- kor je potrebno, da bi zasnovali delo, nato bi organizacijo in uresničitev posnetka prevzel jaz. Tako se je začelo … Kaj bi povedal o DM+ za tiste, ki te “novosti” v naši manjšini še ne poznajo? DM+ (Development) je skupina mladih, ki so se zavedeli, da v naših društvih ni bilo primernega kadrovanja in mladi so imeli težave pri izpeljavi projektov ali prireditev, skratka vseh tistih de- javnosti, ki potrebujejo organizacijo, upravljanje budgeta in vodenje skupin. DM+ prireja izo- braževalne tečaje. V letu 2018/2019 smo s fi- nančno podporo Krožka Anton Gregorčič s po- jektom Zastavimo skupne moči za skupne cilje izpeljali tri dogodke. Tečaji so namenjeni mla- dim od 15. do 30. leta starosti, sredi septembra bodo že spet potekali v Žabnicah. Cilj tečajev je torej kadrovanje in izobraževanje mladih. Želi- mo jih privabiti v našo sredino, jim nuditi možnost, da pridobijo znanje in izkušnje. Mi- slim, da je to manjkalo v naši manjšinski skup- nosti. Krožek Gregorčič je prvi, ki je podprl to pobudo, seveda imamo podporo SSO. Kakšne izkušnje imaš na področju videa? Pred dvema letoma (sezona 2017-2018) sem začel kot lučkar in tonski mojster pri gledališki skupini M+ društva Sedej in se takoj spopadel tudi z videoprojekcijami. Sočasno sem začel so- delovati pri odrasli Dramski družini in pri ra- zličnih gledaliških projektih in performansih v režiji Jasmin Kovic. Kmalu nato sem bil v sklopu festivala narodno-zabavne glasbe Števerjan naj- prej uradni fotograf in znotraj društvenega MMC-ja sem videl, kako so snemali in montirali razne videospote za Facebook. Ker me je to zelo pritegnilo, sem tudi sam začel sooblikovati te spletne vsebine. Do danes sem tako zmontiral več kot 50 videospotov. Tudi za svoje društvo, PD Podgora, pri katerem sem podpredsednik, fotografiram in ustvarjam videe. Ta ustvarjalni trenutek me zelo veseli, tudi s svojim študijem, branjem, gledanjem filmov in izkušnjami skušam gojiti estetski čut, smisel za ritem in pri- poved. Kaj pa študiraš? V kratkem bom stopil v tretji letnik fakultete multimedijske vede in tehnologije videmske univerze; tečaje obiskujem v Pordenonu. Poleg informatike so med predmeti tudi komunikaci- ja, jeziki, sociologija itd. Imam tudi nekaj izpitov režije, montaže in povezanih predmetov. Je za- nimiva fakulteta, ki daje širši pogled na svet mul- timedije. Je bil dokumentarec tvoje prvo večje delo? Da, gotovo. Ne samo, kar se tiče dolžine posnet- ka, temveč tudi glede organizacije in obsega pro- jekta. Za vsem je bilo ogromno dela; pri organi- zaciji mi je veliko pomagal Aleksij Soban, ki je med drugim uredil vse papirje, drugače bi bilo absolutno preveč vsega. Videodokumentarec je zelo dobro narejen: vsebinsko podkovan in bogat, tehnično odlično izveden. Kdo je bil v tvoji “ekipi”? Najprej moram omeniti Jasmin Kovic, ki ima znanje in izkušnje v svetu režije in je primerno uokvirila projekt ter določila, kaj je za tako delo pomembno in kaj ne. Veliko sem se posvetoval z Janom Leopolijem, ki ima tudi znanje, zaradi službe na Raiu pa tudi pozna veliko ljudi. Tako smo prišli do Barbare Sak- sida in arhiva Raia; potem ko smo pridobili vsa po- trebna dovoljenja, nam je priskrbela vse gradivo, ki smo ga potrebovali. Pri zbiranju posnetkov z Dežele FJk nam je poma- gal Miloš Čotar. Zbrali smo tudi fotografije. Ma- teriala je bilo res veliko, ogromno dela je bilo pri zbiranju. Jan in moja se- stra Tamara sta mi poma- gala strukturirati doku- mentarec. Skupaj smo pregledovali vsako verzi- jo. Nudila sta mi različne poglede, nasvete in pre- dloge, da bi dokumenta- rec izboljšal vsebinsko in tehnično. Delo je trajalo približno tri mesece. Kako ste ga organizirali? Kako je potekalo? Snemati smo začeli ob koncu junija, mesec ka- sneje smo se lotili montaže, ki je bila zelo zah- tevna. Veliko naporov smo vložili v izbor gradi- va, saj smo morali dosti črtati in biti pozorni, da bi ohranili prvotni smisel dela. Intervjuvanci v bistvu pripovedujejo o Mirku Špacapanu in čle- nu deželnega volilnega zakona, ki je bil odobren leta 2007 in obravnava olajšano izvolitev kan- didata na listah strank slovenske narodne manjšine v deželni svet. Njihove izjave se pre- pletajo, vmes smo dodali nekaj stavkov oz. na- slove poglavij, da bi bili posamezni prehodi bolj jasni. Zadnji sklop zajema osebne spomine na Mirka. Marsikdo je zelo lepo povedal. Film smo sklenili z besedami nekdanjega predsednika FJk Riccarda Illyja, ki je dejal, naj bo Mirkov zgled koristen ne le za slovensko narodno skupnost, temveč za vse občane dežele FJk. Si zadovoljen s končnim rezultatom? Gotovo sem zadovoljen. Zame je to bilo veliko delo. Vesel sem, da smo končali pravočasno, da so gledalci povedali, da je bil dokumentarec ja- sen in dobro narejen. Upam, da bo sprožil po- globljen razmislek, javno razpravo, tudi kritično gledanje, ki po mojem že nekaj časa manjka. Če se bo to zgodilo, bo film dosegel svoj cilj. Pred desetimi leti se je o olajšanem zastopstvu v me- dijih pisalo na dolgo in široko. V tem trenutku bi morali še kako sprožiti to vprašanje, kar se tiče zastopstva v parlamentu. Mirko Špacapan je bil močna osebnost. Ko si ga zdaj bolje spoznal, te je na kakšen način “zaznamoval”? Ko je bil Mirko še živ, je bilo delovanje društva v Podgori gotovo bolj živo kot danes. Potem je de- loma žal zamrlo. Zadnje čase si prizadevamo, da bi ga okrepili in poživili življenje naše skupnosti. Mirko je bil zanimiva, poliedrična osebnost. Iz anekdot sem razumel, da je bil prava izjema v našem prostoru. Trenutno ne vidim, da bi bil kdo drug v tem podoben njemu; takih mož žal ni dovolj. Mirko je tudi veliko naredil za goriške višje šole, in vendar ga višješolci ne poznajo oz. niti ne vedo, kako “deluje” naša manjšina. Po šoli se ne vključujejo več v naša društva, vsako leto jih veliko izgubimo, kar je velika škoda. Tudi zato moramo kaj več narediti zanje in jih prido- biti za našo skupnost. Osebno mi je Mirko zapustil željo po delu in po tem, da bi stvari delal še bolje, da bi vse to v naši krajevni in širši, deželni skupnosti gradili naprej. Kaj bi povedal za konec? Rad bi se iskreno zahvalil sodelavcem. Za Studio Trak je bil Aleksander Purič, ki je kot snemalec in montažer veliko pomagal, saj sem prvič opra- vil tako delo kot režiser. Hvala Jasmini Gruden, ki je intervjuvala Mirkove kolege in sodelavce. Hvala Julijanu Čavdku, ki mi je zaupal to delo in verjel, da ga lahko opravim. Hvala Aleksiju Sobanu, ki mi je bil v oporo za vse. Hvala ma- skerki Irini Giormani, ki je odlično opravila svo- je delo. Na koncu hvala vsem intervjuvancem, ki so radi sodelovali, in publiki, ki je prišla na premiero. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela rad Vlade RS za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. na- gradni natečaj  za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi:  A: Slovenci v zamejstvu in  B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodi- plomskih in podiplomskih štu- dentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni po- membnosti za ohranjanje slo- venske identitete v matični do- U movini in zunaj njenih meja.Na nagradni natečaj se lahkoprijavijo kandidatke in kandi- dati iz RS in tujine. Predmet na- gradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magi- strska in doktorska dela na ka- teri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tema- tike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini oz. bosanščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini, francoščini, an- gleščini ali španščini. V prime- ru, da delo ni napisano v slo- venščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Upoštevana bodo dela, zagovarjana v ob- dobju od 1. 11. 2018 do 31. 10. 2019. Urad bo dela sprejemal do vključno 2. 12. 2019, rezultati natečaja pa bodo znani predvi- doma do konca aprila 2020. Več informacij dobite na našem portalu www.noviglas.eu. Pismo Sveta slovenskih organizacij Ob dvigu slovenske zastave v šolskem centru v Gorici bjavljamo pismo, ki sta ga predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in pokrajinska predsednica SSO Franca Pado- van naslovila na ravnatelja Mar- ka Jarca, predsednico SKGZ Kse- nijo Dobrilo in pokrajin- sko predsednico SKGZ Majo Humar. V imenu Sveta sloven- skih organizacij Vam sporočava, da sva danes z velikim presenečenjem v Primorskem dnevniku prebrala novico o včerajšnjem dvigu slo- venske zastave pri Slo- venskem šolskem centru v ul. Puccini v Gorici. Naju in ostale člane izvršnega odbora SSO preseneča dejstvo, da smo kot SSO darovali šoli slovensko zastavo in pri tem ni- smo bili ne obveščeni ne vablje- ni na dogodek, ko je ta zastava končna zaplapolala pred Slo- O venskim šolskim središčem, karima za našo narodno skupnostvelik pomen. Pri tem se tudi sprašujeva, kakšen smisel ima prirejati take dogodke, če zraven ni dijakov, ki so prvi koristniki šolskega izobraževanja, kamor spada tu- di državljanska vzgoja ter poz- navanje pravic, ki so priznane slovenski narodni skupnosti v FJK. Dogodek bi dodatno pri- dobil pomen, če bi bile soude- ležene še druge osebnosti, ki so tako ali drugače povezane s slo- vensko šolo. Pomembno bi bi- lo, po našem mnenju, povabiti vse goriške slovenske občinske svetnike iz vseh svetniških sku- pin, ki so pred kakšnim mese- cem Večstopenjski šoli Gorica darovali slovenske zastave. Kot krovna organi- zacija smo vedno pripravljeni po naših močeh ugo- diti potrebam slo- venskih šol, pri tem pričakujemo, da skupne dosežke, kot je bil včerajšnji dvig slovenske za- stave, tudi skupno počastimo. To bo najboljši in najlepši zgled za di- jake naših šol. S spoštovanjem deželni predsednik SSO Walter Bandelj pokrajinska predsednica SSO Franca Padovan e izražamo prepričanje, da potrebujemo umirjeno politiko, nimamo v mislih le države večinskega naroda, ampak vse države, ki sploh obstajajo. Časi so namreč vse prej kot lahki, razgibani so kot že dolgo ne, iz- zivi so veliki, ker so nerešeni, in vse to vzne- mirja ljudi na vseh straneh sveta. In ta vzne- mirjenost rojeva vse ostrejšo politiko, ki nemir v ljudeh stopnjuje z nagovarjanjem, da je pro- bleme mogoče razrešiti le z zelo veliko odločnostjo, in to hitro oziroma takoj. V tem okviru je izreden vzpon doživela Liga, v do- brem letu praktično podvojila število svojih privržencev, pred nedavnim pa je iz ne do kraja pojasnjenih razlogov spodnesla lastno vlado in na ta način omogočila vlado, v kateri je več ni. Nesporno je dejstvo, da je v petnajstih me- secih svojega vladanja veliko odločnost dodo- bra uveljavila, se neusmiljeno spopadla s pro- blemom migrantov ter pri tem že trčila na neo- dobravanje na mednarodni ravni, ki je pričela opozarjati na kršenje človekovih pravic. Kljub temu je takšna politika še naprej pridobivala somišljenike, slednjič pa se potožila, da nima tistega polnomočja, s katerim bi lahko ukrepa- la še prodorneje in še bolj učinkovito. Nemara je bila vse preveč neučakana, preko vsake mere je pospešila dogajanja in tako jo bo zdaj nasle- dila vsekakor zmernejša vlada - v njej bo par- tner Gibanja 5 zvezd že nič kolikokrat odpisana Demokratska stranka, ki je v pravem trenutku vendarle strnila svoje vrste. Ob vsem tem pa se velja odmakniti od politike v dobesednem smi- slu in se osredotočiti na globlje bistvo, se pravi, za kaj se ta ali ona politika zavzema in kako pristopa k celotni družbeni problematiki in s tem k svojim ljudem nasploh. In tega bistva ni težko prepoznati: nahajamo se na razpotju med ostro in umirjeno politiko. Med ostro po- litiko, ki je v državi pritegnila dobršen del ljud- skih množic, in umirjeno politiko, ki se je znašla v njeni senci, da se je že zdelo, kako je le vprašanje časa, pa bo docela utihnila ali celo zamrla. Na srečo se to ni zgodilo, na srečo, kajti prav v tem času umirjeno politiko še kako po- trebujemo. Potrebujemo ravno zato, ker je svet okrog nas vse bolj nemiren in bolj kot je ne- miren, bolj se ne ve, kam se zaganja in kaj hoče s svojo vznemirjenostjo doseči. Vrednote, ki uspevajo le v tišini človekove notranjosti in v zunanjem, da ne rečemo planetarnem miru, so vse bolj odrinjene v kot in njihov glas ima vse manj vpliva. Nasilja vseh vrst je vse več, be- sede dela visoke politike so vse bolj grobe in papeža Frančiška spominjajo na obdobje med dvema svetovnima vojnama, kultura medse- bojnih človeških odnosov, še posebej do tujcev, je vse manj humana, da ne govorimo o posa- meznih rasističnih izpadih, ki seveda niso do- bro znamenje. Zato naj spet dobi besedo umir- jena politika, ki bo celotno družbo v korist vseh pomirjala in jo navdajala s prepričanjem o blagodejni moči dogovarjanja, moči spora- zumevanja prav zaradi težav, ki se na nas zgrin- jajo. Janez Povše Č foto dd Kultura 5. septembra 2019 3 Dodatek glede knjige Razmisleki o naši preteklosti Vera Martelanc iz Barkovelj red kratkim je izšla knjiga Angela Martelanca iz Bar- kovelj Razmisleki o naši preteklosti in ob tej priložnosti je Novi glas objavil obširnejši pri- spevek o avtorju, njegovi življen- jski poti in delu. Pri orisu družine pa se je vrinil škrat in iz družin- ske slike je čudežno izginila ena od Ange- lovih sester, Vera Mar- telanc. Tule je nekaj podatkov v dopolni- tev. Vera Martelanc se je rodila 6. januarja 1927 očetu Angelu Martelancu in materi Amaliji Kurent v Ko- miži na otoku Visu v tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. Tam se je te- daj nahajala družina poslovnega in teh- nično nadarjenega očeta Angela, ki je de- loval na področju pre- delave rib v različnih krajih od Izole do južne Dalmacije. Osnovno šolo je obiskovala v Trogirju, a se je leta 1943 pri 16 letih pred ostalimi člani družine vrnila na očetov dom k teti Malči v Barkovlje. Kljub spopadom med partizani in Italijani se je družina sicer v Dalmaciji počuti- la dobro vse do leta 1943. V Barkovlje se je družina vrnila po vojni. Po letu 1945 so se v Trstu odprle slovenske šole in Ve- ra je bila v šolskem letu 1945/46 P med sto dijaki prve generacije 5-letne Trgovske akademije v Trstu,ki jo je končala v rekordnih 3 le- tih. Nato se je vpisala na univer- zo, vendar je ni nadaljevala, saj je raje izbrala pot prakse in dela. Po nekaj krajših zaposlitvah je bi- la sprejeta med strokovni kader iste Trgovske akademije, ki jo je pred kratkim sama obiskovala. Tam je do leta 1955, ko se je z možem odselila v ZDA, poučeva- la stenografijo in strojepisje. Leta 1954 se je v neki februarski burji poročila z učiteljem Marti- nom Globočnikom, rojenem v Cerkljah na Gorenjskem. Ta je bil iz krščanske družine in se je po vojni iz Jugoslavije umaknil v Trst. V Trstu je poučeval, se kul- turno udejstvoval in bil širši jav- nosti posebej poznan kot član Pe- terlinovega Radijskega odra. Za- radi problemov z državljanstvom pa poklicne kariere ni mogel trdno zasnovati. Leta 1955 je od bratranca iz Denverja v Koloradu dobil garantno pismo za bivanje v ZDA, kamor sta se z ženo Vero tudi preselila. V Denverju sta Vera in Martin dopolnila svojo izobrazbo in opravila odlični po- klicni karieri. Mar- tin je postal profe- sor latinščine na višji gimnaziji v Lit- tletonu, Vera pa uspešna menedžer- ka podjetniške družine Canon v Denverju. Po osa- mosvojitvi Slovenije sta obiskala domo- vino, Trst, Ljublja- no, Gorenjsko in Dolenjsko. Na poti so se tedaj še videva- la vojaška vozila, se spominja Angel Martelanc, a Slo- venija je postala samostojna de- mokratična država in zadovoljna sta se nato vrnila v Kolorado. Še poldrugo desetletje za tem sta uživala sadove svojega dela v no- vi domovini, nato je leta 2008 najprej preminil Martin v 89. le- tu, nato 2. januarja 2013 še Vera v starosti 86 let. Po podatkih Angela Martelanca zapisala Leda Dobrinja JEZIKOVNICA Sladica in slaščica Pred kratkim sem dobila vprašanje, ali sta sladica in slaščica sopomenki kot npr. cve- tica in cvetlica. Malce sem morala pomisli- ti, potem pa sem izstrelila, da je sladica poobedek oz. desert, torej nekaj sladkega, kar se poje po glavnem obroku, navadno kosilu, slaščica pa je karkoli sladkega. Avto- rice vprašanja s svojim odgovorom nisem povsem prepričala, zato sem se odločila, da poiščem temeljitejši odgovor in odgo- vorim še sebi, v kakšnem raz- merju s slaščicami so ne nazadnje tudi sladkarije. Za sladico pre- novljeni SSKJ pravi, da je “sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sla- dico, postreči s sladico, sadna sladica”, slaščica pa je “manjši izdelek iz sladkorja in dodatkov: rad ima slaščice, postreči s slaščicami”. So- pomenki sladice sta poobedek in desert, pri obeh je pomenska razlaga enaka: “jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku”, primeri rabe pa podobni: “ob koncu obeda so prinesli desert, za desert je bil sir, sadni desert […] prinesti poobedek, servirati kavo po poobedku, za poobedek je bilo sadje”. Sladice, poobedka ali deser- ta torej ne predstavlja nujno slaščica, ki je “izdelek iz sladkorja in dodatkov”, ker je lahko tudi sadje ali (verjetno bolj v franco- skem okolju) sir. Potem je pa tu še posla- dek, ki je sopomenka poobedka (servirati posladek in črno kavo) ali pa nekaj, kar ra- di jemo (“včasih si za posladek privošči ra- ke”), ali nekaj, kar je zelo prijetno, ugodno (“jutranji sprehodi so bili posladek”). Kaj pa poslastica? Se mi zdi, da raba tega samostalnika že malo peša, čeprav slovar tega še ne beleži. Bolj redko še rečemo, da so na mizi poslastice, zato pa je beseda po- slastica v frazemu, da je bilo kaj, kar je bilo odlično, prava poslastica, npr. dober film ali knjiga. Sinonimni slovar slovenskega jezika navaja še zastarele besede polizek, poslastek in slastica, ki res niso več v rabi, zato pa je toliko pogostejši samostalnik sladkarija, za katerega SSKJ pravi, da je “jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov”. No, tale razlaga je povsem enaka razlagi slaščice, vendar mi moj jezikovni občutek pravi, da ni čisto tako. Sladkarije so zame predv- sem industrij- sko izdelane slaščice, npr. bonboni, čokolada, na- politanke, lizi- ke, sladki žvečilni gumiji itd. Domače pecivo zame ni sladkarija, je pa slaščica oz. vrsta slaščice, čeprav ne bi nikoli rekla, da sem spekla slaščico, pač pa izključno pecivo, če gre za zavitek, biskvit, pito ali piškote. Slaščica je namreč zelo knjižna beseda, svoje mesto najde v knjižno pisanih receptih, v vsakodnevnem govoru pa jo nadomestimo s čim na- tančnejšim in manj uradnim, npr. štru- dlom ali keksi. Načela zdrave prehrane nam narekujejo, naj bo slaščic na naših mizah čim manj, zato je tudi tale Jezikovnica malce krajša, da se vam ne bodo začele preveč cediti sli- ne … Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Od- delku za slovenistiko Fakultete za humani- stične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na ured- ništvo Novega glasu. Vladka Tucovič Sturman 68 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (77) Jožef - Pepi Cotič (3) Leta 1964 je prof. dr. Gojmir Klanjšček, kateremu je leta 1945 moj ded Jožef Cotič asistiral kot bo- rec/bolničar, v Slovenijo vpeljal limfografijo in mamografijo. Leta 1967 je dobil naziv primarija. Leta 1972 je bil izvoljen za aktivnega člana Med- narodnega limfološkega društva (International Society of Lymphology). Leta 1972 in 1973 je bil mentor dveh študentskih nalog, ki sta prejeli Prešernovo nagrado. Leta 1973 je bil promoviran za doktorja znanosti v onkologiji. Po upokojitvi je bil še zelo aktiven in se je na primer ukvarjal z ugotavljanjem patologije kosti izkopanih skele- tov starih Slovanov pri Kranju. Krasila sta ga ve- sten in human pristop k bolnikom ter pozitiven odnos do kolegov, sodelavcev in študentov. V članku “In memoriam”, ki ga je leto po smrti ob- javila strokovna revija Radiologia iugoslavica, prof. Stojan Plesničar o prof. Klanjščku piše: “/…/ neprekosljiv diagnostik, odličen prijatelj, do skrajnosti natančen pri svojem iskanju in razi- skovanju, nas je zapustil leta 1990, v 70. letu sta- rosti. /…/ Imeli smo radi človeka, ki je bil prijeten, čeprav strog in neizprosen učitelj mladih zdrav- nikov /…/ Njegova družba je bila naravnost pra- vljična. S svojim dražečim humorjem je znal vce- piti ljudem neko živahnost in veselost, ki je bila v družbi z njim naravnost nalezljiva. /…/ Ohra- nili ga bomo v spominu, kot človeka in osebnost, ki je v svojem času, v trdih in neizprosnih povoj- nih letih, pustil svoj neizbrisni pečat kreativno- sti”. Z mojim dedom Jožefom Cotičem, svojim nekdanjim vojaškim bolničarskim asistentom le- ta 1945, je gojil pristne prijateljske odnose tudi v povojnem času in večkrat je prihajal v Štandrež na obisk. Prijateljske vezi so se prenesle tudi na naslednjo generacijo, in sicer med mojo mamo Vilmo Cotič in hčerko prof. Gojmirja Klanjščka, prof. Vesno Klanjšček por. Kovač (njen mož Šte- fan Kovač ml. je sin narodnega heroja Štefana Kovača st.), kateri gre moja zahvala, ker mi je omogočila vpogled v arhiv slavnega zdravnika. V “Vojni knjižici” mojega deda Jožefa Cotiča naj- demo njegove podatke v srbohrvaščini: “Prezi- me: Cotič, Ime: Jože Jožefa, Cin i dužnost: bol- ničar, Jedinica (četa i brigada: II. bat. I. Brd. div. Art. Brig. XXXI. div. IV. A. JA.), Stas: 1,75 m, Nos: pravilen, Lice: ovalno, Usta: pravilna, Kosa: ko- stanjeva, Oči: sive, Brkovi: nema, Osobeni znaci: nema, Godina rođenja: 25. VIII. 1922, Mesto rođenja: selo Štandrež, opština, srez: Gorica, Na- rod- nost: Slovenec, Stupio v Jugoslovensku Armiju: 9. 5. 1945”. Na strani 8 vojne knjižice najdemo po- datek, da je bi oborožen s puško Mauser št. 109266 in “fišeklijo” (nabojnico oziroma torbico za naboje), medtem ko na strani 9 naj- demo preostali del opreme: bluzo, hlače, kapo, spodnje perilo, čevlje, odejo in nahrbtnik. Na strani 13 piše, da je bil cepljen proti tifusu. Vsemu temu je po- trebno dodati anekdoto, ki bi lahko imela tra- gične posledice. Zaradi “napačnih” informacij so nekateri partijski veljaki mojega deda obtožili sodelovanja z zgoraj omenjeno nemško organi- zacijo Todt. K sreči je on ves čas hranil v nogavici posebna potrdila o svojem zgodnjem sodelovan- ju z Osvobodilno fronto, h kateri je konspirativ- no in z velikim tveganjem preusmerjal material organizacije Todt, in si s tem rešil življenje pred morebitnim (ali celo verjet- nim) “prijateljskim ognjem”. Ob demobilizaciji so mu novi slovenski oblastniki ponudili zaposlitev v vojski ali policiji. Ponudbo je takoj odklonil in se vrnil v rojstno vas, kjer je odprl okrepčevalnico, nato pa tudi zelo znano pekarno. DELNO OBJAVLJENO TUDI NA PORTALU KAMRA, PORTA- LU DIGITALIZIRANE KULTUR- NE DEDIŠČINE SLOVENSKIH POKRAJIN (www.kamra.si), KI GA UPRAVLJA OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Iz vojne knjižice borca in bolničarja Jožefa Cotiča Jožef Cotič v svoji okrepčevalnici v Štandrežu z ženo Doro Brankovič, takoj po drugi svetovni vojni. Okrepčevalnica se je nahajala v bližini glavnega vaškega trga (Štandrež št. 103, današnja ulica sv. Mihaela št. 167). Najemnino za prostor je plačeval znanemu gostilničarju Turriju. Vojna knjižica borca/bolničarja Jožefa Cotiča, stran 8: oborožitev in bojna oprema Jožef Cotič in njegov legendarni sladoled Prof. dr. Gojmir Klanjšček, partizanski zdravnik, nato sanitetni podpolkovnik, ustanovitelj rentgenske diagnostike na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, primarij. Dimitri Tabaj Na sliki Vera Martelanc in Martin Globočnik na njunem domu na Greti (Barkovlje) pred odhodom v ZDA spomladi l. 1955 (Foto: Angel Martelanc) Kristjani in družba5. septembra 20194 Kanji Dol, dom duhovnosti pod Javornikom Eden, posvečen Terčelju Kanjem Dolu, domu du- hovnosti pod Javorni- kom, so letošnjih osem tednov duhovnosti končali s po- hodom od Šturij do Davče. Kar 567 udeležencev se je namreč le- tos poglabljalo v osebnost Filipa Terčelja, svetniškega kandidata, ki se je rodil v Šturjah in umrl v Davči. Pohodniki so bili večino- ma mladi animatorji iz Kanjega Dola, ki so v petih dneh prehodili pot čez po- gorja med Vipavsko in Go- renjsko. V Davči so se po- klonili ob grobu Filipa Terčelja in Franca Krašne, zahrbtno umorjenih du- hovnikov. Duhovno sta jih spremljala mirenski žup- nik Robert Ušaj in sestra Rebeka Kenda, ustanovitel- jica doma Eden, kot se imenuje dom duhovnosti. V Davči se je potem odvil program zahvalnega dne za tedne duhovnosti. Starši in otroci so poromali od cerkve do Štulčeve grape, kjer je bil Terčelj umorjen, in tam zmolili. Vse poletje so se Terčelju pripo- ročali tudi v molitvi. Čeprav je Kanji Dol na obrobju Vipavske doline, pa je bilo Pri- V morcev razmeroma malo. Od567 udeležencev je bilo tistih izkoprske škofije samo 81. Še več bi jih sprejeli, a ni dovolj prosto- ra, zato so za vsak teden tudi čakalne vrste. Starši jih v Kanji Dol vozijo iz vse države, razme- roma malo pa jih je iz najbližjih krajev Vipavske doline. Ustano- viteljica, šolska sestra Rebeka Kenda, je kot geslo postavila sta- rodavno meniško vodilo: ORA ET LABORA. Moli in delaj. Otroci se tako ne samo igrajo in molijo, ampak tudi pomagajo pri do- mačih opravilih. To je lahko za kakega razvajenega otroka in nje- gove starše pravi šok, zato se nao- krog širijo tudi govorice o trdi ali špartanski vzgoji. Letošnje duhovne počitnice so bile posvečene Filipu Terčelju, vi- pavskemu mučencu. “Ob zgledu zavednega Slovenca, duhovnika, vzgojitelja, kulturnega delavca in kandidata za mučenca smo se ve- selili življenja in vsega, kar nam Gospod podarja. Poudarek je na praktičnem krščanskem življen- ju, ustvarjalnosti otrok, kulturni in domovinski vzgoji”, je pove- dala sestra Rebeka. Sestra Rebeka je iz reda šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kral- ja, ki ga je ustanovil blaženi Slomšek in ki se veliko posveča delu s šolskimi otroki. Zaradi na- rave dela sestra Rebeka ne živi več v samostanski skupnosti v Šturjah. “Namen programov je, da otroci doživijo življenje v skupnosti, le- poto preprostega življenja in na- rave, molitev, verski pogovor in bogoslužno slavje, tako da bodo to lahko prenesli v domače okolje. Skupno bivanje niso le “počitnice”. Poudarek je na prijateljstvu, obzirnosti, praznovanju, premagovan- ju telesnega napora, ve- stnem opravljanju svojih dolžnosti, molitvi in tišini. Otroci naj bi začutili, da za pravo veselje ni potrebno veliko materialnih stvari, pač pa iskrenost, dobrota, odpoved sebičnosti …” Ko starši pridejo ob sobotah popoldne po otroke, imajo kaj videti. Otroški muzikal se začne s slovensko himno. Med ubranim glasnim pet- jem imajo otroci desnice položene na srcu. Sledijo pesmi, plesi in recitali. Resno in globoko, s primesmi humorja in igre. Nato se v besedi in sliki predstavi, kaj so otroci delali ves teden. Za konec sta maša in seve- da agape, sklepna pogostitev. Tino Mamić Med obiskom treh afriških držav Papež Frančišek bo obiskal p. Opeko redi prejšnjega tedna je dnevnik italijanskih škofov Avvenire objavil članek z naslovom Posebni odposlanci v pomoč revnim z veliko sliko znanega argentinskega misijo- narja slovenskega rodu, patra Pe- dra Opeke sredi malgaških otrok. V nedeljo, 8. septembra 2019, ga bo namreč obiskal pa- pež Frančišek. Poleg velike lju- bezni do revežev ju združuje to, da sta oba rojena v Buenos Aire- su. 71-letni lazarist p. Opeka je s svo- jimi “košatimi lasmi, belo brado in nalezljivim nasmehom” pra- va “ikona lika misijonarja v ko- lektivnem imaginariju”, piše Av- venire. Gre za “izjemno oseb- nost”, “živ zgled vere, ki je po- stala ljubezen”. Kot znano, je p. Opeka na Mada- garskarju že več kot 30 let. Na nekdanjem smetišču Antanana- riva, prestolnice Madagaskarja, ki je bilo pred desetletji pravi pe- kel, rešuje najrevnejše in jim vrača človeško dostojanstvo. Zanje je s pomočjo sodelavcev v programih gibanja Akamasoa zgradil lepo in urejeno naselje, v katerem živi skoraj 20 tisoč pre- bivalcev. Povsem razosebljene S brezdomce s smetišč in ulic je zdelom in finančno osamosvojit-vijo ter z izobrazbo otrok in mla- dine usposobil za samostojno življenje. Tam imajo hiše, delav- nice, tržnice, jasli, vrtec in šole, športne objekte, ambulante, do- move za ostarele in seveda veliko cerkev. V naselju vsako leto na najrazličnejše načine pomagajo več deset tisoč revežem, ki tja hodijo iskat pomoč. Doslej je bi- lo deležnih pomoči več kot pol milijona najrevnejših Malgašev. Papež bo med 4. in 10. septem- brom obiskal jugovzhodno Afri- ko. Program potovanja vključuje množične slovesnosti v Mozam- biku, na Madagaskarju in Mavri- ciju (prvi dve državi veljata za najrevnejši na svetu), srečanja s političnim in cerkvenim vod- stvom ter obiske socialnih usta- nov. V Antananarivu se bo Frančišek v slogu svetovnih dni mladih udeležil molitvene vigi- lije na prostem, naslednji dan pa bo obhajal slovesno nedeljsko bogoslužje. Slovenski misijonar se je z argen- tinskim papežem že srečal maja 2018. Frančišek mu je takrat de- jal, da bi rad obiskal Akamasoo. Končno se bliža dan! / DD metniki za karitas že 25 let pričujejo o lepem in do- brem. Pri Karitas se zavedamo, da človek ne živi samo od kru- ha, zato preko čopičev in barv ter talentov umetnikov želimo v našo družbo, ki je po- trošniško naravnana, prinašati svetlobo, ki jo zmore le umet- niška duša. Likovna kolonija na Sinjem vrhu in potujoče prodajne razstave izžarevajo 'ljubezen do bližnjega' v žlaht- nem pomenu besede, saj do- brota plemeniti srce, lepota pa duha. Umetniki, ki darujejo svoj talent in svoj čas, so nam lahko za vzgled”. Veljko To- man, slikar, ki se vsako leto vrača na Sinji vrh, je povedal: “V kolonijo Umetniki za kari- tas rad prihajam, saj imam ta- lent, ki mi je bil darovan, zanj nisem nič plačal, to, kar tu ustvarim in namenim ljudem v stiski, so le obresti od vsega tega, kar sem dobil zastonj”. Tudi sama na pogosto vprašan- “U je, zakaj vse to delam, odgovar-jam, da je privilegij biti del tehprijaznih ljudi”, nam je dejala na Sinjem vrhu v sredo, 21. av- gusta, duša gibanja Umetniki za karitas Jožica Ličen. Dan pred koncem likovne kolonije smo jih obiskali tudi zato, da smo lahko prisluhnili okrogli mizi o 25 letih delovanja ko- lonije, ki jo je za Radio Ognjišče pri- pravil Jože Bar- tolj. Sami smo predstavili predvsem raz- stave kolonije Umetniki za karitas v gale- riji Ars na Travniku v Go- rici in Trstu in tudi povedali, zakaj Novi glas od samega začetka vedno in jasno pod- pira to dobro- delno akcijo, predvsem za- to, ker je tre- ba dobro in lepo deliti! Od 19. do 23. avgusta je na Sinjem vrhu nad Aj- dovščino po- tekala le- tošnja, že 25. mednarodna likovna kolo- nija Umetni- ki za karitas pod naslo- vom Odrini- mo na globo- ko. Rezultat tega druženja je možno videti v sin- jevrškem ateljeju do konca sep- tembra. 74 avtorjev je ustvarilo 117 likovnih del, ocenjena vrednost presega 40.000 evrov. Udeleženci 'srebrne' medna- rodne likovne kolonije Umet- niki za karitas so bili: Lojze Čemažar, Klementina Go- lija, Joso Knez, Nikola Marković, Nikolaj Mašukov, Noriaki Sanga- wa, Veljko Toman in Nina Zuljan. Za dan ali dva so se pri- družili tudi člani strokovnega sveta, nekateri, kot Silva in Azad Ka- rim, Jože Bartolj, Lucijan Bratuš in Tone Seifert, spremljajo kolonijo od samega začetka, prav tako tudi umetnostna zgodo- vinarka in likovna kritičarka Anamari- ja Stibilj Šajn. Ka- sneje so se pri- družili še Mira Ličen, Bogdan So- ban, Milena Gre- gorčič, Janez Štros in Igor Zimic. Razstava je oboga- tena s slikami nek- danjih udeležencev in različnih daro- valcev, ki jih je bilo letos kar 51. Imena vseh bodo objavlje- na v katalogu. Omenjeno okroglo mizo je v na Sinjem vrhu vodil kulturni urednik na radiu Ognjišče Jože Bartolj, sodelovali so Kristjan Vidmar, kot gostitelj, Anamari- ja Stibilj Šajn, ki je za- stopala umetniški vi- dik samega projekta, urednik Novega glasa Jurij Paljk, ki je pred- stavljal številne ljudi, ki umetnikom odpira- jo vrata razstavišč, kot voditeljica projekta pa je Jožica Ličen pred- stavila dobrodelno noto, ki ni samo daj – dam, torej ponudba in nakup slik, temveč širjenje duha umetno- sti in dobrodelnosti. V kulturnem progra- mu so v besedi in pe- smi v četrtek, na dan odprtih vrat, nastopili domačini – Gorjani. Pozdravila sta tudi Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske kari- tas, in Renato Nucero, direktor Škofijske karitas iz sosednje Gorice. Župan občine Aj- dovščina Tadej Beočanin je spregovoril o Sinjem vrhu kot eni najlepših točk v občini, kjer človek začuti svobodo do neba in morja. Zahvalil se je tudi sodelavcem Karitas, ki ve- do, da človek ne živi samo od kruha in je prav umetnost do- dana vrednost človekoljubja. Koprski škof Jurij Biz- jak se je dotaknil sveto- pisemskega sporočila o čudežnem ribolovu, ki se konča tako, kot piše: 'in so potegnili čolne h kraju in šli za Gospo- dom'. To je zaželel tudi sodelavcem Karitas in vsem navzočim, da bi v ključnih trenutkih po- gumno vrgli mreže. Darovani znesek od li- kovnih del bo šel v sklad Karitas za pomoč mladim, ki bodo preko programa Popoldan na cesti in Centra Bogda- na Žorža za mlade iska- li svoje mesto v družbi. Na Sinjem vrhu bo raz- stava, kot rečeno, do konca septembra, ok- tobra se seli v Pretorsko palačo v Koper, no- vembra bodo dela po- stavljena ob osrednji prireditvi Škofijske karitas Koper v dvor- cu Lanthieri v Vipavi ter na Kli- cu dobrote v Celju, decembra pa v galeriji Ars v Gorici. Tako si tudi letos lepota in do- brota podajata roko. JUP Nikolaj Mašukov (foto JMP) Nina Zuljan (foto JMP) Lucijan Bratuš (foto JMP) Klementina Golija (foto JMP) Jožica Ličen in Noriaki Sangawa (foto JMP) Končala se je že 25. kolonija Umetniki za karitas Odrini na globoko! Deli lepo in dobro! Kristjani in družba 5. septembra 2019 5 Glasbena šola v Ajdovščini je nerazumljivo izgubila del imena Izbris Vinka Vodopivca lasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina je čez noč “izgubila” del svojega imena. Na novi stavbi so postavili napis brez omembe imena Vodopivca, velikega primorskega skladatelja, po katerem je doslej ponosno nosila ime. Vinko Vodopivec, ki je umrl le- ta 1952 v Vipavi, kot duhovnik pa služboval tudi v Črničah in Kamnjah, je zložil celo vrsto pesmi z narodno vsebino, mnoge pa so že ponarodele. Le kdo ne pozna skladbe Žabe? Celo v najtežjih časih komu- nizma (1953) si je ime po Vo- dopivcu nadel moški zbor pri- morskih študentov v Ljubljani pod vodstvom Antona Nanuta. Oblasti mladim demokratično čutečim Primorcem niso mo- gle nič, saj je bil Vodopivec, kot piše v Slovenski biografiji: “po- memben primorski narodni buditelj, ki je v dobi fašistične- ga raznarodovanja kot duhov- nik in skladatelj dvigal narod- no zavest Slovencev, kar daje njegovi glasbeni dejavnosti no- vo in večjo širino”. Danes pa je ime Vinka Vodo- pivca postalo odveč. Na spletni strani šole je v glavi napis šole z imenom Vodopivca v drugi, manjši in svetlejši pisavi, za ka- tero se zdi, da je le ilustracija. Na veliko pa se vidi napis Gla- sbena šola Ajdovščina. Vodo- pivčevega imena ni niti v splet- nem naslovu (gsajdovscina. G net), ki mimogrede, zaradikončnice “net” pomeni, da greza neko informativno spletišče, ne pa izobraževalno ustanovo ali organizacijo. Naj kot mimogrede omenimo, da v zelo obsežni diplomski na- logi Univerze v Mariboru, ki je v celoti namenjena zgodovini ajdovske glasbene šole, sploh ni zapisano, kdaj je šola dobila ime po Vinku Vodopivcu. Na spletnih straneh šole pa o zgo- dovini in nastanku šole ni po- polnoma nič. Zdi se, da je nje- govo ime vodstvu šole postalo moteče. Zakaj? Je mogoče v to vpleten župan Tadej Beočanin, ki izhaja iz stranke Socialnih demokratov (SD)? Ta je namreč pravna naslednica stranke nek- danjih komunistov, ki so du- hovnike tudi ubijali in zapirali. Spomnimo se, da je tudi prejšnji ajdovski župan Marijan Poljšak ostro in dolgo naspro- toval, da bi v mestu postavili spomenik duhovniku Filipu Terčelju, domačinu, ki bo ver- jetno postal prvi primorski svetnik. Potem so se mu uprli ljudje in pritegnila mu je večina občinskih svetnikov, da so spomenik postavili. Tudi na cenzuro, ki se je zgodi- la na novi tabli prenovljene šole, so opozorili ljudje. Nova Slovenija (NSi) iz Ajdovščine je zato na to opozorila: “Glasbena šola Vinka Vodopivca Aj- dovščina se z novim šolskim le- tom seli v nove prostore. Po se- demdesetih letih smo končno dočakali novo stav- bo, ki bo učencem in učiteljem omo- gočala boljše pogo- je dela, obiskoval- cem pa ponujala mnogo več glasbe- nih užitkov. Pri končni podobi no- ve stavbe glasbene šole je prišlo do manjše pomanjkljivo- sti - nedoslednosti, na kar so nas opozorili tudi posamezni občani. Napis na stavbi se sedaj glasi Glasbena šola Ajdovščina, Porčinj / Pobožnosti v septembru 2019 V svetišču v Porčinju bo do konca septembra molitev svetega rožnega venca vsako nedeljo ob 16.30; svete maše so ob 9. uri ob nedeljah, ob četrtkih in sobotah pa ob 10.30. “Ko se je Sveta Devica Marija prikazala mali vidkinji Terezi Dush, ji ni le govorila v slovenski govorici, bila je 'odeta' v tisto naravno lepoto, ki jo je dekle poznalo in ljubilo in doživljalo s svojimi ljudmi skozi letne čase. Lahko bi danes rekli, da je sprejela neke vrste look, ki je bil na neki način fotografiran tudi na stenah cerkvene apside. Rekli boste, da gre za čisto domišljijo: mogoče res, vendar naj mi bo dovoljeno reči, da se je po mojem mnenju Devica Marija, ki se je prikazala v Porčinju, resnično 'utelesila' v krajevni jezik in v tamkajšnjo barvitost. Prav zaradi tega izrekam željo: Vi, Marija, ki vas v lavretanskih litanijah imenujemo 'roža skrivnostna', ohranite temu kraju lepoto, ki je obstajala v času prikazovanj. Predvsem pa ohranite v srcih in mislih prebivalcev in obiskovalcev Porčinja tisto pristnost vere, ki je bila tako značilna za 'stare' porčinjske rodove; tako v osebnem življenju kot v simbolu njihove pobožnosti, v Cerkvi”. Tako je v biltenu Sveta Marija iz Porčinja napisal g. Vittorino Ghenda, ki skrbi za vas in svetišče. Kvatrnica na Mirenskem Gradu Kvatrnico na Mirenskem Gradu bodo obhajali v nedeljo, 22. septembra 2019, ob 16. uri. Somaševanje bo vodil misijonar z Madagaskarja Tone Kerin – lazarist, ki bo imel tudi slavnostni nagovor. Po maši bo odprtje razstave otrok iz OŠ Miren z naslovom Moj pogled na Mirenski Grad. Ob odprtju bo zgodovinar dr. Vojko Pavlin na kratko predstavil nova spoznanja o zgodovini Mirenskega Gradu. Že v soboto, 21. septembra, ob 19. uri, bo družinska maša. Po maši bo procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje. Priložnost za spoved bo oba dneva. Dekanijsko romanje na Barbano Štandreška dekanija vabi v soboto, 14. septembra, na obisk Marijinega svetišča na Barbani. Program: ob 16. uri odhod čolna iz Gradeža, ob 17. uri sv. maša, litanije in procesija. Srečanje “za duhovne poklice in blagoslov v novem šolskem letu” bo vodil g. Tomaž Kunaver. Cena avtobusa in barke 15 evrov. Večerne maše po župnijah odpadejo. Kratke rščanstvo je zagotovo po eni strani zahtevno, zlasti zaradi miselnosti, ki je zanj potrebna. Ko pa Kristusov učenec to miselnost enkrat osvoji, zadeva lahko ni več težka. Kakor je nekoč lepo dejal naš pokojni prijatelj, psiholog Bogdan Žorž, ne moremo kar tako izkoreniniti nekih slabih navad oz. razvad, temveč moramo na njihovo mesto postaviti dobre navade. Če rečemo s krščanskim duhovnim jezikom, potem moramo na mesto pregreh (grešnih navad) postaviti vrline, bolj ko se vadimo v vrlinah, bolj lahko rastemo na poti svetosti. Gre torej za težavo miselnosti, saj je človeška, kakor vidimo iz tokratnega nedeljskega branja, nasprotna Božji. Kakor nam pravi prvo berilo, človek sam po sebi sploh ne bi mogel priti do te Božje logike, temveč mu je moral le- to Bog sam razodeti. Kot smo dejali zadnjič in izpovedujemo v veroizpovedi, je bila ta najprej razodeta po Božjem Duhu, najprej “po prerokih”, potem pa je ta Božji Um, Logos, postal meso, si je torej privzel človeško naravo. Kakor pravi sv. Avguštin, dejali pa smo tudi mi v začetku, je ta Božja miselnost za nas čudna, ne gre v naš sistem. Govori nekaj prav nasprotnega človeškemu: “Po eni strani moramo ljubiti svoje sovražnike, po drugi pa moramo sovražiti svoje družine”. Da, prav smo prebrali, saj je pravi prevod tega, kar mora početi Kristusov učenec, to, da “sovraži”, ne samo “zavrača” vseh svojih najbližnjih. Izraz je torej zelo radikalen, da nam pove, kako se moramo, v primeru, da njihova miselnost ni v skladu z razodeto Božjo miselnostjo, popolnoma odpovedati v tem miselnem oziru svojim najbližjim. Njihova miselnost ne more in ne sme biti tudi naša miselnost. Še kako na mestu so torej druge besede našega Gospoda, da moramo najprej iskati Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, pa se bo uredilo tudi vse drugo (Mt 6,33). Sv. Ciril Aleksandrijski nam zato pravi, da ne gre za to, da bi ne ljubili svojih dragih, temveč, da moramo najprej in predvsem ljubiti Gospoda Jezusa. Bolj kot ga bomo, bolj bomo imeli pravi odnos tudi do svojih bližnjih, pa do sebe, do vseh dobrin... Vem, da se spet ponavljam, a se je treba, zato da vidimo, kako niso minljive samo naše materialne dobrine, temveč tudi naši medčloveški odnosi, naša čustva. Če seveda niso vcepljeni v Kristusa. To pa pomeni, da človeške sodbe, mnenja in podobno same po sebi nimajo prave veljave. Zato jih moramo, če se ne skladajo z resnico, odbiti kot ne naše. Kakor je na ne posebej prijazen način Kristus opozoril Simona Petra, ko ga je odvračal od trpljenja. Katoliški nespremenljivi moralni nauk je sicer težak, zato pa so danes v zvezi z njim številne preveč človeške in posvetne težnje, da bi ga spremenili. Dejstvo pa je, da je ta nauk razodet, ni človeški konstrukt, sveta mati Cerkev pa nam ga daje v hrano, da bi se zveličali. Zato opozarja sv. Avguštin, da “ne moremo pustiti, da bi nas naša naravna mati in naša čustva zanjo zamenjali našo ljubezen do svete matere Cerkve, ki nas hrani s hrano, ki traja večno”. Velikokrat bi nas sicer naši bližnji radi prepričali o tem, da, podvrženi mamljivim vabilom in čustvom, še mi odvržemo križ in izberemo raje to, kar “vsi delajo”, “vsi govorijo”, kar je “moderno”... Sv. Bazilij pa nas opozarja, da moramo živeti iz svetega krsta in biti v njem pokopani v Kristusu, kar pomeni, da križamo sebe in svojo miselnost. Smrt v Kristusu je dokaz, da bomo sprejeti med Kristusove učence (sv. Simon Novi Teolog). Andrej Vončina K rimorski duhovniki smo z veliko prizadetostjo sprejeli vest, da je občina Ajdovščina na novem pročelju Glasbene šole odstranila ime Vinka Vodopivca, po katerem se šola imenuje. Vinko Vodopivec, primorski duhovnik in skladatelj, ki je služboval tudi na Vipavskem in ki predstavlja izjemno svetel in vsestransko pozitiven lik v naj- bolj težkih trenutkih sloven- skega naroda na Primorskem, si takšnega ravnanja ni zaslužil. Tega si niso zaslužili Primorci, ki se zavedajo, da je Vodopivec s svojim glasbenim ustvarjan- jem in kot duhovnik med naj- bolj pomembnimi, da je slo- venstvo na Primorskem s pe- smijo na ustih preživelo totali- P tarne režime in obstalo. Tega so se zavedali celo v nek- danji, duhovnikom nenaklon- jeni totalitarni državi, ko so prav zaradi nespornih zaslug Vinka Vodopivca in njegove velike priljubljenosti med ljud- stvom po njem poimenovali ulice in ustanove ter celo enega najboljših moških pevskih zborov. In danes, ko bi zaradi slabljenja slovenske identitete v javnem prostoru, na kar živo opozarja naš primorski rojak pisatelj Boris Pahor, morali sto- riti še več, da svetilniki, kot je Vodopivec, stopijo v ospredje – se dogaja ravno nasprotno. Odgovorni na občini Aj- dovščina, župan, vodstvo gla- sbene šole – zakaj to počnete? Komu to koristi? Slovenskemu primorskemu narodu gotovo ne! Vas moti, da je duhovnik? Mar ne veste, da so duhovniki, kot so Vodopivec, njegov sode- lavec Filip Terčelj, Virgil Šček in na desetine drugih, med ti- stimi, ki so ubranili krščanske in narodne svetinje svojega na- roda in so dejanski temeljni kamni domovine, v kateri živi- te in delate? Kakšen zgled da- jete s tem generacijam, ki pri- hajajo? Zaskrbljeni smo, da nekdo sploh pomisli, kaj šele uresniči tak protinaroden namen, ki predstavlja žalitev naših za- služnih duhovnikov in tudi nas, njihovih naslednikov. Ta- ko početje vnaša razdor med naše ljudstvo tam, kjer res ni potreben. Pričakujemo, da boste ravnali drugače. Cesarstva in poglavar- stva minejo, veliki ljudje pa ostanejo. Na nas in vas je, da jih spoštu- jemo in se z njihovim zgledom navdihujemo, ne pa, da jih v svoji majhnosti ponižujemo in pozabljamo. Duhovniki vipavskega, goriškega in tolminskega pastoralnega področja pri osnovni šoli pa je zapisano Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina. Pričakovanje občanov, ki ga v občinskem od- boru NSi Ajdovščina povsem podpiramo, je, da se na stavbi nove glasbene šole napis do- polni. Naj se glasi - Glasbena šola Vinka Vodopivca Aj- dovščina, kar je treba popraviti še pred uradnim odprtjem šole”, je povedal predsednik občinskega odbora NSi Jožko Premrn. Pojasnil je, zakaj: “Zaradi Vo- dopivčeve globoke ljubezni do slovenske zemlje in njenih lju- di ter obsežnega glasbenega opusa je naša dolžnost, da nav- zočnost Vinka Vodopivca v za- vesti primorskega človeka vid- no ohranjamo”. Tino Mamić Ob odstranitvi imena Vinka Vodopivca z ajdovske glasbene šole Premislek primorskih duhovnikov Romanje Štandreške dekanije na Sv. Višarje Duhovna poglobitev v Marijinem objemu omarjem štandreške dekanije na Sv. Višarje se je v ponedeljek, 26. avgusta 2019, pridružilo še lepo število vaščanov iz Na- brežine, Zgonika in Šempo- laja z novim župnikom g. Karlom Bolčino. Oba avtobu- sa sta prispela ob lepem vre- menu istočasno do žičnice v Žabnicah. Na Sv. Višarjah so jih pa pozdravili gosti oblaki in megla. To je bila prav pri- jetna osvežitev, primerna za molitev in sv. mašo, ki jo je ob somaševanju skoraj vseh župnikov vodil g. vikar Karlo Bolčina. Pridigal pa je upoko- jeni ljubljanski nadškof Lojze Uran. Glavna prošnja roman- ja in sv. maše je bila za bla- goslov naših družin. Nadškof je romarje v pridigi povabil, naj storijo vse, da bi se v naše družine zopet povrnila moli- tev, ki dela čudeže in je kot železobetonska vez med čla- ni. Za medsebojno utrjevanje povezanosti in odgovornosti je potreben pogovor. Če se bomo še več pogovarjali tudi z Bogom, bodo naše družine kljub vsem težavam imele svetlo prihodnost. Navdušeno petje slovenskih ljudskih pesmi je pritegnilo pozornost drugih romarjev. Okusno kosilo pri Juretu je vse romarje spodbudilo tudi k prijetnemu druženju. Med- tem se je vreme ponovno zja- snilo in omogočilo čudovit razgled po hribih in dolinah. Druga postaja romanja je bi- la v župnijski cerkvi sv. Egi- dija v Žabnicah. Odpeli so li- tanije in nekaj drugih pesmi ter se seznanili s posebno- stmi praznovanja zavetnika prav v tem tednu. Večina ro- marjev se je potem odpravila na krajši sprehod in ogled obnovljenega dela koče sv. Jožefa. Mladi glasbeniki, go- jenci SCGV Emil Komel, so jim zaigrali in zapeli nekaj te- ga, kar so se naučili na pev- skem tednu. Vse tri postaje so romarjem vtisnile pečat veselja, notran- jega miru, hvaležnosti in za- doščenja. R Misel za 23. nedeljo med letom Kako biti pravi Kristusovi učenci Goriška5. septembra 20196 Nadja Sosol Čeprav z otožnostjo v srcu, mladim pravi: “Korajžno!” POGOVOR Kdaj ste odprli trgovino? Trgovino sem odprla v Raštelu leta 1977. Prostor je bil zelo ma- jhen, tesen, nihče drug ga ne bi vzel v najem, po dveh letih pa sem se preselila v prostore, v kate- rih imam svojo dejavnost še da- nes. Na Travniku sem že štirideset let. Nekoč sem imela stalno v službi vsaj dve prodajalki, do upokojitve mi je pomagala tudi svakinja in do le- ta 2002 tudi nečakinja. Ste bili prej že kje drugje zaposleni? Že od mladih let sem bila v službi kot prodajalka v drugih dveh trgovinah konfekcije v mestu. Kako so bila prva leta v vaši trgovini? Je bilo naporno ali ste bili zadovoljni že od vse- ga začetka? Dejavnost je bila že od vsega začetka zelo uspešna - samo po- glejte, kako obrabljen je leseni pult, koliko ljudi je šlo mimo njega (gospa Nadja mi pono- sno pokaže vidne znake obrabe na lesu)! Hujših težav nisem imela, bila sem zelo zadovol- jna, saj krize takrat nismo poz- nali, bili so “dobri” časi! Če bi morali primerjati, je bi- lo lažje poslovati tedaj ali da- nes? Nedvomno je bilo v prvih le- tih, desetletjih, delo lažje. Zad- njih deset, petnajst let je posta- lo težje, saj se je gospodarsko krizno obdobje začelo tudi pri moji dejavnosti, tako da sem lahko zaposlila samo eno pro- dajalko. Kdo so bile nekoč vaše stran- ke in kdo so danes? K meni so nekoč prihajali iz- ključno Slovenci, tako iz bližnih krajev Goriške kot Slo- venije. Veliko ljudi je prihajalo iz Vipavske doline, Bovca, celo Ljubljane, saj so bila tista leta huda, “gor” niso imeli ničesar, danes imajo na voljo karkoli. Kaj prodajate v trgovini? Pri nas dobite najrazličnejšo drobnarijo, pozamenterijo, vse, kar je potrebno za šivanje, trak- ce, čipke, zadrge. Imamo zelo veliko izbiro gumbov in artikle, vezane na moško in žensko spodnje perilo. Od vsega začet- ka sem to prodajala v svoji trgo- vini. Danes včasih mlade gospo- dinje niti gumba ne znajo prišiti in večkrat raje kupijo nov izdelek v nizkocenovnih trgovinah ali pri Kitajcih, kot da bi popravile starega. Kaj mislite o tem? To je prava resnica! Nihče ne zna več šivati. Nove generacije, mislim že tiste svojih otrok, go- tovo ne bodo več šivale. Moje mlajše stranke o šivanju nočejo niti slišati, niti šivanke v roki ne znajo držati. Za majhna po- pravila vprašajo pomoč mame in none - ko njih ne bo več, bo- do verjetno vrgle v smeti oble- ko ali srajco, tudi če bo potreb- no prišiti le en gumb, saj večina kupuje nizkocenovna oblačila slabe kakovosti. Vsekakor ne obupam in mlade skušam spodbujati, vsem povem, da se v življenju lahko marsičesa naučimo. V izložbi vaše trgovine je izo- bešen list, na katerem spo- ročate, da dejavnost zapirate in je trgovina naprodaj. Od kod ta odločitev? S katerimi težavami se soočate danes pri svojem delu? Preveč taks, veliko stroškov in birokracije je. Svojo trgovino zapiram, ker bi morala kupiti novo blagajno in posodobiti si- stem sporočanja računov in do- hodkov davčni upravi, saj da- nes poteka to in elektronsko fakturiranje po spletu, jaz pa sem že osemnajst let v pokoju in se mi zdi, da je prišel pravi čas, da zaprem svojo dejavnost. Kaj vam je pri tem poklicu v največje zadovoljstvo? Nedvomno stik z ljudmi. Rada imam svoje delo, svoje stranke, ki pridejo v trgovino in me na- smejane pozdravijo in objame- jo. To je moje največje za- doščenje, prav vedno mi je bilo všeč delati z njimi. Še vedno bom prihajala na Travnik, prišla bom na kavico in pred- stavljam si, da se mi bo pri srcu stisnilo ob pogledu na zaprto trgovino. Nam lahko zaupate kakšen oseben spomin? Lahko povem, kako nerodno je bilo prva leta, ko so me stranke italijanske narodnosti okregale, če sem jih ob vhodu v trgovino pozdravila po slovensko: zelo grdo so odreagirale, če sem po- motoma mislila, da so “naši”. Zdaj pa ne, že veliko let je vzdušje popolnoma drugačno, lepo. Še posebno po osamosvo- jitvi Slovenije in po padcu meje so odnosi zelo sproščeni in te- meljijo na medsebojnem spoštovanju. Zakaj mislite, da so v da- našnjem svetu, v času, ko vse, kar potrebujemo, najde- mo na spletu ali v velebla- govnicah, še vedno pomem- bne majhne trgovine v me- stnem središču? Trgovine, kot je moja, so še ved- no pomembne, še posebno za starejše ljudi ali tiste srednjih let, ki prihajajo k meni po gumb, po trideset centimetrov traka in iščejo vse take drobne stvari, ki jih v veleblagovnicah ali na spletu ne najdejo. Moja je zadnja taka trgovina v Gorici, tudi tista v ulici Garibaldi je že zaprta. Tudi kdor zna prišiti gumb, ga v goriških trgovinah ne bo več našel. Svoje bom kar podarila, še plačati bom mora- la, da jih bodo peljali proč, ne- koč pa smo jih ogromno pro- dajali šiviljam in navadnim go- spodinjam. Komu bi rada prodala svojo trgovino? Kakšne lastnosti mora imeti po vašem mnen- ju dobra prodajalka? Rada bi prodala mlademu de- kletu, ki bi moralo vsaj poznati slovenski jezik, najraje bi pro- dala Slovenki. Dobra prodajal- ka mora biti sproščena, odprta do ljudi, nasmejana in dobre volje. Delo je lepo, jaz delam tri ure in pol zjutraj in tri popol- dne in že vrsto let sodelujem z dvema grosistoma, ki mi nudi- ta vse artikle, potrebne za do- bro poslovanje trgovine. Kdor dela v taki trgovini, mora imeti ljubezen do tega poklica, brez te gotovo ni dobre prodajalke! Kako si predstavljate naš Travnik v prihodnosti? Prihodnost ni rožnata. Travnik bo pust, mislim, da ne bo več nobene trgovine odprte. Žal, je tudi Gosposka ulica že dolgo časa prazna, prav tako Raštel. Gorica umira. Verjetno je zato kriva tudi preureditev Travnika, saj je bilo nekoč, ko so imele stranke na razpolago parkirne prostore, za trgovce nedvomno lažje. Kljub pesimističnemu pogle- du na prihodnost mesta imate kak nasvet za mlade, ki nameravajo odpreti svojo dejavnost? Bodite korajžni! Pozanimajte se za davčne olajšave, vprašajte pomoč na banki! Nedvomno bi podprla mladega, ki se odloči, da bo odprl svojo trgo- vinico v mestnem središču. Žal, je takih malo, a ponavljam, naj bodo korajžni! Najlepša hvala za pogovor, upam, da vas bomo res srečali na dobri kavici na Travniku … Seveda! foto Kat Predstavitev zbornika Različna pojmovanja demokracije in boj za narodne pravice TRGOVSKI DOM r. Nevenka Troha, prof. Peter Černic in časnikar Ivo Jevnikar so v četrtek, 29. avgusta, v Trgovskem domu v Gorici predstavili zbornik, jubi- lejno, 50. knjigo iz knjižne zbirke Krožka Virgil Šček, in razstavo Knjižnice Dušana Černeta Boj za narodne pravice in demokracijo. Povojno obnavljanje političnega življenja Slovencev v sedanjih mejah Italije. Srečanje so organi- zirali Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta ter Krožek Anton Gregorčič - Študij- ski center za družbenopolitična vprašanja iz Gorice, sodilo pa je v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, katerega nosilec je v sklopu izrednega deželnega razpisa za ovrednotenje in širjenje rabe slo- venščine Krožek Anton Gre- gorčič. V publikaciji, ki jo je uredil Ivo Jevnikar, je zbranih sedem od osmih refera- tov, ki so jih av- torji predstavili 23. novembra 2007 v Trstu, na seminariju z na- slovom Ob 60- letnici obnovit- ve smostojnega političnega na- stopanja v se- danjih mejah Republi- ke Italije. Istega dne je bolezni podlegel go- riški vsestranski kultur- nik, zdravnik in politik dr. Mirko Špacapan, s čigar likom je projekt Zastavimo skupne moči posebej povezan, zato je zbornik tudi nje- mu posvečen. Objavlje- ni referati obravnavajo prvo po- vojno obdobje na Tržaškem, Go- riškem, v Benečiji in Kanalski do- lini. Dr. Nevenka Troha je pisala o Julijski krajini po koncu druge svetovne vojne, dr. Raul Pupo v italijanščini o italijanskih nele- vičarsko usmerjenih strankah v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja; avtorja sta s svojima pri- spevkoma nameravala uvodoma predstaviti okvir, v katerem so se tedaj znašle različne slovenske politične komponente. Nina Lončar je pisala o politični orga- niziranosti pod okriljem Komu- nistične partije v Julijski krajini, Peter Černic o demokratični po- litični tradiciji na Goriškem po drugi svetovni vojni, Ivo Jevnikar se je osredotočil na povojno poli- tično diferenciacijo med Slovenci na Tržaškem, Viljem Černo na dogajanje v Benečiji, Erik Dolhar pa na boj za meje in narodne pra- vice v Kanalski dolini. Pomem- bno vlogo v zborniku ima tudi slikovno gradivo, njegova značil- nost pa je tudi ta, da skupaj obrav- nava ozemlja goriške, tržaške in videmske pokrajine in vse poli- tične tabore. Na predstavitvi je dr. Nevenka Troha orisala celo paleto dogod- kov po koncu druge svetovne voj- ne, ko je bilo vprašanje državne pripadnosti narodnostno D mešanega območja Julijske kraji-ne še nedorečeno in ozemlje raz-deljeno med Angloameričane v coni A, ki je obsegala zahodne de- le Goriške, Tržaške in Ptuj, in Ju- goslovane v coni B. Kanalska do- lina, Rezija in Benečija so bile pod zavezniško vojaško upravo Italije, septembra 1947 se je to zgodilo tudi s sedanjo Goriško, Tržaška pa je postala cona A Svobodnega tržaškega ozemlja. Že med vojno je prišlo tudi na italijanski strani do izrazitega protifašističnega oz. osvobodilnega gibanja in je na- stala politika slovensko-italijan- skega bratstva, tako se je po vojni z jugoslovanskim blokom pove- zal tudi del italijanske levo usmer- jene inteligence. Troharjeva je po- vedala, da “glavni cilji slovenske- ga in italijanskega osvobodilnega gibanja so seve- da izgon okupa- torja, uničenje nacizma in boj za spremembo meje: na eni strani boj za ohranitev rapal- ske meje, na drugi strani boj za uveljavitev slovenske etnične meje. V tem ok- viru nastanejo različni politični tabori že med vojno, ki se pravza- prav potegnejo v povojno obdob- je … Nastaneta dva politična blo- ka: proitalijanski in projugoslo- vanski, ki ni bil ne nacionalno ne ideološko enoten - organiziran je bil pod vodstvom Komunistične partije Julijske krajine, zlasti osrednjega slovenskega vodstva, in hrvaškega centralnega komite- ja, preko takratnega ljudsko-fron- tnega gibanja, Slovansko-italijan- ske antifašistične unije”. Na drugi strani pa je v času boja za meje nastajala tudi italijanska desnica - v imenu zaščite italijanstva so se razlike med protifašisti in (nek- danjimi) fašisti vse bolj brisale. V zborniku je dr. Nevenka Troha napisala: “Ločnica med dvema blokoma, ki sta se v času boja za meje spopadala, ni bila zgolj ideo- loška ali zgolj narodnostna, saj ni šlo za razlikovanje med fašizmom in protifašizmom, med komuniz- mom in protikomunizmom ali za razlikovanje med Slovenci in Ita- lijani, ampak je bila večplastna in med seboj prepletena. Ob tem pa je nasprotnik vse bolj izgubljal človeško podobo”. Jeseni 1946, po sprejetju sklepov glede novih mej, je prišlo do razcepa tudi zno- traj proitalijanskega in projugo- slovanskega bloka. Prof. Peter Černic je na predsta- vitvi spregovoril o kompleksni si- tuaciji na Goriškem v povojnem času, “ko so bile opredelitve zelo različne in se jih ne da uokviriti v zelo jasne usmerjenosti: na eni strani tiste za vzhodno demokra- cijo, na drugi tiste za zahodno de- mokracijo, na obeh straneh so bi- li tako Slovenci kot Italijani”. Te- meljna informacija, ki jo je Čer- nic navedel za boljše razumevan- je tedanje politične situacije, je tu- di dejstvo, da so bili Slovenci na Goriškem veliko časa na oblasti, “obstajala je izrazita politična kul- tura, ki pa je že po prvi svetovni vojni razumela, da ne premore več delitev - politična teža Sloven- cev v Italiji je bila tedaj na Go- riškem, kjer tudi v času, ko poli- tično udejstvovanje ni bilo mo- goče, je obstajala močna poli- tična glava, ki je tudi v najtem- nejših letih fašizma iskala dialog z institucijami, skušala omiliti fašistični pritisk in izboljšati stan- je slovenske manjšine”. Černic je navzočim razložil, da je bilo slo- venskemu političnemu vodstvu proti koncu druge svetovne vojne jasno, da mora ohranjati svojo prisotnost znotraj ustanov, za- jamčiti narodne pravice in ure- sničiti politično delovanje. Tudi po vojni je bil glavni cilj celotne politike iskati možnost, da bi bili prosotni v ustanovah, in še po- sebno so se borili za slovensko šolo, “ki predstavlja narodni in- teres, ne pa politične teme”. Ivo Jevnikar, ki je večer povezo- val, se je osredotočil na razlike med Trstom in Gorico: “Na Go- riškem je bila že pod Avstrijo tra- dicija tako imenovanih liberal- cev, krščanskih socialcev in so- cialnih demokratov, tako kot v osrednji Sloveniji, v Trstu pa je bi- la glavna stranka Edinost. Po dru- gi svetovni vojni pa se je v Gorici oblikovala enotna organizacija, ki je povezovala katoličane in libe- ralne narodnjake, v Trstu pa je na- stalo več ideološko različnih sku- pin”. Razlogi za ustanavljanje skupin zunaj levičarskega kroga so po Jevnikarjevem mnenju bili: tradicija političnega pluralizma, nasprotovanje monopolu komu- nistov na vseh področjih in nji- hovi nasilnosti, odklanjanje par- tijskega pojmovanja slovensko- italijanskega bratstva, internacio- nalizem - poudarjanje razrednega pred narodnim, vprašanje šolstva in spori med predstavniki jugo- slovanskega režima in Zavezniško upravo. Kat Goriška 5. septembra 2019 7 Gledališče na ocvrtem 2019 Norci - trpka odslikava današnjega norega sveta DRAMSKA DRUŽINA SKPD F. B. SEDEJ ŠTEVERJAN kar soparnem poletnem večeru se je v petek, 30. avgusta 2019, na oder ve- like dvorane župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu vrnilo Gle- dališče na ocvrtem, posrečen abonmajski gledališki podvig, ki ga je letos v veselje vseh ljubitel- jev gledališke umetnosti četrto le- to zaporedoma priredila Dram- ska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete, Jav- nim skladom za kulturne dejav- nosti Republike Slovenije, Zlato gledališko mrežo in Svetom slo- venskih organizacij. Vrsta pred- stav si letos sledi od maja do ok- tobra. Gostujočo predstavo Norci je uprizoril Koroški deželni teater Slovenj Gradec, ki je bil tako dru- gič gost v tej slikoviti vasici sredi vinorodnih briških gričev. Režijo Norcev je podpisala Maja Gal Štromar, igralka, pesnica, pisatel- jica, prevajalka, gledališka peda- goginja, dramatičarka, profesori- ca retorike, scenaristka, modera- torka in režiserka. Zelo spretno je predstavo zgradila na besedilu Slavka Pregla Zgode na dvoru kralja Janeza (prizor na dvoru), ki ga je sama dramatizirala. Nastala je sodobna uprizoritev, v kateri so razpoznavne današnje režijske usmeritve in težnje k minimali- stični scenski podobi. Vsa učin- kovitost predstave sloni, poleg na V posrečeno napisanem besedilu,na učinkoviti, dovršeni igri na-stopajočih igralcev, ki mestoma neposredno vpletajo v dogajanje tudi samo občinstvo – tudi zato, da bi v prazno “državno” blagaj- no, oropano od politikov, padlo kaj cvenka! Benjamin Pirnat, Dušan Stojanovič, Helena Do- lenc, Matej Blažun, Renata Ciga- le, Sergej Dolenc in Stanka Po- ročnik so sproščeno, čeprav zelo disciplinirano, odigrali več ra- zličnih vlog, saj je ta “predvolilna komedija” tudi igra v igri in zah- teva hitro prehajanje iz vloge v vlogo. To nalogo so igralci odlično opravili in ves čas obdržali ritem predstave, katere vodilna nit je politična satira, na- perjena v slovensko politično do- gajanje v današnjem času, a tudi s pogledom nazaj. V tem zmešanem sodobnem času si vo- lilna obdobja sledijo v kar po- spešenem ritmu (pri nas v Italiji še toliko bolj!) in se v tem kao- tičnem družbenem dogajanju kot za stavo razblinjajo vse vred- note, da o vesti posameznikov ni- ti ne govorimo. Vsi bi se radi povzpeli na čim višje politične stolčke, seveda zaradi osebnih ko- risti in požrešne grabežljivosti, ne pa kakšne človekoljubne želje po izboljšanju vsesplošnih družbe- nih razmer. Predstava je vsebin- sko in uprizoritveno zahtevna in nedvomno so igralci vložili vanjo veliko truda in koncentracije ter znali dobro udejanjiti režijsko za- misel o vsesplošnem razkroju. Sočasno so ohranili čvrstost pred- stave, ki namiguje na marsikaj in v katero sta vpletena tudi sam Ivan Cankar in njegova skodelica kave. Uprizoritev je prepredena s subtilnim humorjem, ki pa je skrajno trpek in seveda ne sili gle- dalca v kakšen krohot, pač pa ga te humorne iskrice še močneje in z zelo grenkim priokusom vabijo k razmisleku o današnjem norem drvenju v brezno, iz katerega se bo težko reševati. Igralcem so gledalci upravičeno namenili dolgotrajno ploskanje. V imenu organizatorjev se jim je zahvalil Jakob Leopoli, organiza- cijski vodja števerjanske Dramske družine. Obenem je prisotne po- vabil ven, na prosto, na razgled- no točko, kjer so vešči kuharji po- nudili vsem cvrte dobrote iz pon- ve, vinarji, ki so vključeni v Vino- teko Števerjanski griči, pa so jim dali v pokušnjo žlahtno briško kapljico. Prihodnja ponudba Gledališča na ocvrtem bo že v petek, 6. septem- bra, ko bo na vrsti predstava Ro- meo in Julija, koprodukcija Zavo- da Margareta Schwarzwald, Can- karjevega doma, Slovenskega gle- dališkega inštituta (SLOGI) in Ki- na gledališča Bežigrad. Nekoliko drugače bodo gledalci spremljali svetovno znano zgodbo večnih zaljubljencev Romea in Julije. Uprizoritev je nastala po literarni predlogi W. Shakespeara in kon- ceptu ter režiji Maruše Kink. V njej igrata tudi Patrizia Jurinčič Finžgar, ki je kot režiserka že dva- krat sodelovala pri Mladinski sku- pini M+ (ta deluje v SKPD F. B. Sedej), in Jure Kopušar. Oba odlična mlada igralca sta člana Slovenskega narodnega gleda- lišča Nova Gorica. Iva Koršič Boleča izguba za štandreško skupnost Zapustila nas je Ivanka Jermol vd. Zavadlav rugega septembra so štandreški zvonovi naz- nanili, da nas je zapusti- la Ivanka Jermol vd. Zavadlav. Rodila se je 22. junija 1924 v An- hovem, kjer je obiskovala itali- jansko osnovno šolo. Starši so jo nato vpisali na vzgojiteljsko šolo v Gorici. Po vojni se je zaposlila v tovarni cementa in salonita v Anhovem. Že v mladih letih je začela pisati in uprizarjati krajše igre, predvsem v misijonskem duhu. Za prvo javno povojno prireditev v Anhovem je napisa- la in režirala igrico Na Skalnici. Po poroki se je leta 1952 prese- lila v Štandrež, kjer je mož upra- vljal zadružno trgovino. Rodila sta se jima dva sinova, Igor in Valter. Doma se je ukvarjala z vrtnarstvom. Po prihodu v Štan- drež se je vključila v novo okolje in bila zelo aktivna na kultur- nem, vzgojnem in verskem po- dročju. Z župnikom Jožetom D Žoržem se je posvetila delu namladinskem področju in veliko-dušno darovala svojo ustvarjal- no žilico s pripravljanjem igric za otroške nastope v domači župnijski dvorani Anton Gre- gorčič. V letih 1965 -71 je prire- dila, napisala in režirala vrsto otroških in mladinskih odrskih del, predvsem enodejank. Skrbela je za miklavževanja, božičnice, materinske praznike in misijonske nedelje. Čeprav ji življenje ni bilo priza- nesljivo, je vedno našla v sebi moč in voljo za ustvarjalnost tu- di v pisanju številnih otroških pesmi in pesmi nabožne vsebi- ne. Nekatere so tudi uglasbene. Rada je pisala in zbirala tudi uganke in črtice. Svoja dela je največ objavljala v reviji Pastirček, večkrat so jih oddajali tudi na slovenski tržaški radijski postaji. Njene pe- smi so obogatile tudi glasilo Obvestila Sekcija Slovenske skupnosti iz Sovodenj ob Soči vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 16. septembra 2019, ob 20. uri na sedežu PD Rupa-Peč v Rupi. Na dnevnem redu je izvolitev novih organov in določitev delegatov za pokrajinski kongres stranke SSk. Sledi družabnost. Števerjanska občina obvešča občanke in občane, da bosta ta konec tedna potekali po občinskem ozemlju dve kolesarski dirki po naslednjem programu: v petek, 6. septembra 2019: “55° giro della regione FVG” s predvidenim prehodom od 16.00 do 16.30 po naslednjih cestah: ul. Oslavje, Grajska ul., Križišče, Bukovje in Grojna; v nedeljo, 8. septembra 2019: “19^ Granfondo d’Europa s predvidenim prehodom od 10.18 do 10.40 po naslednjih cestah: ul. Oslavje, Grajska ul., Križišče, Bukovje in Grojna. Števerjanska občina obenem sporoča nov urnik anagrafskega urada. Od druge polovice septembra dalje bodo storitve anagrafskega urada potekale v sodelovanju z anagrafskim uradom Občine Krmin. Urad bo za stranke od 18. septembra 2019 odprt vsako sredo od 14.30 do 16.30. Za izdajo nove elektronske osebne izkaznice se lahko občani za termin dogovorijo na telefonski številki 0481 884 135 (int. 2) po naslednjem urniku: ponedeljek in petek: 9.00 – 13.00; sreda in četrtek: 8.00 – 12.00 in 15.30 – 16.30. Feiglova knjižnica bo od 2. septembra 2019 odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 18.00. SCGV Emil Komel sprejema vpisovanja za šolsko leto 2019/20. Informacije na tajništvu od ponedeljka do petka, tel. 0481/532163 ali 0481/547569, e-mail info@emilkomel. eu Društvo Jadro prireja na svojem sedežu ob sredah začetni tečaj slovenščine za odrasle (90 minut tedensko). Tečaj se začne 25. septembra in se konča konec maja. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v petek, 20. septembra, na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2. Informacije o tečaju zainteresirani lahko dobijo pri članih društva, v ronški knjižnici, v mladinskem informativnem središču v Tržiču (Informagiovani) in po tel. 3284721305. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s turistično agencijo v soboto, 28. septembra, izlet z 1 (enim) avtobusom v Dolino Malte, Gmund in muzej bonsajev. Udeleženci si bodo ogledali rudnik poldragih kamnov granatov in muzej bonsajev v Seebodnu. Peljali se bodo po slikoviti visokogorski cesti do jezu Koelbrein na 1902 metra nadmorske višine, kjer bo kosilo. Privoščili si bodo lahko sprehod ob jezeru. Ob vrnitvi bo še kratek postanek v kraju Gmund, povezanem z nastankom vozil Porsche. Vpisujejo do 8. septembra do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481- 884156 (Faganel A.), 346- 1206031 (Knez S.), 0481- 882183 (Visintin D.), 0481- 78138 (Stor S.). Ura odhoda bo objavljena. Prispevke za SCGV Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa- cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Martina Gereon in Gabriele Cralli sta 31. avgusta stopila na skupno življenjsko pot. Polno sreče, zdravja in skupnega razumevanja jima želijo vsi pri Zvezi slovenske katoliške prosvete. Nekdanji predsednici Martini in njenemu izbrancu Gabrieleju želimo veliko sreče na skupni življenjski poti. PD Rupa-Peč Cela vas se je veselila, ker se je Martina poročila. Gabrieleja je vzela in v prijetni družbi bo še naprej igrala in pela. “Srečno”! pojemo vama vsi pevci in pevke MePZ in vokalne skupine Rupa-Peč. V soboto, 31. avgusta, sta stopila na skupno življenjsko pot Martina in Gabriele. Z njima se veseli in jima čestita ter želi obilo Božjega blagoslova Združenje cerkvenih pevskih zborov. Naša profesorica Martina Gereon je veselo zabrenkala in s svojim Gabrielejem veselo zaplesala. Ob vstopu na skupno življenjsko pot vama iz srca želimo polno sreče, zdravja in skupnega razumevanja vsi “Komelovci”. Sožalje Prosvetno društvo Štandrež se klanja spominu kulturne delavke in ustvarjalke Ivanke Zavadlav. Svojcem izraža globoko sožalje. (od 6. 9. 2019 do 12. 9. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 6. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 7. septembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 8. septembra ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 9. septembra (v studiu Stefania Beretta): Pravljica za lahko noč. Torek, 10. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 11. septembra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Žabe svatbo so imele 1. del. - Izbor melodij. Četrtek, 12. septembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. V soboto, 31. avgusta, je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž svečano odprtje 21. fotografske razstave “6 za eno razstavo”. Gre za tradicionalno skupinsko fotografsko razstavo, v objekti- vu katere je igra. Po pozdravu gostiteljice prof. Franke Žgavec, je spregovoril predsednik koordinacijskega odbora Združenja fotoklubov v Posočju Giovanni Viola, v imenu goriške občinske uprave je pozdravil odbornik za kulturo Fabrizio Oreti, nekaj toplih besed pa je povedal tudi major karabinjerjev Andrea Mis- sio. Tokrat se na zanimivi fotografski razstavi predstavljajo fo- tografi naslednjih fotoklubov: Castrum iz Gradeža, Posoški fo- toklub iz Gorice, “Il Torrione” iz Romansa, Fotoklub iz Ločnika, Fotoklub Accademia Europeistica iz Gorice, Fotoklub Skupi- na75 iz Gorice, kot gost pa Foto klub Nova Gorica. Razstava je na ogled do 30. septembra 2019. Foto DP Štandreški zvon, ki ga je izdajalo Prosvetno društvo Štandrež, in tednik Katoliški glas. Prve pesmi so izšle v samoza- ložbi in razmnožene na ciklostil pod naslovom To usoda je ho- tela. Kot pesnica poje o lepoti narave in kmečkega življenja, iz- poveduje svojo navezanost na domači kraj in ljubezen do otrok. Leta 1999 je pri Pastirčku izšla njena zbirka otroških pe- smi Tonček na luni, leta 2011 pa Zbirka starih in novih ugank. Leta 2008 je Ivanka prejela priz- nanje Klas, ki ga podeljuje štan- dreško društvo sKultura. V mo- tivaciji je zapisano: “Zaradi lju- bezni do materinega jezika in veselja do otrok, odrskih desk in igralske žilice, pesniškega nav- diha in srčne dobrote uživa ugled in spoštovanje štadreške skupnosti”. S svojo požrtvoval- nostjo in trdnim in vztrajnim delom je veliko doprinesla k ohranjanju in uveljavljanju slo- venskega jezika in narodne za- vesti v širšem slovenskem pro- storu. Za to njeno poslanstvo je leta 2012 prejela priznanje Ka- zimir Humar, ki ga razpisujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške pro- svete in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Vsi, ki smo jo poznali in z njo sodelovali, smo ji hvaležni za njen zgled. Ohranili jo bomo v hvaležnem spominu. DP Občina Števerjan vabi domače vinogradnike k sodelovanju pri pripravi lokalnega reprezentančnega vina. Zamisel za to je dala občinska uprava v sodelovanju z Vinoteko Števerjanski griči z namenom, da bi s skupnimi močmi pripravili izdelek, ki bo lahko služil kot protakolarno darilo in za promocijo domačega območja. Vino bo pripravljeno iz avtohtonih in domačih sort grozdja, furlanskega tokaja, rebule in malvazije. S trgatvijo tega grozdja naj bi spet obudili tudi družabni trenutek, ki je bil včasih zelo doživet. Grozdje za reprezentančno vino naj bi trgali predvidoma konec septembra. Kdor bi želel sodelovati pri tem, naj na trtah pusti približno 20 kg grozdja ene izmed treh navedenih sort in naj o svojem sodelovanju sporoči na tajnišvo Občine Števerjan 0481 884135 (interna št. 1), Franci Padovan 3387812271, Marjanu Drufovki 3282180155, Martini Valentinčič 3492401800. Referenčna klet za predelavo tega grozdja in nadaljnjo vinifikacijo je kmetija Mužič na Križišču št. 4. Občina Števerjan / Vabilo za vinogradnike Draga 20195. septembra 20198 S 1. strani / Študijski dnevi na Opčinah pri Trstu Za kulturni, demokratični in duhovni napredek slovenskega naroda ato se je občutenospomnil na celo vrstoprijateljev in akterjevDrage, ki so se poslovili v zadnjem letu; to so Marko Škabar, Jurij Zalokar, Ciril Zlobec, Justin Stanovnik, Tomaž Pavšič, Andrej Capuder, Alojz Rebula in Saša Martelanc. Slednja sta bila ne le predavatelja, temveč “spremljevalca Drage od vsega začetka in sta jo do zadnjega tudi soustvarjala, tudi v časih, ko je naše delo bilo tarča grobih napadov in odklanjanja na vsej črti”. Spomini na njiju so vezani na neštevilne trenutke skupnega dela pri zamisli in pripravi vsakoletnih srečanj: “Iskrive misli, drzni predlogi, spodbudni pogledi in ideje in neomajno zaupanje, da delamo za kulturni, demokratični in duhovni napredek slovenskega naroda in družbe”. Izmed uglednih gostov je pred prvim predavanjem, posvečenim šolstvu, občinstvo najprej pozdravil deželni svetnik in tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Draga nudi priložnost, da z bolj svežimi možgani premislimo o aktualnih problemih in izzivih, o tem, kaj pomeni biti aktivni člani neke družbe, je dejal. Draga je imela v preteklosti vedno zelo pomembno vlogo, ki se je s časom spreminjala. Tudi po demokratizaciji Slovenije ohranja svojo vlogo, ker vedno znova odpira vprašanja. Naša družba potrebuje razprave, zlasti v času, ki se hitro spreminja, ko je časa za razmišljanje vedno premalo. Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze in paritetnega odbora Ksenija Dobrila je poudarila, da so študijski dnevi pomemben trenutek refleksije pred začetkom sezone, ko se odprejo različna manjšinska vprašanja. Ko se poglobijo določna izhodišča, včasih tudi pride do določenih miselnih izzivov. Draga je bila na tem področju vedno v prvi vrsti, saj je z odkrito in jasno besedo spregovorila tudi o kočljivih vprašanjih. Šolstvo je naš steber, osnova, brez katere nas ne bo, je še povedala Dobrilova. Zato je prav, da je šola “vedno v sredi naših misli in naprezanj”. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je pohvalil delo prirediteljev Drage skozi več kot pol stoletja v duhu slovenstva, demokracije in krščanstva, zaradi česar jim bo krovna organizacija tudi ostala ob strani. Šolstvo je za našo skupnost gotovo prioriteta, v katero moramo vsi skupaj veliko vlagati za boljšo in lepšo prihodnost naše skupnosti. Vodja urada za slovenske šole Igor Giacomini je poudaril, da položaj našega šolstva “ni dramatičen, je pa resen in zaskrbljujoč”, saj “številke so neizprosne”. Pomembno je, da se za naše šole trudimo vsi skupaj, da imamo ob sebi zanesljive sogovornike, kulturna in športna društva, s katerimi lahko širimo šolsko ponudbo in ščitimo slovenski jezik. Naš šolski sistem je, tudi z novimi ravnatelji, vsaj kratkoročno zabranjen; srednjeročno pa itak nihče nima rešitev. Vsekakor je zelo koristna prav vsaka razprava. Med drugimi uglednimi gosti N je bila v prvi vrsti prisotna tudi predstavnica Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, med občinstvom pa zvest spremljevalec študij- skih dni in nekdanji minister RS prof. Ja- nez Dular. / DD Petek, 30. avgusta Andreja Duhovnik: VREDNOTA SLO- VENSTVA SE Z DA- NAŠNJIMI GENERA- CIJAMI SPREMINJA Letošnja Draga se je začela s predavanjem višje pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik Antoni z naslovom Govorim- govorimo slovensko, zavedanje izbire in razumevanje odločitev. Po uvodnem pozdravu moderatorja Tomaža Simčiča je govornica spregovorila o svojih pedagoških izkušnjah na zamejskih slovenskih šolah. Povedala je, da se že dolgo počuti del zamejskih Slovencev, predvsem na Tržaškem, saj je največji del svojega življenja preživela v Devinu, po štirindvajsetih letih v Ljubljani in letu v Krakovu. Duhovnikova je prepričana, da se naučijo otroci pomembnih življenjskih vrednot najprej v primarni družini, potem pa nedvomno v šoli, ki je zelo pomemben socializator mladih ljudi in vzgojni ter izobraževalni prostor vrednot. Pomembno je, kako se sami, kot posamezniki, odločamo za uporabo in gojenje slovenskega jezika in zaznavamo, kje lahko sploh izbiramo slovenščino kot komunikacijsko sredstvo - “Zavedanje posameznika o širjenju slovenskega jezika in njegovi uporabnosti je zelo pomembno v šoli in zunaj šole”. Šola, ki je bila po obdobju fašističnega molka namenjena predvsem slovenski narodni skupnosti, je danes odprta vsakomur, ki želi spoznati slovenski jezik in slovensko kulturo, vloga učiteljev je, da sprejmejo in peljejo skozi šolsko pot vse tiste otroke, katerim je slovenščina prvi, drugi ali morda že tuj učni jezik. Kot diplomiran etnolog in antropolog govornica večkrat razmišlja o jeziku in kulturi v najširšem pomenu, o načinu bivanja tudi v našem prostoru “o meji, ki nas bogati in ki jo prestopamo, tako da nam odpira dva različna svetova pri iskanju skupnega in ne samo različnosti”. Vrednota slovenstva je lahko zelo različna in z današnjimi generacijami se spreminja, pedagogi pa morajo to začutiti, ne spremeniti svojega prepričanja o vrednotah, ampak ga podajati na tak način, s takimi registri, da ga bodo mladi sprejeli. Vpis v slovensko šolo je po mnenju Andreje Duhovnik sprva odločitev družine, oldočitev za nadaljnji študij na slovenski višji srednji šoli pa je že zadeva posameznika. Veliko mladih nadaljuje študij v Sloveniji, ki rade volje odpira vrata vsem, ki si želijo tam študirati - “prehod je možen in mladi to znajo izkoristiti”. Na Goriškem in Tržaškem se ne smemo bati demografskega upada, tudi dvojezični šolski center v Špetru je doživel dobre uspehe, od Špetra navzgor pa imamo “mrtvo cono”, kjer je slovenščina še prisotna, a je po mnenju govornice zelo težko, da se lahko razvije trojezična šola, kjer naj bi se, poleg italijanščine, nemščina in slovenščina enako prepletali na vseh predmetnih področjih. Odločitev za slovensko šolo je na zahodnem robu Primorske pomembna, da polno živimo slovenstvo. “Slovenci želijo, da bi njihov otrok čim bolj napredoval v slovenščini, in pri tem sta zelo pomembni individualizacija in diferenciacija” - tudi suverenemu govorcu morajo pedagogi omogočiti, da bo svoje komunikacijske zmožnosti razvijal naprej, večkrat pa se trudijo najbolj za tiste, ki so šibkejši. “Če se neslovenski starši zavestno odločijo za slovensko šolo, tudi njihovi otroci bolj napredujejo kot tisti, ki se odločijo zgolj iz praktičnih razlogov”. Raznolikost populacije na šolah predstavlja za pedagoge povsem nove izzive in potrebni so novi pristopi: učitelji morajo poleg tega, da učence navdušijo za svoj predmet, naučiti tudi se učiti, “jezikovne kompetence pa ne pridejo same, profesor je odgovoren zanje, predstavlja model”! Andreja Duhovnik je mnenja, da v predšolski in osnovnošolski stopnji je predznanje otrok zelo raznoliko, ampak postopno dosledno, procesno in ciljno načrtovanje pedagogov in iskanje novih modelov poučevanja zmore delat čudeže. Predavateljica, ki je po duši učiteljica, je še dodala, da predstavlja prehod iz slovenske na italijansko šolo za otroka veliko škodo, ne vidi grožnje pa v italijanskih otrocih, ki hodijo v slovenske šole in jih po enajstem letu zapustijo, saj gotovo so nas, Slovence, spoznali, in bodo zato drugače gledali na nas in jezik ohranili. Predavanje je bilo za prisotne spodbuda, da bi šolstvu name- nili še več pozornosti in skup- nih razprav, saj je Duhovniko- va načela zanimiva vprašanja. Glede neuresničljivosti mode- la trijezičnega pouka v Kanal- ski dolini se je z njo povsem strinjal tudi vodja Urada za slo- venske šole Igor Giacomini, ki pa je skeptičen glede ponujan- ja pouka slovenščine kot dru- gega jezika na nekaterih itali- janskih šolah v Trstu. Janez Dular, prvi minister za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu in nekdanji docent prve gostje na letošnji Dragi, je poudaril po- men motivacije za učenje slo- venščine in utopičnost troje- zičnega modela, med drugim je z zadovoljstvom povedal, da je Duhovnikova “prava oseba na pravem mestu, strokovno, s pedagoškim žarom in iz- kušnjami”. / Katja Ferletič Sobota, 31. avgusta Ddr. Evgen Bavčar: SLOVENCI MORAMO BITI PONOSNI V soboto, 31. avgusta, je potekalo drugo predavanje 54. študijskih dnevov Draga 2019, ki jo je zaznamovala prisotnost izjemne osebnosti, ddr. Evgena Bavčarja. Srečanje je vodila dr. Maja Lapornik, ki se je najprej spomnila na preminulega časnikarja, književnika in kulturnega delavca Sašo Martelanca, ki je leta 1993 na Dragi vodil prav tako zanimivo predavanje Evgena Bavčarja, in nato predstavila gosta. Evgen Bavčar je filozof, fotograf, esejist, publicist, gostujoči profesor, borec za pravice slepih, a tudi velik Slovenec in Evropejec. Že pred dvanajstim letom je v dveh nesrečah zaradi stika z vojnim materialom popolnoma izgubil vid in sodi zato med tiste žrtve vojne, za katere se te niso nikoli končale. Ta usoda pa mu je namenila čudovito tretje oko. Gost je namreč tudi izjemen umetnik oz. fotograf. Fotografira v temi s pomočjo žepnih svetilk. Najprej si predstavlja fotografijo v glavi, ki jo vidi prav s tretjim očesom. Fotografija je za fotografa umsko dejanje in obenem dejanje duha, kamera ali fotoaparat je pa samo njegov podaljšek. Evgena Bavčarja, Primorca, ki je doma v pariških svetovljanskih krogih, vabijo na vse konce sveta, da bi poslušali njegove misli o literaturi, fotografiji in estetiki. Kljub odsotnosti učbenikov in knjig v braillovi pisavi je Bavčar uspešno maturiral, diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nadaljeval študij filozofije in estetike v Parizu in dosegel doktorat. Poznavalec sedmih jezikov, ima glavno zaslugo, da so dela našega pisatelja Borisa Pahorja prišla v tujino in da se slovenska literatura nasploh širi izven matične države. Prav okoli tega se je vrtelo zelo zanimivo predavanje, v katerem je prof. Bavčar prisotnim razložil, da so slovenske korenine trdno v srednji Evropi, česar bi se Slovenci ne smeli sramovati. Vsi veliki ljudje pri nas so izhajali z Dunaja in iz Prage. Opisal je pot, ki jo je opravil v Evropo, in sicer preko Trsta, saj je tu delala mati in tukaj je poslušal priljubljeni Radio Trst A. Premaknil se je v Pariz, kjer je bilo v tistem času (leta 1972) veliko zanimanje za srednjo Evropo. Bavčar jo je seveda dobro poznal in izkoristil priložnost, da predstavi Francozom, in širše Evropi, tudi Slovenijo z oddajo Slovenija med Dunajem in Trstom. Bavčar ni utegnil biografsko prikazati Slovenije, toda ljudje kulture so vedeli za Dunaj in Trst in jim je tako lahko predstavil tudi slovenski narod. Evgen Bavčar je ponosen Slovenec, zaljubljen v slovenščino, o kateri pravi, da je njegov intimni jezik za molitev in lepoto. Poudaril je, kako je pomembno, da začenjamo Slovenci govoriti v lastnem imenu v skladu s svojim enkratnim zgodovinskim, kulturnim in identitetnim izkustvom, ne pa skozi reference drugih. Če tega ne bomo delali, bomo kmalu izumrli. Našo kulturo, jezik, književnost moramo predstavljati širši publiki in ne ostati provincialni. V tem kontekstu je navedel primer Ivana Cankarja, velikega avtorja, ki ga nismo še znali dobro predstaviti mednarodni publiki. Veliko slovenskih del bi bilo zanimivih za evropske bralce, je poudaril Bavčar. V nadaljevanju je povedal, da Slovenci nimamo vizije nekega bolj dolgoročnega gledanja na svojo matično državo. Ko nam bo uspelo priti do te vizije, se bodo obetali tudi boljši časi. Treba se je rešiti pogojnih refleksov in ujetosti v neke sheme oz. verige. Prav tako je povedal, da je pomembno, da smo čim bolj prisotni v medijih in da naši spomini - navedel je primer Bazovice in Narodnega doma - ne postanejo provincialni, ampak evropski, ker sicer bodo večje države spremenile resnico, kot se že delno dogaja. Na koncu je umetnik razkril nekaj misli o svojem fotografskem delu. Fotografija je za Evgena Bavčarja izraz svete ikone, ki jo imenuje Slovenija. Zakaj? Ikona je beseda, ki jo vidimo, prav tako tudi Slovenija, pravi filozof. “Slovenija je zame obraz, ki ga vidim, so barve, ki jih vidim, in v nobenem drugem jeziku niso barve tako žive, kot so v Sloveniji. Moja vzvišena ikona, pred katero lahko molim, je slovenska luč, slovenska dežela, slovenski človek - podoba matere in očeta - in zato se tudi ukvarjam s konceptualno fotografijo, to se pravi, da hočem izraziti to svobodo, da imamo tudi slepi pravico do vizualnosti. V ikoni je vključena neka večnost, in jaz študiram, kako v fotografijo vključiti vedno več Draga 2019 5. septembra 2019 9 slovenske svetlobe, tiste svetlobe, ki mi je bila v trenutku vzeta”, je ob koncu dejal Evgen Bavčar. Sledila je zanimiva razprava, v kateri je poseglo kar veli- ko gostov letošnje Drage, med katerimi je bil tudi nekdanji evropski posla- nec in predsednik osamo- svojitvene vlade Lojze Pe- terle. / MČ Nedelja, 1. septembra Božo Rustja: IZZIVI ZA KRI- STJANA V SODOBNI DRUŽBI Nedeljsko jutranje predavanje na Dragi je bilo kot tradicionalno namenjeno katoliški veri. Letos so se organizatorji Drage odločili, da povabijo medse Boža Rustjo, ki je, potem ko je daroval sveto mašo, predaval o izzivih sodobnega kristjana. Njegov poseg je nosil naslov Upanje človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa. V njem je Božo Rustja, ki je med drugim duhovnik v koprski župniji in urednik revije Ognjišče, na razumljiv način predstavil probleme, ki pestijo sodobno Cerkev, in vprašanja sodobnega kristjana. Spregovoril je o zelo aktualnih problemih, ki mučijo sodobno družbo, od migracij do pedofilije in sekularizacije. Najprej se je zaustavil pri migracijah, ki predstavljajo izziv za sodobnega človeka. Med ljudmi vlada zaskrbljenost, ker je integracija neuspešna in se sprašujejo, kaj bo z našo civilizacijo. Evropska unija na to nima ustreznih odgovorov. Rustja je prepričan, da bi morala mednarodna skupnost, ki se ukvarja z migracijami, najti rešitve v državah, od koder prihajajo migranti. Kristjan je v zvezi z migracijami razdvojen med sprejemanjem tujca in občečloveško pravico, da lahko vsak živi na svojem domu. Misijonarji delajo zelo veliko v tem smislu. V krajih, v katerih širijo krščanski nauk, ne skrbijo samo za to, da bi razširili vero, pač pa gradijo bolnišnice in pomagajo lokalnemu prebivalstvu, da bi lahko sami zaživeli. Božo Rustja se je dotaknil tudi žgoče problematike o pedofiliji v Cerkvi. Cerkvi očita, da ni dovolj zgodaj ukrepala proti tem dejanjem, sama pa bi morala biti zgled drugim. Ker so v cerkvenih krogih takšne zlorabe dolgo časa prikrivali, je bilo pohujšanje še večje, kot če bi za te izvedeli takoj. Božo Rustja je seveda obsodil takšne vrste zlorab, kljub temu pa je opozoril, da je treba biti previdni, koga se obsoja, saj včasih duhovnike po krivem obsojajo vsevprek. Pedofilija je namreč prisotna povsod, zato se zanjo ne sme obsojati samo duhovnikov. Duhovnik Rustja je spregovoril tudi o spremembah znotraj Cerkve. Nekoč je veljalo, da so nove pobude in ideje prihajale iz vrst duhovnikov in se nato razširile na večjo skupino, nato jo je sprejel škof, več škofov, kardinali, dokler ni prišlo do papeža in je stvar postala “pravilo”. Danes vidimo drugačen fenomen, saj daje večkrat pobudo papež Frančišek, nato pa morajo duhovniki in verniki osvojiti njegove ideje. Papež Frančišek je uvedel nov slog papeške službe, verjetno tudi zaradi njegovega “latino” ozadja. Očitajo mu, da govori npr. o okoljskih problemih, pa vendar se tudi to navezuje na cerkvene nauke, saj verjamemo, da je Bog ustvaril Zemljo in so torej tudi okoljski problemi pomembni za kristjana. Nekateri ljudje v Cerkvi pa so danes postali preveč neodzivni za mnoge probleme. Božo Rustja se je dotaknil tudi problema sekularizacije. Kristjane namreč vznemirja dejstvo, da so cerkve vedno bolj prazne. Na zahodu so se cerkve že izpraznile, sekularizacija je neizbežna, vendar je to drugače v Afriki in Aziji. Tudi če bodo cele pokrajine v Evropi izgubile krščanski videz, Bog ne bo zapustil majhnih občestev. Ob koncu je Božo Rustja spregovoril še o kristjanofobiji, ki je v Sloveniji zelo izrazita. Pri tem ga moti predvsem to, da kritizirajo Cerkev vsevprek, ne da bi je poznali. Pravi, da ne odreka kritike, vendar je pogoj ta, da kdor kritizira, Cerkev tudi pozna. Navedel je primer glasbene šole v Ajdovščini, ki je bila do nedavnega poimenovana po Vinku Vodopivcu, zdaj pa so umaknili njegovo ime s pročelja stavbe. Uradni razlog za to je, da ga niso umaknili, ker je bil Vodopivec duhovnik, ampak ker ni prostora. Ob koncu predavanja se je razvnela še zanimiva debata, ki jo je vodila Katja Pasarit. V njej je Božo Rustja odgovarjal na nekaj zanimivih vprašanj v povezavi s sodobno Cerkvijo. Eno vprašanje so mu prebrali tudi po spletu, novost letošnje Drage je namreč bila, da so si lahko ljudje ogledali Drago tudi po neposrednem prenosu na spletni strani Drage in tam postavili vprašanje predavateljem v debati. Govorili so o prisotnosti laikov v Cerkvi in vlogi žensk v njej ter kako je liberalizacija medijev po osamosvojitvi Slovenije vplivala na Cerkev. Nekaj vprašanj pa se je navezovalo tudi na tematike, ki se jih je Božo Rustja že dotaknil v svojem nagovoru, med drugim o kristjanofobiji, o Evropi in krščanstvu in o Cerkvi, ki ne dohaja današnje družbe. Božo Rustja je našel pri- meren odgo- vor na vsako vprašanje, udeležencem nedeljskega jutra Drage pa dal nekaj materiala v razmislek. / Urška Petaros Nedelja, 1. septembra Ernest Petrič: Ohranjajmo našo identite- to, vrednote in bodimo bolj pošteni! Gost zadnjega srečanja 54. študijskih dnevov Draga 2019 je bil izjemen govornik, diplomat, pravnik in politik dr. Ernest Petrič, ki je predaval o temi Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti. Trideset let nas loči od demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. To je bil prelomen in epohalen dogodek za vse Slovence, tudi tiste, ki ne živijo znotraj meja RS. Časovna razdalja treh desetletij nam omogoča, da se na ta novi začetek slovenske zgodovine poskušamo kritično ozreti, saj se smemo in moramo vprašati, kaj nam je pravzaprav prinesel ta dogodek, a tudi v kolikšni meri smo znali izkoristiti nove možnosti, ki nam jih je razprl. Že na prvi pogled lahko opazimo svetle točke: od pospešenega razvoja malodane na vseh področjih do sorazmerno uspešnega vključevanja Slovenije v evropske in druge mednarodne povezave. Kritično gledano, pa je tudi nekaj senc, začenši s tistimi, ki jih meče globoka država do nezadostno očiščenega zgodovinskega spomina, ki še vedno bremeni odnose med pripadniki naše narodne skupnosti, je v uvodu povedal časnikar Martin Brecelj, ki je tudi predstavil gosta. Predavatelj ima za sabo izjemno bogato pot. Rodil se je leta 1936, diplomiral in doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Po prvi zaposlitvi na inštitutu za narodnostna vprašanja je postal univerzitetni docent za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Med leti 1967 in 1972 je bil republiški poslanec in član v tedanji liberalno usmerjeni vladi Staneta Kavčiča. Bil je jugoslovanski veleposlanik v Indiji ter leta 1991 prvi veleposlanik RS v ZDA. Leta 2008 je bil izvoljen za člana ustavnega sodišča in dve leti pozneje postal njegov predsednik. Od leta 2017 je nepoklicni svetovalec za visokošolstvo, znanost in tehnologijo v uradu predsednika RS. / str. 16 Ddr. Evgen Bavčar in Maja Lapornik (foto MČ) Andreja Duhovnik Antoni in Tomaž Simčič (foto dd) Božo Rustja in Katja Pasarit (foto dd) Ernest Petrič in Martin Brecelj (foto dd) Na Dragi je bilo kar veliko uglednih gostov. V nedeljo so bili prisotni senatorka Tatjana Rojc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, konzulka Tanja Mljač, škofov vikar za Slovence v tržaški škofiji Anton Bedenčič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle. Senatorka in minister sta tudi nagovorila prisotne pred podelitvijo Peterlinove nagrade. Tatjana Rojc je opozorila, kako Draga dokazuje, da pripadnost maloštevilnemu narodu nikakor ne predstavlja predznaka majhnosti. Spomnila se je na prof. Alojza Rebulo in kako je prav zaradi njega spoznala in sodelovala z nagrajencem Jožetom Faganelom. Obenem je senatorka podprla peticijo za uvrstitev tržaškega pisatelja Borisa Pahorja in njegovega dela med obvezne avtorje četrtega letnika slovenskih gimnazij in srednjih šol ter dodala, da bi moralo to veljati tudi za dela Alojza Rebule, Iga Grudna in Miroslava Košute. Če bomo zgubili zgodovino in svoj jezik, bomo slovenščino potisnili vse bolj v sfero privatnega, obubožali njen besedni zaklad in onemogočili, da bi stopila z drugimi jeziki na evropsko in svetovno prizorišče, je sklenila senatorka. Minister Peter J. Česnik se je navezal na besede vikarja Antona Bedenčiča, ki je pred podelitvijo Peterlinove nagrade povedal, kako pomembno je, da se slovenska beseda ohrani tudi po naših župnijah, kajti če izgubimo župnije, bo dodaten udarec za naš jezik in našo skupnost. Minister je poudaril, da ima vsak Slovenec pravico do spovedi v slovenskem jeziku in da je pomanjkanje mašnikov res skrb vzbujajoče ter kako pomembno je ohranjati slovenski jezik na vseh področjih in kako je pri tem dejanju pomembna narodna zavest. Strogo gleda na Evropo oz. na evropske članice, ki mejijo s Slovenijo in ne ravnajo z avtohtonimi manjšinami, kot bi morale. Osebno želi, da bi Evropa ukrepala in da bi slovenski evroparlamentarci nastopali enotno in zahtevali ustanovitev komisarja za manjšine in da bi EU to tudi sprejela. Senatorka in minister Uvodni dan letošnje Drage se je 30. avgusta končal s projekcijo celovečerca, dokumentarno-igranega filma Karmela, v produkciji Televizije Slovenija, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča (na sliki) ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja. Pisatelja in režiserja je predstavil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Marko Sosič je orisal lik izredne pianistke in svetovljanke Karmele Kosovel (1899- 1990), ene izmed sestra pesnika Srečka Kosovela, njeno življenjsko in umetniško pot. Iz njenih pisem spoznamo nje- na ljubezenska razmerja z vidnimi predstavniki slovenske kulturne elite iz prejšnjega stoletja. Med temi so akademik Josip Vidmar, slikar Avgust Černigoj in nemški slikar Alfonz Graber, s katerim se je Karmela v času nacizma poročila in živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico. V Graberjevi rodni vasi Steinach am Brenner je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih, saj je večino življenja preživela v zdomstvu. V glav- ni vlogi Karmele nastopa pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem pa sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. / Kat Dokumentarno-igrani film “Karmela” Saša Martelanc (1934-2019)5. septembra 201910 bjavljamo še nekaj obču - tenih misli, ki so bile izrečene na žalni seji ob smrti priljubljenega Saše Marte- lanca. Spoštovani svojci, dragi vsi, ki ste Sašo Martelanca poznali in cenili, nekaj besed naj spregovorim v imenu radijskih kolegov. V soboto, 17. avgusta, smo se v Barkovljah, od koder je izviral njegov rod, poslovili od dragega kolega, srčnega človeka, dobrega prijatelja Saše Martelanca. Kdor je imel to srečo in čast, da je z njim sodeloval in prijateljeval, je veliko lepega doživel, slišal in prebral. Vsi, ki smo s Sašijem delali, smo se tudi veliko naučili. Saša Martelanc je bil radijski človek, čeprav je pisal tudi za Demokracijo in Katoliški glas, seveda za Mladiko, občasno pa še za Novi list in Novi glas ter druge liste, a nedvomno je bil radio njegov medij, in to še iz časov, ko je Radio Trst A imel svoj sedež v palači, ki gleda na Trg Oberdank, kjer je danes deželna dvorana Tessitori. S tistega sedeža so oddajali vse do znanega požara decembra 1958, ki se ga je Martelanc dobro spominjal, zlasti, ker so vsi, tako uslužbenci kot sodelavci, pomagali reševati opremo. Pri radiu je aktivno sodeloval vse od študentskih let, veliko je prevajal in prirejal igre zlasti iz italijanščine in francoščine, obenem pa pisal razne nize dramatiziranih dokumentarcev in predavanj – t. i. teste espositive, na zelo različno vsebino. Sočasno se je vključil v Radijski oder, in sicer vse od leta 1955, in pri njem zlasti skrbel za zvočno in glasbeno opremo. Še vedno pa je pisal radijske igre in dramatizacije. Arhiv Radijskega odra nam navede kar nekaj teh dramskih besedil, recimo: Nevtralna prestolnica, Usodna znamka, Diktator za eno noč, Večerni pomenek, Gospod Andrej potuje itd., ali otroške radijske igre: Mizarček svedrček, Mladi letalci, Veseli avtostop, En dan na potepu, Mihec postane detektiv, Andrejček išče botra in še kaj bi se našlo. Radijski arhiv nam tudi pove, da je bil Saša Martelanc po dolgih letih sodelovanja, danes bi rekli “prekernosti”, januarja leta 1968 nameščen v časnikarski oddelek Radia Trst A, kjer je sprva spremljal krajevno kroniko in urejal rubriko KDO, KAJ ZAKAJ. Na hodniku v našem uredništvu stojita dve kovinski omari s policami, na katerih so spravljeni trakovi, in če človek pogleda na te police, najde med njimi veliko takih, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih nastali za to rubriko, ki je z Martelancem dobila dodatno razsežnost. Teden za tednom je Martelanc z nagro – snemalnim aparatom in mikrofonom obiskoval naše kraje od Milj do Kanalske doline in dokumentiral številne kulturne dogodke, obletnice in slovesnosti. Pogovarjal se je z ljudmi najrazličnejših poklicev in starosti in tako dejansko beležil življenjski utrip naše narodne skupnosti. V tem kontekstu sem ga tudi spoznal, mislim da je bilo poleti 1974, ko je s svojim hroščem prišel v Log pod Mangartom in tu posnel intervjuje za reportažo s skavtskega tabora. V spominu pa mi je ostal predvsem večer, ko je iz avta vzel svojo belo harmoniko in nanjo zaigral nekaj narodnih pesmi, a tudi valčkov, med njimi nekaj takih, ki sem jih prvič slišal. Z reformo italijanske radiotelevizije oktobra 1976, ko se je začelo neprekinjeno oddajanje od 7.00 zjutraj do 19.30, in torej uvedbo devetih radijskih poročil in raznih rubrik, ki jih poznamo še danes, je prišlo v uredništvu do reorganizacije dela in tudi za Martelanca so se spremenile zadolžitve. Vsakodnevno rutino turnusov, prebiranja in rezanja agencijskih vesti, ki so jih neprestano bruhali teleprinterji, narekovanje vesti uredniškim tipkaricam, lektoriranje in urejanje rubrik, so prekinjali bolj občasni odhodi na teren. Znano je npr., da je Martelanc spremljal predsednika republike Saragata, ko je bil leta 1969 na obisku v Jugoslaviji, ali da se je v Rimu udeležil odprtja papeškega zavoda Slovenik. Spremljal je romanje slovenskih vernikov k papežu Janezu Pavlu II., kasneje je poročal tudi o raznih papeških obiskih v naših krajih. V spominu so mnogim ostale njegove reportaže z nekaterih osrednih proslav ob Dnevu slovenske kulture, ko je znal izpostaviti vsebine in vidike, ki so jih drugi mogoče spregledali. Nepozabno je tudi njegovo občuteno spremljanje slovesnosti julija 1990 v Kočevskem rogu, ko je poročal o spominski maši za pobitimi, ki jo je daroval nadškof Šuštar in na kateri je spravno spregovoril tudi tedanji slovenski predsednik Kučan. Veliko je takih poklicnih mejnikov, ki bi jih lahko našteli, za Sašo Martelanca pa je bil prav gotovo dogodek vseh dogodkov osamosvojitev in ustanovitev samostojne in suverene republike Slovenije, verjetno tudi zato, ker se je čutil v tej misli tesno povezanega z drugim nepozabnim prvoborcem za slovensko neodvisnost, s kolegom Francem Jezo, ki samostojne slovenske države ni dočakal in s katerim se je Saša v uredništvu veliko pogovarjal in tudi sodeloval vse od delitve znamenitih letakov za neodvisno Slovenijo na začetku šestdesetih let. Tako, dan za dnem poročila, občasno poročanje s terena, pregledi slovenskega tiska in še marsikaj vse do upokojitve novembra leta 1998. Življenje v uredništvu pa ni samo pisanje vesti, preverjanje podatkov, telefoniranje, snemanje trakov in prispevkov, življenje v našem uredništvu v času Saše Martelanca, Danila Lovrečiča, Draga Legiše, Egidija Vršaja in seveda mnogih drugih kolegov, ki so zdaj že več let v penziji, je bilo tudi priložnost za nekatera skupna praznovanja in Saša Martelanc je tudi na teh – tako rekoč - družinskih praznikih s svojo harmoniko igral važno vlogo. Tako je bilo ob praznovanju 50-letnice Berte Vremec in Lojzeta Abrama, ko smo Sašija posedli na stol s kolesci in ga peljali po hodniku do italijanske redakcije, da bi jih z veselo polko povabili na praznovanje dveh abrahamov. Sicer pa naj mi bo dovoljeno dodati, da je Saši raje imel nekoliko melanholične, počasne valčke, če naj mu verjamemo, da je imel med Avsenikovimi vižami najraje znamenito Veter nosi pesem mojo, s krasnim spevnim uvodnim solom klarineta. Tako je življenje naše, in če za časnikarje mnogi pravijo, da nas poklic pripelje v cinizem, tega za Sašo Martelanca prav gotovo ne moremo trditi. Res ne poznam bolj prijazne in srčne osebe, kot je bil naš Saši. Bil je naravno obdarjen s humorjem in dobrovoljnim gledanjem na svet, raje je izpostavljal pozitivno stran kot pa negativno, raje je spodbujal kot kritiziral. Vedno je bil pripravljen povedati zabavno zgodbo ali anekdoto in jo lepo predstaviti s pravim pripovednim tempom in žarom, da smo se vsi zabavali. Ali, kot bi rekel dobri vojak Švejk, ki ga je Saši rad citiral: “Bil je vseskozi gospod”! Ugasnilo je torej tuzemsko življenje našega kolega in prijatelja, a nadaljevalo se bo med nami v drugačni dimenziji, kot spomin, kot hvaležen in spoštljiv spomin, tak spomin, ki nas bo spremljal tudi v prihodnje, kajti tak je red stvari, in Saša je to vedel, saj je sam zapel, da “vse stvari na svetu red pokonc' drži”! Naj Sašijevi družini in sorodnikom v imenu kolegic in kolegov slovenskih sporedov in časnikarskega oddelka izrazim globoko občuteno sožalje! Marko Tavčar O Spomin na družinskega prijatelja Kdo, kdaj, zakaj ospoda Martelanca - ta- ko sem ga kot otrok imenovala - poznam, odkar vem zase. Bil je očetov kolega in družinski prijatelj. In seveda vezan na radio. Kdo, kdaj, zakaj - ne spomnim se nedeljskega kosila ali časa priprave nanj, ki bi ne prinašal tudi nam otrokom dobro poz- nane sigle, zvočne najave odda- je, ki jo je vodil Saša Martelanc. Ko zdaj razmišljam o njej, se mi zdi, da je bila verno ogledalo Sašijevega duha in neke njego- ve osnovne intencije, ki ga je odlikovala: dati prostor naj- manjšemu, najbolj odrinjene- mu izmed nas, “najmanj po- membnemu”, ob tem pa ovred- notiti vse mogoče detajle in vi- dike njegovega dela, v duhu po- trjevanja neke identitete, ki sta ji slovenstvo in krščanstvo osnovni koordinati. V bleščečem izrazu se je vsak ne- deljski pogovor končal tudi z domiselnim dovtipom, ki je še dodatno ovrednotil sogovorni- ka ter hvalil njegovo delo in po- slanstvo, ga vzpodbujal, lik časnikarja - torej sebe - pa ob tem vselej malce ironiziral, češ, joj, koliko vsega nisem poznal ali vedel. Saša Martelanc je bil namreč človek zelo finega, glo- G bokega in subtilnega duha:bleščeča, kultivirana, rafiniranabeseda ni bila sama sebi na- men, sploh ni bila bistvena, čeprav so jo vsi takoj opazili in jo občudovali, preveč je bilo namreč iskrene človečnosti v Sašiju, da bi ga to zanimalo. Bleščeči izraz je bil le zunanja podoba velike žlahtnosti, nežnosti in plemenitosti njego- vega duha. Saša je v sogovorni- ku vselej videl predvsem člove- ka. In take so bile vse oddaje, ki jih je vodil Saša Martelanc. Proni- cljivo domišljene in skrbno pri- pravljene. Šlo mu je za vsebino, briljantnost stila in jezika sta bi- li zanj samoumevni. Ko sem ve- liko kasneje sama začela s po- dobnimi oddajami, sta mi bila ta njegova srčnost in stil vedno veliki, seveda nedosegljivi vzor. Saša Martelanc je bil tudi dol- goletni prijatelj Radijskega odra. Začel je kot mladenič, se izkazal kot rumorist, saj je bil tudi njegov glasbeni čut pretan- jen in prefinjen. Kljub zadolžit- vi v funkciji časnikarja pa ni s to umetniško skupino nikoli prekinil prijateljskih in ustvar- jalnih vezi. Poslušal nas je, ved- no bodril in vzpodbujal, dajal ideje in predloge. Nekaj lepo- slovnih del je dramatiziral, na- pisal je tudi nekaj domiselnih in izvirnih radijskih iger. Muzi- kaličnost jezika in odlično poz- navanje radijskega medija sta bili dodatni odliki teh del. Ne- kaj resnično posebnega pa so bile njegove božične radijske igre, naj med vsemi omenim Slike iz božičnega albuma iz le- ta 1983 v režiji Mirča Kraglja. Iz tega besedila sije Božič, kot ga znajo doživeti le malokateri. Kot da bi se za besedilom skri- val nežni, občutljivi deček, ki ga je čas morda res oropal brez- skrbnosti njegove mladosti, ni pa mogel izbrisati sijaja dečko- vega pogleda in njegove globo- ke navezanosti na jaslice, ki so mu emblem njegovih življen- jskih vrednot. Tudi v svojih spo- minih na začetke delovanja ra- dijske postaje in Radijskega odra je Saša potrdil, koliko tru- da, zanosa, ob tem pa tudi koli- ko veselja je vlagal v božične oddaje, saj se je zavedal, kako krasna je svoboda, da jih lahko imaš. In priča tega neminljive- ga otroškega veselja ob Božiču in drugih velikih praznikih so bila tudi njegova voščila, ki niso poznala kvarljivih podob ak- tualnega časa. Gaspari, Jakopič, Botticelli, Caravaggio - to so bi- le podobe, ki jih je izbiral za svoja voščila. In ob Božiču so vsako leto, vseh 60 let, romala tudi k prijateljem Klakočarje- vim v Avstralijo, saj prijateljstvo Od ponedeljka, 2. septembra, v družinskem grobu pri vhodu na barkovljansko pokopališče, počiva Saši Martelanc, ki je umrl 9. avgusta v tržaški bolnišnici. Z Marijino pesmijo so prisotni sorodniki in ožji prijatelji pričakali žaro. Pogrebne molitve je ob asistenci g. Vončine opravil Sašijev dolgoletni prijatelj, jezuit, pater Jože Roblek, ki je med drugim izpostavil misel, da je bil Saši 'človek odnosov', ki se je znal soočati in pogovarjati z vsakim človekom, ne glede na njegov stan ali izobrazbo. Ta njegova izredna empatija naj bo tudi nam vsem v spodbudo, da bomo znali graditi čim boljše medsebojne odnose, je še poudaril p. Roblek, preden so žaro položili v grob in smo Sašiju v slovo prisotni zapeli Slomškovo pesem V nebesih sem doma. Vera Poljšak pa je prisotne v imenu družine povabila v prostore barkovljanskega društva, da bi se prisotni v Sašijevem imenu lahko še enkrat srečali in poslovili. Barkovlje zadnje počivališče za Sašija Martelanca Foto JMP ne pozna ne meja ne pozabe. Ob enem izmed najinih zad- njih srečanj mi je izrazil svoje veselje, ker se mi je neka osebna zadeva lepo izšla. Pa sem mu odvrnila, da je bila cena zanjo kar visoka... Dejal mi je: “Oh, velike predstave imajo vedno zelo drage vstopnice”. Tudi Tvoje življenje, Saša, je moralo poznati kar nekaj takih zelo dragih vstopnic, ki pa si jih plačeval s tiho ponižnostjo in skromnostjo, ob tem pa ohran- jal žlahtnost duha, plemenito človečnost ter ob tem našel smisel za blago in nežno duho- vitost. Naš prostor bo brez Tebe drugačen, gotovo skromnejši. Tvoja človeška toplina in bližina pa ostajata naše veliko bogastvo in trdno zorita v vseh nas. Maja Lapornik Ob slovesu Saše Martelanca Nedvomno je bil radio njegov medij Foto JMP Foto MT Tržaška 5. septembra 2019 11 Obvestilo Župnija sv. Martina - Prosek vabi v soboto, 7. septembra, na tradicionalno procesijo z Marijinim kipom po vaških ulicah. Začetek ob 19.30, sledila bo sv. maša. Vabljeni Marijini častilci! Kapelica Kraljice miru na Katinari: 80-letnica njene postavitve. Obletnico bodo proslavil i slovesno v nedeljo, 8. septembra, s procesijo od katinarske cerkve do kapelice. Procesijo bodo obogatil i narodne noše in skavti, CPZ skupaj z zborom Tončka Čok. Sledila bo sv. maša ob 9.15. V primeru slabega vremena bo sv. maša v katinarski cerkvi. Vabljeni! NŠK obvešča, da bodo od 2. septembra oddelki odprti po naslednjem urniku: NŠK - ponedeljek – petek 10.00 - 18.00; Oddelek za mlade bralce: ponedeljek in petek: 9.00-14.00, torek in četrtek: 12.00-18.00, sreda: 9.00- 17.00; Odsek za zgodovino in etnografijo: obisk po predhodnem dogovoru. Nabrežina. Ob praznovanju vaškega in občinskega zavetnika sv. Roka “In zdej n's varje svj'ti Rok” bo v petek, 13. septembra 2019, ob 20.30 na sporedu “Poletna noč” - Pihalni orkester Kras, solista in zbori bodo na Sokolovem igrišču imeli čudovit koncert Poletna noč. Sodelovali bodo pevka Tina Balta in tenorist Igor Antonič, Fantovska skupina Devin Nabrežina, Dekliški zbor Igor Gruden ter Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba. Darovi V spomin na ljubega Sašo Martelanca daruje družina 150 evrov za Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za p. Lojzeta Podgrajška – Malawi: U. M. M. 50 evrov. Za p. Janeza Meseca – Madagaskar: U. M. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Bazovica 2019 Predstavitev letošnjega bogatega programa soboto, 31. avgu- sta, je v prostorih NŠK v Narodnem domu predsednik odbo- ra za proslavo bazo- viških junakov Milan Pahor podrobno pred- stavili program letošnje slovesnosti Bazovica 2019; spored se bo začel v četrtek, 5. septembra, ob 10. uri. V Narodnem domu v Trstu bo pred- stavitev knjige spomi- nov partizana Borisa Ferlata. V petek, 6. sep- tembra, (na dan ustre- litve junakov) bo pote- kal celodnevni pro- gram, ki se bo začel ob 6.43 pred spomenikom v Bazovici, kjer bodo tu- di letos recitirali mladi društva TIGR. Sledila bo slovesnost na pokopa- lišču pri Sv. Ani, kjer bo imela govor prof. Ja- dranka Cergol. Ob 13. uri se bo svečanost nadaljevala v Ljubljani, na Kongresnem trgu, kjer bo v imenu odbora pozdravil Ivan Peterlin. Go- vor bodo imeli tudi Savin Jo- gan (TIGR), rektor ljubljan- V ske univerze Igor Papič in predstavnik Mestne občine Ljubljana. Ob 16. uri bo v Prešernovem gaju v Kranju spregovorila županja Občine Repentabor Tanja Kosmina, dan pa se bo končal z vrnitvi- jo v Bazovico, kjer bo ob 20. uri maša, ki jo bo daroval g. Žarko Škerl. Po maši bo spre- govorila pred- sednica SKGZ Ksenija Dobri- la. V nedeljo, 8. septembra, bo že tradicional- ni pohod v or- ganizaciji ŠZ Sloga, SPDT in SK Devin, ki se bo začel ob 10. uri. Na osred- nji proslavi ob 15. uri bosta letos govorni- ka univerzitet- ni profesor in zgodovinar Marcello Flo- res ter kulturna delavka prof. Kostanca Mikulus. Med gosti bo prisoten tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik. V kul- turnem programu, ki je letos v režiji Radijskega odra (režija Tomaž Susič in Maja Lapornik), bodo nastopali Moška vokalna skupina iz Ba- zovice, godbeno društvo Vik- tor Parma iz Trebč, ŽePZ Da- nica, MePZ Lipa, MePZ F. Venturini in MePZ Rdeča zvezda. Svečanost pri Sv. Ani, v Ljubljani, Kranju in Bazovi- ci bo vseskozi spremljala častna straža tabornikov RMV in skavtov SZSO. Pro- gram pa se ne bo končal v nedeljo, kot sta prisotne opo- zorila člana odbora Martin Brecelj in Ivan Peterlin. V to- rek, 10. septembra, ob 10. uri bo v Narodnem domu pred- stavitev Maistrovega zborni- ka, 14. in 15. ter 21. in 22. septembra pa bo potekal že 46. mednarodni odbojkarski turnir za pokal Bazoviških ju- nakov v organizaciji ŠZ Sloga in ZSŠDI. MČ Finžgarjev dom na Opčinah Moje mesto na zamejski šahovnici oje mesto na zamejski šahovnici. Ta je bil na- slov prvega izo- braževalnega srečanja, ki je v so- boto, 31. avgusta, potekalo v par- ku Finžgarjevega doma na Opčinah. Projekt sta organizirali in vodili novinarki Breda Susič in Erika Jazbar, ki sta že v jutran- jih urah sprejeli skupino študen- tov iz Trsta in Gorice. Bili so pri- sotni tudi Peter Černic, Anka Pe- terlin in Ivo Jevnikar, ki aktivno sodelujejo v raznih sredinah Slo- venske prosvete in Goriške Mo- horjeve. Srečanje je bilo namen- jeno skupini motiviranih mla- dih, ki že prevzemajo odgovor- nejše vloge v raznih društvih in v manjšinski skupnosti nasploh. Na začetku so se mladi porazde- lili v skupine in izvedli kviz, pri katerem so testirali poznavanje zamejskih organizacij, medijev in pomembnejših osebnosti. Nato so prisluhnili gostu, časni- karju Ivu Jevnikar, ki jim je go- voril o raznih zamejskih skupi- nah in o tem, kakšne so razlike in katere cilje imajo posamezne M enote. Poudaril je pomembnostudeleževanja mladih pri takihprojektih, kjer lahko spoznajo izobražene in izkušene predava- telje, ki so jim lahko za vzor in vodilo. Podajajo jim informacije iz preteklosti, obrazložijo vzroke raznih zgodovinskih dogodkov ter današnjih situacij in tako obogatijo znanje mladih po- slušalcev; obenem pa se s poda- janjem znanja in spominov iz generacije v generacijo razvije močnejša samozavest in občute- na narodnost. Pomembno je tu- di podajanje naukov in družbe- nih vrlin, ki človeka duševno in versko izpopolnjujejo ter mu na- kazujejo pot do dobrega razvoja. Nadalje je poslušalcem nakazal glavne razloge razvejenja struk- ture slovenske manjšine po 2. svetovni vojni. Omenil je komu- nizem, internacionalizacijo in bojkot na šolskem področju. Spomnil se je raznih posamez- nikov, kot sta bila Avgust Sfiligoj in Andrej Uršič, ki sta bila zaradi protikomunističnega in liberal- nega mišljenja aretirana, ter be- gunskega profesorja Srečka Bara- go in odvetnika Josipa Abrama, ki sta leta 1945 pripomogla pri ustanavljanju novih slovenskih šol in številnemu vpisovanju. Proti koncu srečanja so se mladi spraševali, zakaj še dandanes ima zamejska skupnost toliko ra- zličnih medijev in društev. Gle- de tega je časnikar obrazložil, da kljub temu da se združenje za- mejcev pod eno skupno društvo ali organizacijo zdi idilično stan- je, bi na tak način družba izgu- bila možnost raz- vijanja raznih specifičnih vse- bin in bi mož - nost propada bi- la večja. Namen celotne- ga projekta je razširiti krog mladih, ki bi se zavzemal za rast slovenske manj - šine. Med letom bo še veliko ta- kih srečanj in po- nudb, kot so za- nimivi pogovori, obisk ustanov in uredništev v Sloveniji. Že sep- tembra pa bo potekala 38. Stična mladih. To je nacionalno srečanje slovenske katoliške mla- dine, ki bo 21. septembra v žup- nijskem mladinskem centru v Stični. KV o se vračam s spominom v pre- teklost svojega otroštva, mi pri- haja pred oči vsa beda vojnega časa, ki smo je bili deležni, ko smo se morali prebijati iz dneva v dan za preživetje, od pomanjkanja hrane, to- ple obleke, obutve in ostalega za nor- malno otroško življenje. O kakšnih igračah, če si jih nismo sami izdelali, ni bilo govora. Edino, kar smo imeli na voljo, je bila družba sorodnikov in vrstnikov, bodisi pri delu kot pri igri na prostem, v naravi. A to, potem ko smo opravili zadolžitve, ki so nam jih na- ložili starši, ki smo jih spoštovali in ubogali. Potrebno je bilo nanositi vodo iz javnega vodovoda, nahraniti živali, pripraviti drva, da smo lahko kuhali (tedaj ni bilo ne plina ne električnih štedilnikov), in še druga manjša dela v hiši. Ta dela so pomenila tudi merjenje moči in spretnosti pri iz- polnjevanju teh nalog. Z njimi je vsak posameznik razvijal svoje sposobnosti na različnih področjih. Spoznaval je samega sebe in gradil medsebojne od- nose v družbi. To življen- je in preproste igre, s ka- terimi smo si v otroštvu lepšali dan, nezadržno tonejo v pozabo. Navedel bi le nekatere bolj priljubljene, kot je bilo lovljenje okrog (š'tjer: ne) vodnjaka v poletnih večerih, igranje na slepo miš, skrivanje, igra s kamenčki, igra na š'krua: ve (skrle), skakanje čez vrvico, pekel-nebesa (izdelek napra- vljen iz papirja, podoben škrniclju, po- barvan na eni strani rdeče na drugi modro, ki se je odpiral in zapiral), ple- zanje po drevesih, izdelovanje piščali, frač ter lokov itd. V jese- ni na paši, ko je bilo vreme bolj hladno, pa je bilo priljubljeno druženje ob ognju pri pečenju na žerjavici repe, koruze ali krompirja, kar smo pač našli ali prinesli s seboj. Tako je potekalo naše odraščanje. V sproščenem vzdušju pri igranju in ostalih dejavnostih v družbi vrstnikov. S tem smo na neki način tudi odvračali vsakodnevne težave tistega časa. Danes opažam popolnoma spremenje- no življenje, na noben način primerlji- vo z našim, z naraščajočo internetno komunikacijo, v katero se vse več otrok zateka k igranju individualnih iger na računalnikih in pametnih telefonih, namesto da bi drugače koristneje preživljali svoj prosti čas. To je posledi- ca hitrega načina življenja, raznih in- formacijskih tehnologij in tehničnih pripomočkov, ki so privedli do tega, da izginjajo igre, s katerimi smo se v pre- teklosti igrali. Kljub temu skokovitemu vsestranskemu tehnološkemu napred- ku pri vzpostavljanju teh virtualnih sti- kov in preobilici vsega, ki je na voljo današnjim otrokom, se mi zdi, da nji- hovemu otroštvu manjka tisto pristno, sproščeno - vzajemno veselje, ki smo ga bili deležni mi pri igrah z vrstniki v njihovih letih. Zdaj vsak na svojem vo- galu zatopljeno zre v te pametne tele- fone, ki jim ne nudijo tega, kar pomeni osebni stik in pogovor, pogled v obraz in spoznavanje občutkov povezovalnih odnosov. Morda se motim pri tej oceni, morda je bilo naše uživanje pri teh dejavnostih bolj občuteno le zaradi tega, ker nam je bil čas odmerjen po dolžnostih, ki smo jih morali opraviti. Ne vem. Vsekakor sem prepričan, da so bile vrednote, s katerimi smo živeli tedaj, bolj pri- merne za zdrav razvoj pri odraščanju. Pavel Vidau K Otožen pogled v nekdanja otroška leta Igre nekoč in danes Predstavitev pesniške zbirke Drobtinice V sklopu praznovanja farnega zavetnika sv. Jerneja na Opčinah je bila v petek, 23. avgusta, v župnijski cerkvi predstavitev pesniške zbirke Srečke Černe Artač z naslovom Drobtinice življenja, ki je pred kratkim izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Gre za knjižni prvenec kulturne delavke in učiteljice v pokoju, rojene sicer v Solkanu, ki pa si je z možem prof. Ivanom Artačem ustvarila dom in družino na Opčinah. V tej drobni knjižici so zbrane pesmi življenjskih opažanj in modrosti, ki jih je avtorica dolga leta zapisovala in hranila v lepo izpisanih zvezkih. Pesmi je za knjižno izdajo uredila avtoričina hčerka Majda Artač Sturman, ki je pesniško zbirko tudi predstavila. Nekaj pesmi je na večeru prebral gledališki igralec in pesnik Aleksij Pregarc. Opčine / Ob praznovanju sv. Jerneja Foto D. Danev Milan Pahor (foto MČ) Aktualno5. septembra 201912 tej svoji poletni sineste- tični povezavi zvočne, odrske in vizualne umet- nosti se vračam h glasbi. Naj- prej nepričakovani biserček, prvi Mozartov poskus, pri 12 le- tih, spojitve igre, petja in orke- strske glasbe. V mali dvorani Verdijevega gledališča Victor De Sabata je bilo med marcem in majem kar trideset ponovitev spevoigre Boštjan in Boštjana, ki je nastala po libretu F. W. Weiskerna, J. Müllerja in A. Schachtnerja na izvirno Rosse- aujevo literarno predlogo. V lju- bezenski burkici, v kateri ne manjka intrig, pravljičnih prvin in razpletov, se z naivnima zal- jubljencema poigrava premeten čarovnik in pripovedovalec Co- la. V celotni glasbeni zasnovi, mehki harmoniji duetov in or- kestraciji zlasti godal in lesnih pihal, je že ves barvit, duhovit, popoln slog Wolfganga Ama- deusa Mozarta, ki ga srečamo v V glasbenih gledaliških mojstro-vinah zrelih let.Pomešani v pisani množici otroških obrazkov, mladih družin in kar nekaj “pogum- nih” starejših smo lahko le strmeli v tržaško rekonstrukcijo prve dunajske uprizoritve iz leta 1768 na vrtu znamenitega zdravnika in hipnoterapevta Franza Antona Mesmerja, ki je delo naročil čudežnemu otro- ku. Spremljali smo izvedbo ja- ponskega soprana Rinako Hara in tenorja Motoharu Takei, prvo zasedbo sta sestavljala soprani- stka Gabriella Costa in tenorist Federico Buttazzo. Lepo je bilo prisostvovati čudežni vilinski bajki v multikulturni preobleki, japonska navihana in simpa- tična interpreta junakov malega Wolfganga Amadeusa sta narav- nost navdušila njegove tržaške soletnike. Basist Andrea Binetti je bil čarodej Cola in pravzaprav vsestranski ustvarjalec postavit- ve, saj je z Robertom Gianolo poskrbel za prevod in priredbo dialogov, režijo, scenografijo in bogate kostume. Binetti je priznan pevec operne- ga, a tudi operetnega repertoar- ja, v preteklosti se je že lotil po- dobnih projektov za širjenje glasbe med mladimi in tudi to- krat je zadel v črno. Upati je in pričakovati, da nam bo tržaško operno gledališče po- streglo še s sorodnimi pobu- dami, ki so namenjene mladi publiki vseh starosti. Grajski koncerti društva Arte e Musica Konec septembra bo 20 let, odkar živimo v Miljah, v sta- rem mestnem jedru le nekaj metrov od mandrača in za lučaj od srednjeveškega gra- du iz 13. stoletja. Malce me je sram priznati, da sem v le- tošnjem juliju prvič, sicer dvakrat, stopil skozi elegan- tno obnovljeno stopnišče, obdano z osvežujočim zele- nim plotom, v slikovito graj- sko okolje, ki ga že desetletja upravljata zakonca Villi Bossi in Gabriella Florencis. Društvo Arte e Musica (Umetnost in Gla- sba) prireja že deveto leto spom- ladansko-poletni niz Koncertov v gradu 2019 z manjšimi zased- bami komorne glasbe po pre- stižnih gradovih naše dežele in Slovenije. Od aprila do julija so se zvrstili intimni in tudi vrhunski koncerti od Miramara in Devinskega gradu do goriške palače Lanthieri, od gradov v Strassoldu in kraju Colloredo di Montalbano do Casaforte “La Brunelde” v Fagagni, od Mil- jskega gradu do zadnje etape na Dvorcu Zemono v Vipavski do- lini. V Miljah smo bili deležni 6. in 14. julija dveh izvrstnih nastopov, naj- prej dua kata- lonskega flavti- sta Claudia Ari- manya in itali- janskega kitarista Luciana Pom- pilia, ki sta izvajala lahkotnejši repertoar romantične glasbe in Ottocenta, od C. G. Schneiderja do Beethovna, od Carullija do Barrioaa Mangoreja in M. Giu- lianija. Pravšnjo uverturo v kon- cert je predstavljal sprehod po intimnem vrtu, ki ga krasijo slo- ke krošnje izbranih dreves in pi- sane kompozicije ornamental- nega cvetja. Enkratno naravno scenografijo dopolnjuje izbor lesnih, kovinskih in gladkih marmornatih skulptur, ki ne skrivajo sodobno ubranih in abstraktnih plastičnih zamisli gospodarja umetnika Villija Bossija, priznanega v širšem, ne le deželnem okviru. Nepopisen razgled je bil tudi s podolgova- tega četverokotnega obzidja, ki obdaja ne prav veliko graščino: rdeči toni streh in uličic v be- neškem slogu, zelenkasto mo- dre barve nabrežja, pomolov, portiča in značilnih zgradb ob Miljskem zalivu, ogradne in gričevnate obdelane površine vrtov, trtnih in oljčnih nasadov, z značilnim milim istrskim ob- zorjem, ki nima kaj zavidati to- skanskim gričem. Katalonski virtuoz, učenec in sodelavec francoskega mojstra Jeana Pierra Rampala, je s suve- renostjo in briljantno zaigral res dopadljiv niz skladb, ki ga nista premotila niti močna poletna ploha in grmenje, saj sta gosti- telja ob prenehanju električne- ga toka prižgala stenske sveče, kar je dalo poseben šarm večeru v elegantno opremljenem sta- rinskem salonu. Naslednji kon- cert je bil namenjen Bachovim suitam za violončelo: izvajalec Luca Provenzani je s sočnim to- skanskim naglasom najprej ori- sal strukturo in prispodobe prve, tretje in pete suite slavne- ga venca za čelo solo, spet ene- ga od spomenikov baročne in klasične glasbe nasploh, ki iz- kazuje vse bistvo nravnosti, du- hovnosti in naravnosti sklada- telja iz Leipziga. Glasbenik, ki poučuje na florentinskem kon- servatoriju Cherubini, zavodu AFAM v Sieni in glasbeni šoli Le 7 note v Arezzu, ki jo je sam ustanovil, je nato zelo sugestiv- no in s svojsko tehniko podal razne etape življenjske parabole človeka, od malih nog do mla- dostnih skokov in razponov, vse do razmišljujočih in drama- tičnih korakov zrelosti. Drago- ceni inštrument, ki ga je izdelal leta 1750 mojster Mantegazza iz Milana (Bachov sodobnik), je do konca izrabil z izvenpro- gramskim fragmentom dela Terra Acqua svetovno znanega čelista in sodobnega skladatelja Giovannija Sollimme; tudi to je navdušilo poslušalce. Občutljiva gospa Gabriella je ob sklepu ovenčala z lovoriko (kraj, kjer je grad, se je v srednjem ve- ku imenoval Borgolauro) tako glasbenike kot predsednico društva Arte e Musica Elgo Pisa- pia. Posrečena kulturna dogod- ka sta se nadaljevala v lepih kletnih prostorih ob prijetnem kramljanju, prigrizku in istrski malvaziji, ki sta ju ponudila go- stoljubna lastnika. Kdor bi želel več informacij o samem progra- mu in prireditvi, naj si ogleda spletno stran associazioneartee- musica. it, glede obiska Miljske- ga gradu pa se lahko piše na na- slov Castello di Muggia, Calle dei Lauri 7, 34015 Milje, tel. 040 272772. Davorin Devetak Talenti in vizije (V) Mozartov otroški operni “biser” in grajska koncerta v Miljah Japonska zasedba: sopran Rinako Hara in tenor Motoharu Takei, v sredini Čarodej Cola in duša predstave bas Andrea Binetti Razgled iz miljskega gradu Poletna scena v Novi Gorici Predstava Realisti je priklicala množico gledalcev estna občina Nova Go- rica že vrsto let skrbi za dobro počitniško počutje tistih občanov, ki preživljajo poletje doma, v me- stu. Kot pravi sam novogoriški župan, dr. Klemen Miklavič, na mestni občini oblikujejo prijetno okolje z namenom, da bi mladi ostali v mestu in se vanj vračali. Dogajanje v me- stu vidijo tudi kot priložnost za vključitev širšega kroga ak- terjev, ki soobli- kujejo ta prostor in dogodke. Prav zaradi tega je tudi letos zaživela med 21. junijem in 31. avgustom Polet- na scena, ki je ponudila na dveh prizoriščih na prostem, na Ploščadi Silvana Furlana za mestno občino in na Bevkovem trgu, številne glasbe- ne, gledališke, plesne, potopisne in filmske dogodke z domačimi in tujimi avtorji. Pri oblikovanju poletnega programa je Mestna občina Nova Gorica, ki v sodelo- vanju z Gorico kandidira za naziv Evropske prestolnice kulture leta M 2025, povabila k sodelovanju šeKUD Krea in Agencijo GIG. NaPloščadi Silvana Furlana so se v sklopu Poletne scene vrstili slo- venski filmi, pa tudi taki z med- narodnih filmskih platen. Letni kino Silvana Furlana je tudi to- krat potekal pod vodstvom Ma- teje Zorn. Na vse dogodke je bil prost vstop. Na Bevkovem trgu se je tako v pe- tek, 30. avgusta 2019, zbrala veli- ka množica gledalcev – upamo, da bodo kateri izmed njih postali tudi abonenti gledališča! -, da bi si ogledala predstavo Realisti, s podnaslovom Kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo, Ju- reta Karasa v izvedbi domačega ansambla Slovenskega narodne- ga gledališča Nova Gorica. S svo- jo odlično, do potankosti izpilje- no igro s hitrim tempom, v iz- vrstni režiji Tijane Zinajić so mlajši igralci Peter Harl, Jure Ko- pušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir tudi tokrat popolno- ma osvojili gledalce, ki jih je uvo- doma pozdravil novogoriški župan dr. Klemen Miklavič. Pred- stava je krst doživela na malem odru SNG Nova Go- rica 22. in 23. februarja 2018 in je že takoj pritegnila po- zornost s svo- jim nabritim, a tudi zelo kri- tičnim hu- morjem. Ta imenitna, dovršena upri- zoritev je se- stavljena iz prizorov - skečev, vze- tih iz našega vsakdanjega življen- ja, polnih duhovitosti in sati- rične osti ter ostre družbene kri- tike na račun človeških slabosti in našega kaotičnega sveta, v ka- terem ne znamo več vzpostavljati medčloveških odnosov. / str. 13 IK Koncert - Note poznega poletja Poletno druženje v Idrski dolini ote poznega poletja je bil naslov koncertu, ki je na zadnjo avgustov- sko soboto razveselil ljubitelje dobre zborovske glasbe v Idrski dolini. Gost je bil tokrat komor- ni zbor Ipavska, ki že dvajset let združuje pevce iz celotne Vi- pavske doline in je, na kar kažejo tudi številni uspehi do- ma in v tujini, eden izmed najboljših slovenskih zborov. Pevci iz Vipavske, pa tudi iz Solkana, že nekaj let zahajajo v Idrsko dolino in Be- nečijo, si ogledujejo tamkajšnje naravne in kulturne zname- nitosti ter se po pre- lepih zelenih pobočjih potepajo tudi s kolesi. Ravno zahvaljujoč se našemu Novemu glasu (po- vemo naj, da jih je večina na- ročenih na naš tednik), pa jim je uspelo vzpostaviti tesne pri- jateljske stike z nekaterimi pro- svetnimi delavci v Idrski dolini. To prijateljstvo je botrovalo tudi sobotnemu obisku in koncertu. Člani zbora Ipavska so se z ma- jhnim avtobusom že zjutraj za- peljali v Špeter, kjer so si ogle- dali multimedialni muzej SMO, nato so pohiteli na Idrijo, kjer so se v enem izmed najlepših N tolmunov osvežili in si natoogledali cerkev z lesenim, po-zlačenim oltarjem v Britofu. Po- poldan je bila na vrsti peta maša na Stari Gori, ob koncu katere so zbranim zapeli še nekaj pe- smi pod mogočnim kostanjem pred svetiščem. Zvečer je bil v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Pra- potnem na vrsti koncert. Zbor je, čeprav v okrnjeni sestavi, saj so bili nekateri člani še na počit- nicah, prisotnim zapel nekaj nabožnih pesmi svetovno priz- nanih avtorjev v latinščini, nemščini in slovenščini, sledil pa je venček narodnih, med ka- terimi je najbolj izstopala rezi- janska Ta na Solbici, v priredbi Sama Vovka. Odlična izvedba in vrhunsko petje sta navdušila žal maloštevilno občinstvo. Gosti- telj, pater Andrea Cereser, je poudaril, da tako kakovostnega petja menda v cerkvah Idrske doline še ni bilo slišati. V imenu občine Prapotno, ki je bila po- kroviteljica koncerta, je prisotne pozdravila odbornica za kulturo Francesca Macorig, pri organi- zaciji pa je domačemu društvu Val Judrio – Idrska dolina pri- skočilo na pomoč še KD Ivan Trinko. Sobotni koncert je bil nekak ko- nec bogatega avgustovskega druženja v Idrski dolini, saj so se v tem mesecu v številnih va- seh vrstili razni cerkveni prazni- ki, v vasi Seuce (Cladrecis) je ob prazniku patrona v domači cer- kvi zapel zbor staršev in učitel- jev Waldorfske šole v Ljubljani. SP Slovenija 5. septembra 2019 13 Sloveniji so ljudje in tudi politika z občudovanjem, voščili, pozdravi, priz- nanji in na druge načine počasti- li Borisa Pahorja za njegov 106- letni rojstni dan. Priznanja nje- mu, legendarni osebnosti, so po- menila tudi nov prikaz strnjeno- sti našega naroda in države v za- devah, ko je to potrebno in koristno. Med mislimi, ki jih je slavljenec izrekel ob proslavljan- ju svojega jubileja v Ljubljani, poudarjam naslednjo: “Imamo domovino, a je ne ljubimo. Če ne bomo ohranili slovenskega jezika, ga ponotranjili v sebi, in ohranili svoje istovetnosti, ne bomo dolgo obstali”. V politiki pa se nadaljujejo tudi težnje in procesi, ki niso v korist našega naroda in države. Mediji, ki delujejo pod okriljem sedanje oblasti, nadaljujejo kampanjo, pravzaprav gonjo, zoper predsed- nika ZDA Ronalda Trumpa in njegovo soprogo Melanio Trump, našo rojakinjo. Hkrati pa skoraj negodujejo, ker iz Amerike ne pride nobeno vabilo za obisk kakšnega slovenskega predstav- nika. Premier Marjan Šarec se bo 10. in 11. septembra z delegacijo ministrov in poslovnežev mudil V na uradnem obisku v Moskvi kotgost ruskega premiera DmitrijaMedvedjeva. Torej našega pred- sednika vlade ne bo v Washin- gtonu. V zadnjih osmih letih no- ben slovenski politik ni stopil čez prag Bele hiše. Tudi pretekla tri leta, ko ZDA predseduje Donald Trump in so tik ob njem žena Melania, sin Barron, ter tast in tašča, Viktor in Amalija Knavs, so njihova vrata ostala tesno zaprta za slovenske obiskovalce. Nek- danji slovenski veleposlanik v ZDA Roman Kirn takole raz- mišlja: “Medržavni obiski niso stvar sentimentalnosti, ampak predvsem posla. Ameriški pred- sednik mora vsak svoj obisk v tu- jini upravičiti z gospodarskimi ali političnimi interesi svoje države. Amerika nekaj pričakuje od nas, tako kot Slovenija od Američanov. Za zdaj jim nima- mo kaj ponuditi. Slovenija ima težave z izpolnjevanjem zavez v okviru Nata, za kar so Američani zelo občutljivi. Ne smemo jih za- vajati. ZDA so tudi zelo občutlji- ve za pretirane povezave z Rusijo, ki so celo presegle meje dobrega okusa. Karl Erjavec je bil zunanji minister kar šest let, vodil pa je preveč prorusko in premalo uravnoteženo zunanjo politiko, njegov predpostavljeni, premier Miro Cerar, pa tega ni preprečil. V prejšnjih dneh je novo službo že nastopila nova veleposlanica ZDA v Sloveniji. To je gospa Lyn- da Gave Cleve- land. Domnev- no je izbranka ameriške prve dame in naše ro- jakinje Melanie Trump. Večkrat je dejala, “kako je navdušena, da se končno naha- ja na sončni stra- ni Alp, zato da bo lahko sodelovala pri krepitvi od- nosov in sodelo- vanja med ZDA in Slovenijo”. V domači politi- ki pa je premier Marjan Šarec doživel prvo večjo afero, ki pa jo je kot premeten politik poskušal spremeniti v svoj prid. Njegov najožji sodelavec in prijatelj Bra- ne Kralj, generalni sekretar vla- dajoče Liste Marjana Šarca, je po- skušal na brutalen in nezakonit način izsiliti zaposlitev Igorja Šoltesa, ki na volitvah za evrop- skega poslanca ni uspel in je za- radi tega ostal brez dela. Omen- jeni Brane Kralj je telefoniral na zavod Uradni list in od predsed- nice nadzornega sveta zavoda zahteval, da kot direktorja Urad- nega lista zaposli Igorja Šoltesa, ki je znan tudi kot vnuk Edvarda Kardelja. Zaposlitev je zahteval kar v imenu države in dejal, “da Spomini na žalostne, trpke čase 23. avgust, prelomni mejnik največje tragedije v človeški zgodovini eta 2009 je bila v evrop- skem parlamentu v obli- ki priporočila sprejeta Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu z namenom, da se počastijo žrtve in obso- dijo storilci totalitarnih režimov in s tem položijo te- melji za spravo, ki bi temeljili na resnici in spominu. Reso- lucijo so sprejeli skoraj vsi po- slanci parlamenta, vključno s slovenskimi, z izjemo manjše skupine levičarjev. Resolucija je pozvala k razglasitvi 23. av- gusta za vseevropski dan spo- mina na žrtve vseh totalitar- nih in avtoritarnih režimov. To je datum, ko sta Ribben- trop in Molotov v Moskvi l. 1939 sklenila pakt o nenapa- danju ter si v njegovi tajni klavzuli razdelila del srednje, vzhodne in severne Evrope, ki sta jo v naslednjih dveh letih ob medsebojni logistični in drugačni podpori tudi zasedla in s tem zanetila drugo sve- tovno vojno. Vendar Hitlerju to ni bilo dovolj in je 22. juni- ja 1941 zahrbtno napadel Sov- jetsko zvezo, brez vojne napo- vedi, na kar se je tudi Stalin pridružil zaveznikom v boju proti tretjemu rajhu. Resoluci- ja namreč poudarja, da Evro- pa ne bo spravljena in združena, če ne bo zmožna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala in obsodila nacizma ter fašističnih in komuni- stičnih zločinov kot skupne zapuščine in ne bo izvedla poštenih in poglobljenih raz- prav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Slovenska tranzicijska levica, ki je bila le- ta 2009 na oblasti, je bila pro- ti potrditvi resolucije in jo je L DZ sprejel samo v vednost. V spremni besedi k Črni knji- gi komunizma (Založba Družina, Ljubljana 2014) se ugledni francoski zgodovinar Alain Besancon sprašuje, kako je mogoče, da je bil Stalinov sovjetski komunizem, z vsemi izvoženimi različicami in z vsemi zločinskimi dejanji, v zadnjih letih po razpadu Sov- jetske zveze skoraj že poza- bljen (in nekaznovan, prip. p.), medtem ko je spomin na grozote nacizma še kako živ že več kot pol stoletja po zlo- mu Hitlerjeve Nemčije. Končno je ob 25 milijonih žrtev, ki jih zgodovina pripi- suje nemškemu nacizmu, 93 milijonov žrtev komunizma dobesedno zastrašujoča števil- ka (Kitajska 65 milijonov, ZSSR 20, Vietnam, Severna Koreja in Kambodža 5 milijo- nov itn). Tudi mednarodna javnost prišteva komunistične voditelje med največje množične zločince v zgodovi- ni človeštva. Nemški časopis Bild je npr. sestavil seznam dvajsetih največjih množičnih morilcev 20. sto- letja (Mao Ce Tung, Stalin, Le- nin, Pol Pot idr.), med kateri- mi je tudi Tito na častnem de- setem mestu z enim milijo- nom žrtev (gl. knjigo Cirila Mraka Gre za Slovenijo, samo- založba, Ljubljana, 2018). Vendar pravi Besancon v svoji knjigi Zlo stoletja, “da ni ga zakona, ki bi kaznoval zago- vor komunizma ali zanikanje njegovih zločinov”, kot to vel- ja za nacistične zločine, pa čeprav sta bila oba zločinska sistema najbolj podobna rav- no v tem, “da sta si dodelila pravico in dolžnost ubijati, kar sta izvajala s podobnimi metodami in v do tedaj ne- poznanih razsežnostih”. Zgo- dovinarka Tamara Griesser Pečar pa nas opozarja (Družina, Slovenski čas, št. 83, III/2017), “da o podobnostih totalitarnih sistemov, ki izvi- rajo iz socialističnih korenin oz. so izšli iz socialističnih gi- banj (komunizem, fašizem, nacizem), govorijo tudi njiho- ve številne skupne značilnosti kot npr.: ideologija, enostran- karski sistem, enotnost obla- sti, močna policija, tajna poli- ona ve, kdo je on, Brane Kralj, in kakšna je njego- va moč”. Gospa Irena Prijović je Kraljevo zah- tevo odločno zavrnila in primer prijavila nadreje- nima organoma, Slo- venskemu državnemu holdingu in Komisiji za preprečevanje korupcije. Primer domnevno obravnavajo tudi kriminalisti. Premier Mar- jan Šarec je Braneta Kralja odsta- vil s položaja generalnega sekre- tarja Liste Marjana Šarca, ga zelo pohvalil, a obenem zatrdil, da je z njego- vo odstavitvijo večinska vladna stranka “pometla pred lastnim pra- gom, kar naj bi bilo vzor za vso državo”. Marjan Šarec zago- tovo ostaja v mar- sičem zagonetna in skrivnostna oseb- nost, ki ostaja nez- nanka glede svojih naslednjih name- nov v slovenski državi in politiki. Koga v državi pred- stavlja in kdo v re- snici upravlja Slove- nijo in ji vlada, se sprašujejo mnogi. Pomenljivo je, da ni nobenega odziva na prepričanje dosedanje slovenske komisarke v evropski komisiji, Violete Bulc, ki je deja- la, “da Slovenija še vedno ne ve, kaj sploh hoče”. Nekateri sprem- ljevalci političnih razmer v Slo- veniji pravijo, “če to zatrjuje ona, ki je bila ministrica Cerarjeve vlade, je v vodstvu njegove stran- ke in sodi v tabor, kjer je tudi stranka premiera Marjana Šarca, potem bo že res, kar pravi. Širi se prepričanje, da Slovenijo vodijo in o njej odločajo ne Marjan Šarec in njegovi, pač pa t. i. elite, sestavljene iz bogatih in vplivnih posameznikov”. (Ena izmed teorij o elitah zatrju- je, da le-te sestavljajo izbranci, odličniki, najuglednejši, najbolj cenjeni posamezniki, ki izstopa- jo po družbenem položaju in po- membnosti, tudi po svojem ka- kovostnem delu, op. a.) Znova je presenetila publicistka Maja Sunčič s komentarjem, ob- javljenim v tedenskem magazi- nu Reporter, namenjenem Slo- vencem, ki letujejo na Hrvaškem. Po njenem “Slovenci sploh ne potrebujemo hrvaškega turizma in bi lahko Hrvaško tu- ristično povsem zaobšli. Hrvaška pa zelo potrebuje slovenske turi- ste in predvsem njihov denar. Gre za kolektivno blaznost Slo- vencev, nad katero bi se morali zamisliti vsi, ki letujejo na Hrvaškem”. Pa še podatek, ki bi nas moral za- skrbeti in vzdramiti našo vest. Pi- sateljica in publicistka Milena Miklavčič je v tedenskem maga- zinu Reporter sporočila, “da se je v vrtincu revščine znašlo že sko- raj 700 tisoč Slovencev”. Žal pre- mier Marjan Šarec in njegovi o revščini v Sloveniji ne govorijo ali zelo neradi govorijo. Marijan Drobež cija, tajni predpisi, koncentra- cijska taborišča, ni svobodnih volitev, nasilje, kult osebnosti, indoktrinacija (od zibelke do smrti, prip. p.) in množične kršitve človekovih pravic”. Eden od odgovorov na Besan- conovo vprašanje je trditev, da se je Stalin, potem ko je dve leti prek skrivne klavzule pakta Ribbentrop-Molotov skupaj a Hitlerjem razkosal in zasedel velik del srednje, vzhodne in severne Evrope, prestopil na zavezniško stran in se na koncu vojne znašel med zmagovalci, ki jih pa ni- ma kdo kaznovati. Med razlo- ge za blagohoten odnos do komunizma se navaja tudi trditev, da javnost na Zahodu ni bila seznanjena z razmera- mi v Sovjetski zvezi in v nje- nih kasnejših satelitskih državah ter v boljševikih tako ni videla kakih krvoločnežev. Vendar opozarja p. Branko Cestnik (spletna stran Časnik. si), “da je mnogo zahodnih izobražencev, kot npr. Sartre, vedelo za komunistične zločine, a so bili tiho”. Pa da je veliko študentarije in izo- bražencev “zapadlo modi pro- tikomunističnega trobentanja ter so močno mižali nad bedo komunizma”. In končno so “marksistična levičarska poli- tična in kulturna združenja Zahodne Evrope dobivala fi- nančne injekcije iz Moskve”. Tako je bilo preveč vpletenih in bi “odločna in dosledna obsodba komunizma pov- zročila potres …, kar je kot mana z neba padlo v naročje tudi domačim slovenskim ko- munistom”. Cestnik svoj za- pis končuje z naslednjimi be- sedami: “Dovolite mi raz- košje, da me tokrat ne bo med vami, dragi borci za pravičen družbeni red”. Dr. Milko Mi- kola pa je v neki polemiki s prof. dr. Rudijem Rizmanom priznal, da se je jugoslovansko vodstvo leta 1948 res uprlo sovjetskemu imperiju, vendar ne zaradi zavračanja totalitar- nega režima, ampak zato, ker si je Stalin hotel podrediti tu- di Jugoslavijo in je pozval ju- goslovanske komuniste k od- stavitvi njihovega vodstva. Kajti jugoslovanske oblasti so ravno v obdobju 1948-1950 najbolj zaostrile svojo stalini- stično represijo (jugoslovan- ski gulagi, železna zavesa na zahodni meji, nacionalizacije idr.). Dr. Vasko Simoniti pa je zapisal (Demokracija, 27. 8. 2015), “da pri nas do sprejetja resolucije ni moglo priti in tu- di ne bo prišlo, ker bi spoz- nanje o tem, kakšna je bila druga polovica 20. stoletja, pomenilo hkrati priznanje, da so med mnogimi, ki so med nami, tu in zdaj, tudi nekdan- ji aktivni soustvarjalci totali- tarnega in avtoritarnega zla”. S sprejetjem resolucije bi se morali javno soočiti sami s se- boj, če tega že ne morejo sto- riti na zasebni ravni”. Vse to naj bo v trajen opomin sedan- jim in prihodnjim rodovom, kam lahko pripelje totalitarni sistem tudi narode, ki so dali človeštvu velike duhovne stvaritve. Milan Gregorič Novo v Sloveniji in njeni politiki Premier Marjan Šarec bo obiskal Rusijo, nova veleposlanica ZDA v Sloveniji! ič čudnega ni, če je predstava prejela vrsto nagrad na raznih fe- stivalih: zlatega leva za naj- boljšo predstavo po izboru občinstva na 19. Mednarod- nem festivalu komornega gledališča v Umagu na Hrvaškem 2018; občinstvo jo je izbralo kot žlahtno ko- medijo na 28. festivalu Dne- vi komedije v Celju 2019; na istem festivalu ji je isti naziv dodelila strokovna žirija; ta- krat je bila tudi režiserka Ti- jana Zinajić proglašena za žlahtno režiserko; na 43. Dnevih satire Fadila Had - žića v Zagrebu 2019 je pre- jela veliko nagrado Večerne- N ga lista za najboljšo predstavo vceloti. Skratka, čudovita predsta- va, ki je krasno požlahtnila pet- kov večer v mestu. Po predstavi sta bila udeležen- cem na voljo še Maja B, DJ cock- tail night in koncert z Avtomo- bili & Goriškim pihalnim orke- strom. Z 12. strani Predstava Realisti ... Melania Trump Aktualno5. septembra 201914 Pevski teden v organizaciji SCGV Emil Komel Gorica Zborovsko petje je zazvenelo v koči sv. Jožefa ŽABNICE stočasno, ko se je Mešani mladinski pevski zbor vračal iz Arezza, v nedeljo, 25. avgu- sta, s tremi osvojenimi nagrada- mi na mednarodnem tekmovan- ju, so se pevke in pevci Mladin- skega zbora Emil Komel veselo odpravljali v kočo sv. Jožefa v Žabnicah na pevski teden v or- ganizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Glavna mentorja sta bila zboro- vodja Mateja Černic in Mirko Ferlan, Martina Gereon in Marja Feinig pa sta vodili druge glasbe- ne delavnice, ki so potekale od nedelje do četrtka. Delavnic in aktivnosti, ki so se I vsakodnevno vrstile, je bilo veli-ko. Osredotočene so bile sevedana skupinsko petje, kjer je zbor prebiral nove skladbe, najprej po sekcijah s pomočjo korepetiter- jev in nato na skupnih vajah. Na pevsko vajo je prišla tudi strokov- njakinja za vokalno tehniko Ni- na Kompare Volasko. V popoldanskih urah pa je bil čas še za različne aktivnosti: glasbe- ne delavnice, poučne sprehode v naravo in igre v naravi. Po večerji so bile na vrsti družabne igre, ki so utrjevale medsebojne odnose in prijateljstva. Zadnji večer je nočno tišino gozda prebil glas otrok, ki so veselo peli ob sprem- ljavi kitar okoli skavtskega ognja. Mladinski pevski zbor, v katerem so člani stari od 11 do 14 let, je del zborovske piramide Centra Komel. Otroci, ki so sodelovali na pevskem tednu, so pokazali veliko delavnosti, marljivosti, lju- bezni do petja in glasbe. Izkušnjo pa sta še obogatili tkanje medse- bojnih odnosov in prijateljsko vzdušje med prisotnimi. Vaje zborov Centra Komel, h ka- terim je še možna prijava, se bo- do ponovno začele v septembru. Zainteresirani lahko za več infor- macij kontaktirajo tajništvo na telefonski številki 0481/532163. BK ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 3. septembra 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (257)Erika Brajnik 100 dni teka - 2019 (2) Saška 46 let: shujšala je 5 kg, tekla je 100 dni, vsak dan 20 minut. “Hvala za to 'brco v rit' in motivacijo, ki jo širite me ljudmi. Jaz še vedno tečem, čeprav ne obja- vljam. Škoda se mi zdi, da bi v tako lepih dneh, ki so še pred nami, to opustila. Na jesen, zimo pa se bom verjetno počasi umirila in potem spet začela v letu 2020. Se že veselim. Sicer sem tekla prvič, tek je zame nekaj novega, niko- li nisem tekla in ni- koli nisem bila športnica, tudi telo- vadba me ni nikoli navduševala, zato je bil zame to zelo velik izziv. Včasih sem katerega izmed tekačev opazila, pa sem si vedno misli- la, kako lahko ti ljudje tečejo, kako je to 'brez veze', jaz tega ne bi zmogla, to je tako monotono, nima no- benega smisla, tek je bil zame samo en velik na- por. No, pa sem tudi sama 'dala to skozi'. Prvi te- den je bila zelo velika kriza, vse je tako bolelo … Potem je bila še kriza prvi mesec, potem pa je ne- kako šlo, nazadnje pa je to nekaj samoumevnega, vsakdanjega in me navdušuje in zdaj rada tečem”. Kar smo v teh 100 dneh naredili, ni samo to, da smo tekli 100 dni. Najpomembnejše je dejstvo, da smo dali zgled svojim družinskim članom, so- sedom, otrokom, prijateljem, vsem, ki so nas opa- zovali in spremljali. Z zgledom, da smo vsak dan tekli, tudi v dežju, mrazu in burji, smo poslali ja- sno sporočilo, ki se glasi: “Zdravje je eno, vredno ga je krepiti. Zdrav- je ni samo po sebi dano, potrebno ga je gojiti kot ljube- zen”. In prav to je spo- ročilo 100 dni te- ka: imejmo se radi, imejmo radi svoja telesa. Vzemimo si čas zase, kljub vse- mu, 20 minut ni veliko, pa vendar je. To je najlepši zgled, ki ga dajemo našim otrokom, in velja več kot 1000 besed! Saj veste, spomnite se, kako se začne otrok učiti?... S posnemanjem! Iščimo zdravje! / konec www.saeka.si V Ščednem v Števerjanu stanuje prijaz- na gospa, ma- ma in nona, Rozana Kom- janc, ki me je povabila na svoj dom, čudovito hišo, utopljeno v briško zelenje. Vabilo sem nemudoma sprejela, saj mi je go- spa obljubila, da mi bo posredovala recept odlične sirkove mineštre, ki se ga je naučila od svoje mame. Rozana mi ni dala samo re- cepta, celo mineštro sem odnesla s seboj! Gospa se je rodila v kmečki družini na Vale- rišču. Doma so sadili koruzo, pšenico, bre- skve, imeli so kokoši, krave, v gozdu ob do- mačiji tudi kostanje in jurčke. Tudi vino- grade so imeli - nekaj vina so pridelovali za domačo uporabo, vi- narjem na Plešivo pa so prodajali mošt. Ko- ruzo in pšenico so vo- zili v mlin v “Kujaduc na Prevalo”, zrna so prodajali tudi peku v Ločnik - “en žakelj moke so dali nam za zimo, razliko so nam izplačali in tako smo imeli muku za puljen- tu”. Iz svežega, “mlečnega sirka” so delali mineštro, pšenična moka pa je bila za kruh. Mlečno koruzo so pobirali lahko že julija in jedli, dokler ni postala pretrda: “enkrat se je jedlo sproti”, saj so gospodinje mineštre pri- pravljale s sezonsko zelenjavo, ki je rasla na domačih vrtovih in njivah. Zalivali niso, saj vode na do- mačiji ni bilo, za pranje in kuhanje so ho- dili po vodo k majhnemu iz- viru - po dva vrča so nosili, pritrjena na ra- mo. Pri delu na poljih so se posluževali vo- zov na volov- sko vprego, prvi traktor so na kmetiji družine gospe Ro- zane kupili na polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pri večjih kmečkih opra- vilih so priskočili na pomoč sosedje: koruzo so luščili zvečer med pripovedovanjem zgodb in petjem - “bila je veseljica”, nekaj so je vezali v kite, drugo pa so sušili na mrežah, pritrjenih na lesene drogove in pre- kritih s strehico, s storžev so drobno zrnje odstranjevali, “mrveli”, s pomočjo naprave, ki so jo poganjali ročno. Gospa Rozana se je poročila v Ščedno, kjer se je mož ukvarjal s kmetijstvom, sama pa je dobila službo v trgovini v Raštelu, kjer je de- lala do upokojitve. Med pogovorom o sirko- vi mineštri se je Rozani porodil marsikateri spomin na svojo mamo Slavico, ki je bila iz- najdljiva in pridna; kljub revščini in težke- mu življenju je znala svoje otroke presenetiti in jih razveseliti. Njej, sestrama in bratu je ob mineštri rada ponudila dober štrudelj, saj “japk pr nas ni manjkalo in zmirej smo do- bili presenečenje iz niča”. Bila je odlična šivilja, tako da je otrokom iz starega blaga šivala srajčke in oblekice: delala je ponoči in otroke zjutraj razveselila z darilom, kasne- je je celo vnukoma, sinovoma gospe Rozane, iz starega, modrega krila sešila srajčki. Na “placu” v Gorici je prodajala nekaj do- mačega pridelka – “samo malenkost, za se preživljat”. Tudi hčerki sta ji že kot mladi de- klici pomagali, tako da sta hodili k sosed- njim kmetom nabirat breskve; življenje do- ma pa je postalo lažje še posebno po letu 1970, ko sta našli službo in tako pomagali staršem, tedaj so lahko kupili nov štedilnik in televizijo. Gospa mi je med pogovorom o pri- delovanju koruze povedala, da so nekoč kmetje s ko- ruznim ličjem polnili blazine, pri tem pa ji je na mi- sel prišel zelo prisrčen in drago- cen spomin: ob njeni poroki ji je stric podaril otroško posteljico z blazino; ko pa je Rozana izvedela, da pričakuje dvojčka, je mama Slavica nekje našla staro posteljico, jo popravila, tako da je bila čim bolj podobna drugi, in sešila bla- zino, ki jo je napolnila s travo - vsak sinček je tako imel svojo posteljo! Gospa Rozana za svoja sinova in ostale do- mače danes rada skuha sirkovo mineštro še posebno ob trgatvi, a vsi doma jo radi jedo kadarkoli. Zaupala mi je, da jih z mineštro vedno razveseli, tako da jo poljubljajo in objemajo, sama pa se ob ku- hanju spomni na svojo ljubljeno mamo. SIRKOVA MINEŠTRA Sestavine (za 5 litrov mineštre): 400 g mlečne koruze v zrnju, 2 kg krompirja, 3 korenčki, 2 rdeča paradižnika, 300 g svežega fižola, šopek peteršilja, steblo ze- lene z malo lističi, 1 čebula, kos pršuta, ščepec soli, 2 čajni žlički začimb, 2,5 litra vode. Priprava: V lonec na pritisk (ekonomski lonec) damo oprano zrnje koruze, olupljen in na koščke zrezan krompir, korenje, olupljena in zreza- na paradižnika, fižol, “ljip punj” peteršilja, sesekljano steblo zelene, na drobno zrezano čebulo, pršut (nekoč so uporabljali prašičjo kost, ki je dala mineštri okus) in zalijemo z vodo. V preteklosti so morale gospodinje mi- neštro na “špargertu” kuhati dobrih pet ur, danes je v loncu na pritisk dovolj 25 minut. Po želji in okusu lahko pustimo zelenjavo v kosih ali pa jo malo stlačimo, da se mineštra zgosti. Sirkovo mineštro so nekoč ponoči shranjevali ob odprtem oknu, da je bila na hladnem, in jo jedli tudi tri dni zaporedoma, servirali pa so jo mlačno. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (50) Rozana Komjanc Na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Drugi prijavni rok e je kdo še neodločen glede prihodnjega štu- dija, ponujajo številne fakultete v Sloveniji možnost vpisa tudi v tretjem prijavnem roku, 25. in 26. septembra. Med temi je tudi Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, ki raz- pisuje prosta vpisna mesta za vse študijske programe, in sicer Italijanistiko, Slovenistiko, Ko- municiranje in mediji, Med- kulturno jezikovno posredo- Č vanje, Geografijo, Zgodovinoin Arheologijo.Poseben poudarek gre možno- sti študija na pedagoški smeri. Iz zamejskih medijev je namreč razbrati, da je na nižjih sred- njih šolah v Italiji s slovenskim učnim jezikom čutiti poman- jkanje profesorjev, predvsem za slovenščino, zgodovino in zemljepis, a tudi za itali- janščino ter druge predmete. Diplomanti fakultete so široko razgledani in izobraženi huma- nisti in družboslovci, kar jim omogoča široke zaposlitvene možnosti na področju izo- braževanja, svetovanja, analiz in mednarodnega sodelovanja. Zaposlijo se lahko v šolstvu, medijih, založništvu, muzejih ali arhivih ter delujejo kot ana- litiki, načrtovalci, kartografi ali strokovni sodelavci v zasebnih in javnih podjetjih, državni upravi, prevajalskih agencijah, mednarodnih ustanovah in drugih organizacijah. Kdor je zainteresiran za študij teh predmetov, za dodatne in- formacije lahko piše na info@fhs.upr.si ali pa obiščejo spletno stran www.fhs.upr.si. Aktualno 5. septembra 2019 15 evihta v gorah je nekaj najlepšega. Predvsem če imaš srečo, da se zatečeš nekam na varno in suho ter skozi okno, ob čaju, opazuješ, kako strele udarjajo v skale in kako se oblaki lovijo prek vrhov. Pokrajina izginja v meglicah, dež udarja po šipah, divjemu vetru se klanjajo smreke v vsej svoji veličini. Tedaj je najlepše, če si na toplem in diši po preperelem lesu, če nekje prasketa ogenj in vabijo vonjave s štedilnika. Nevihta v gorah pa zna biti tudi sila neprijetna. Če se pojavi nepričakovano, ko si sredi grebena in ni nikjer nobenega zavetja, strele pa kot za stavo švigajo vse naokoli. Od dežja si premočen do kosti, voda se nabira v gojzarjih, mraz pa že počasi leze pod bundo. Tedaj je vsaka pot v dolino predolga in vsako zavetje predaleč. Ko si pa že moker do kosti, ti postane vseeno in gaziš po vodi in blatu, medtem ko razmišljaš o topli prhi in suhi obleki. Tako nekako je bilo z menoj, ko sem se nekega prijetno vročega avgustovskega dne napotila na avstrijski Poludnik, Poludnig v nemščini, a se je izlet že nesrečno začel. Čeprav sem startala zgodaj, me je po telefonu kontaktiral prijatelj z novimi predlogi za neko prireditev. Nekoliko razvnet klepet se je razvil v diskusijo, signal je bil slab kot vedno v gorah, zato se je zveza neštetokrat prekinila in neštetokrat sva oba spet zavrtela telefonsko številko. Skratka, ko sem parkirala in si oprtala nahrbtnik na rame, je bilo že nekaj minut čez poldne. Izkušen in pameten planinec se ob taki uri zagotovo ne odpravlja na dvatisočak, no skoraj dvatisočak, kajti Poludnik meri v višino ravno 1999 metrov. Ker so mi to poletje prosti dnevi šteti, pa se nisem hotela odreči izletu, vzela sem pot pod noge, v upanju, da bo vreme vzdržalo. Pot na Poludnik ni dolga, dostop lahek, spodaj, približno uro pod vrhom, pa je planina. In podala sem se po krasnih grebenih med cvetje in skale, med vrtoglave razglede, v katere so ujete sanje. Hodila sem kar se da hitro, premagovala vzpone in se zaskrbljeno ozirala proti zahodu, kjer so se nad prekrasnimi vrhovi Lienških Dolomitov že zbirali oblaki. V gorah se vreme hitro spreminja. Nekje daleč na obzorju se rodi oblak, pa je vse bolj črn in težak, dokler se počasi ne utrgajo prve kaplje, težke in debele kot svinec, da se odbivajo od skal. Sprva počasi, nato vse hitreje, dokler ne zagrmi in dokler niso strele vsepovsod. Gore bučijo, rjovijo v viharju, ki moči do kosti in čez. Dež v gorah je neizprosen, neusmiljen, krut. In gore so v tem divjem objemu prelestne, krasne, mogočne. Vrh Poludnika je pred mano, občutek imam, da bi se ga lahko dotaknila z rokami. Ampak za mano grmi in treska kot za stavo. Kaplje so težke, mrzli curki mi neprizanesljivo lezejo za vrat. Ulije se in razumem, da je za vrh vendarle prepozno. Nekaj metrov je še do tja, a nima smisla nadaljevati. Obrnem se in že hitim v dolino, medtem ko se v čevljih že nabira voda in me mrazi zaradi ledenega vetra. Na poti srečujem ljudi, hitijo pred mano in za mano proti dolini. Ni zaradi dežja, vsi se bojimo strel, ki švigajo vsepovsod. Vemo, da bomo varni samo, ko bomo daleč od skalnatih grebenov. Pomislim na planino nedaleč spodaj in upam, da bodo katerakoli vrata odprta. Nenadoma nadnaravna svetloba osvoji nebo nad mano. Udari, da mi zabobni v ušesih. Viharnik ob stezi se raztrešči na tisoč kosov. Ostanki debla ležijo vsepovsod po trati. V strahospoštovanju obmolknem in pogoltnem sline. Gore. In mi ljudje, nemočni v njihovem objemu. V nalivu se spuščam po zadnjih travnikih, nedosežen vrh je že daleč zgoraj med oblaki. Planina je zdaj tik pred menoj, mokra hitim v zavetje in se znajdem s psičko v naročju pred vrati, kjer se že tre premočenih planincev. “Nahrbtniki, anoraki, palice in vsa ostala oprema, naj ostane zunaj”, vsakemu posebej strogo naroča okroglolična planšarka, “ljudje in živali brž v kuhinjo”. / dalje Suzi Pertot N Draga 2019 / Nedeljska sveta maša G. Božo Rustja: “Kdor je ponižen, ne bo ponižan” OPČINE radicionalno jutranjo evharistično daritev sta v nedeljo, 1. septembra 2019, pod šotorom na dvorišču Finžgarjevega doma na Opčinah za udeležence 54. štu- dijskih dnevov Draga 2019 da- rovala g. Franc Pohajač in ju- tranji predavatelj, mag. Božo Rustja. Slednji je v homiliji pokomen- tiral nedeljsko Božjo besedo in se - tudi prek anekdot in misli velikih svetnikov - osredotočil na pojem ponižnosti. To je kre- post, ki se marsikomu zdi od- vratna, je dejal. In vendar tudi ljudje, ki ne hodijo v cerkev, ne marajo niti nasprotja ponižno- sti, to je napuhnjenosti, arogan- tnosti in vzvišenosti. Kdor je ponižEn, ni ponižAn. Za člove- ka, ki se izogiba napuhu, pravi- mo, da ima pravo mero: zaveda se, kaj more in kaj zmore, pa tu- di, česa ne more in česa ne zmo- T re. Zato sv. Terezija Avilska pra-vi, da je ponižnost realnost, re-sničnost. Ponižnost je to, da se zavedaš svojih sposobnosti in meja. Krščanska ponižnost je lahko osovražena tudi zato, ker so jo v zgodovini velikokrat na- pačno pojmovali, predstavljali in razlagali. “Ne sili v ospredje! Bodi tiho! Skloni glavo”! Celo razne prakse ponižnosti v sa- mostanih nimajo nič s pravo krščansko ponižnostjo. Zato so ljudje z zdravo kmečko pametjo in pobožnostjo govorili o puhli ponižnosti, o človeku, ki ni iz srca ponižen, ampak se hlini, se dela ponižnega. V naravi je rav- no obratno: vsaka rastlina se bori, da bi prva prišla do sonca, do svetlobe; živali poznajo svoj teritorij, borijo se za prvo me- sto... Tudi kristjan se lahko bo- juje, da bi bil prvi: prizadeva naj si za prvo mesto v najplemeni- tejši kreposti! Kristjan lahko tekmuje, da je prvi v kre- posti. Bodi prvi v ponižno- sti, v skromnosti, v po- moči drugim, v ljubezni do sovražnikov, v odpove- di, v postu itd. Za svetega Antona puščavnika, ki vel- ja za vzornika asketskega življenja, pravijo, da je težko prenašal govorice, da je kdo bolj kreposten od njega. Hotel je biti prvi v kreposti, da bi bil prvi bliže Bogu. Sveti Janez Kli- mak primerja prizadevan- ja za napredek v kreposti konjskim dirkam: me- niško življenje je zanj kot konjske dirke, v katerih hoče vsakdo biti prvi. Ta- ko naj si tudi vsak menih oz. kristjan prizadeva za kreposti. Naj bo prvi v kre- posti. Obstajajo tudi “zdravil” zoper napuh: g. Božo je omenil dve “table- ti”. Prva “tebleta” je se za- vedati, da so naše sposob- nosti Božji dar. Če bi se ra- di hvalili s svojimi sposob- nostmi, pomeni, da moramo upoštevati, da bomo tudi strožje sojeni, če se zavedamo sposobnosti, talentov in darov, ki jih imamo. Te darove mora- mo torej izkoristiti in pustiti, da obrodijo obresti. Druga “table- ta” pa je, da se vprašamo, kaj imajo ljudje od naših sposob- nosti, darov in talentov. Radi se razkazujemo kot narcisi, a nihče nima koristi od tega, ker svojih talentov ne dajemo v službo drugim. Talente, ki jih imamo, sposobnosti, na katere smo upravičeno ponosni, naj bodo priložnost, da se vprašamo: s čim koristimo drugim? S čim koristimo družini? S čim kori- stimo narodni skupnosti? S čim koristimo občestvu Cerkve? S tem izpraševanjem je g. Rustja sklenil homilijo pri maši, ki jo je pod vodstvom Janka Bana spremljal cerkveni zbor. DD Nekaj najlepšega, a tudi sila neprijetnega Nevihta v gorah (1) foto dd Pred začetkom četrtega predavanja so v nedeljo na Dragi izročili 8. Peterlinovo nagrado. Vnuk Tomaž Susič in pravnukinja Urška Petaros sta pred podeljevanjem predstavila nagrado, ki so si jo zamislili v spomin na nepozabnega kultur- nega in prosvetnega delavca Jožeta Peterlina ob 100. obletnici njegovega rojstva. Njeni pobud- niki so člani Peterlinove družine ter ustanove in društva, ki so zaživeli po njegovi zaslugi in je v njih deloval do prezgod- nje smrti. Nagrado so namenili osebi ali orga- nizaciji, ki s prostovol- jnim delom na kultur- nem področju širi načela, ki jih je živel in udejanjal Jože Peterlin, ki torej glede slovenstva in demokracije ne poz- na odklonov in deluje po etičnih načelih kato- liške vere. Letošnji do- bitnik nagrade, ki kon- kretno vsebuje plaketo z bronastim profilom Jožeta Peterlina ter gra- fiko z Repentabrom tržaškega slikarja Edija Žerjala, je vsestranski kulturni delavec Jože Faganel. Jože Faganel je svoje življenje zapisal čistosti in lepoti sloven- skega jezika ter prostovoljnemu delu v korist najšibkejšim. Bil je dolgoletni lektor in profesor govora, sodeloval je na RTV Slovenija in lektor- sko delo opravljal malodane v vseh poklicnih gledališčih, še največ na Tržaškem, kjer je opravil lektorsko delo v skoraj 150 igrah. S Trstom pa je pove- zan tudi zato, ker že dolgo let plodno sodeluje z Ra- dijskim odrom. Nagrado sta mu izročila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik in hči Jožeta Peterlina, Lučka. Jože Faganel je po- vedal, kako je počaščen za prejem te nagrade, in do- dal, kako se bomo morali Slovenci začeti zgledovati po osebah, kot je bil prof. Peterlin, če bomo hoteli ohraniti slovenski jezik in kulturo. Če bomo imeli toliko znanja, ljubezni in energije, kakršne je iz- pričal Jože Peterlin in jo prenašali na prihodnje ro- dove, bomo slovenščino ohranili. Draga 2019 / Peterlinova nagrada Jožetu Faganelu Aktualno5. septembra 201916 Nova pridobitev na Goriškem “Verjamemo, da se zmore danes ponuditi nekaj več!” o Silvanu Semoliču, ki je z družino pred kratkim posodobil že obstoječo trgovino z jestvinami in razširil ponudbo v sosednji stavbi pri Rdeči hiši z novo trgovsko-go- stinsko ponudbo, iskreno česti- tam in mu omenim, da smo v Gorici veseli vsakega novega od- prtja trgovin, ko pa se po večini le zapirajo, mi zadovoljno od- vrne: “Hvala, sami smo pre- pričani, da se tudi danes lahko ponudi nekaj več, nekaj dru- gačnega, po meri človeka. Za od- prtje gostinskega obrata v stavbi, kjer je bila nekoč pri Rdeči hiši znana slovenska banka, smo se K odločili, ker smo hoteli na tem me- stu ponuditi poleg je- stvin tudi sodoben bar, gostin- ski obrat, v katerem je razširjena ponudba delikatese, vrtnin in ze- lenjave, a tudi hitrih in v naši hiši pripra- vljenih hladnih in toplih jedi”. Vsi, ki družino Sil- vana Semoliča poznamo, vemo, da so že dolgo let odlični trgovci, taki, ki imajo pred očmi osebo in ne kupca. Vsi zaposleni pri njih so prijazni, hitri, govorijo ta- ko italijanski kot slovenski jezik, izbira v njihovi trgovini je bila že doslej dovolj vsestransko po- polna, da je nagovarjala kupce tako iz Gorice kot iz sosednje Slovenije. “Nekaj novega smo morali nare- diti, saj se vse spreminja, sami pa nočemo in tudi ne moremo se kosati z velikimi trgovskimi ve- rigami na obeh straneh državne meje. Tudi ni bil to naš namen, ko smo se odločili, da bo v stari trgovini ostala ponudba podob- na prejšnji, v bistvu trgovina, v kateri hitro in za sprejemljive ce- ne dobiš vse, kar potrebuješ do- ma”, je dodal Silvan, medtem ko Študijski dnevi na Opčinah pri Trstu Za kulturni, demokratični ... Z 9. STRANI ajprej je gost delil s prisotnimi lepe misli in spomine na Drago, kar je prav gotovo prijetno presenetilo organizatorje. Dr. Petrič se je zahvalil vsem tistim, ki so ta dogodek zasnovali, saj se dobro spominja na začetke Drage in kako je bila vseskozi neki žarek svobodne misli v tistih časih, ko je bilo v Sloveniji drugače. Tu so se soočali različni pogledi, so se negovale misli v zvezi s slovenstvom in že takrat je padla kakšna misel o svobodni državi. Draga je povezovala slovenstvo ne le geografsko, ampak je presegala tudi meje v glavah. Sledilo je izčrpno predavanje o današnjih časih, zgodovini oz. prelomnih letnicah za Slovence in o izzivih. Danes živimo v prelomnih časih, svet je nedvomno večpolen, z več centri moči in z različnimi dinamikami med njimi. Ne gre več za ZDA in Rusijo oz. za stabilnost (tudi če strahu), ki je vladala med dvema blokoma. Ta dinamika se spreminja in pomeni veliko večja nepredvidljivost prihodnjega dogajanja. V tem svetu so novi igralci z zelo različno identiteto in pogledi. ZDA ostajajo pomembni igralci, ki se pa umikajo v krog svojih lastnih interesov. Amerika v bistvu zapušča vlogo svetovnega policaja in postaja v veliki meri zopet izolacionistična, kar pomeni, da bomo Evropejci v N prihodnosti morali bolj skrbetisami zase in za lastno varnost.Rusija se vrača na mednarodno prizorišče in ne pozabimo, da je v svoji biti evropska država, vedno posebna in drugačna, a tudi vedno del evropskega dogajanja. Na obzorju pa je nov gigant, in sicer Kitajska, ki je v biti drugačna. Tam ni bilo nikoli govora o človekovih pravicah, cesar je bil na pol bog itd. S to Kitajsko, ki je vsak dan močnejša, se bomo srečali jutri tudi Slovenci. V tem svetu stoji Evropa, ki je precej razklana in ima velik problem delitve na Vzhod in Zahod, saj sta dve generaciji vzhodnih držav živeli za železno zaveso, to se pravi z drugačnim pojmovanjem države in svobode. Temu lahko dodamo še problem Balkana, ki ne napreduje, kot smo vsi upali. Zadeve se zapletajo, napredka pravzaprav ni, razen Slovenije, ki se nekako trudi in ima pravzaprav tudi neki vpliv na ta del sveta. Vsemu temu lahko dodamo še velik problem migracije in vere, saj ena velikih monoteističnih ver ni še postala ekumenična, to se pravi tolerantna do drugih. Ta je situacija in ti so izzivi, pred katerimi je Zahod, Evropa in naša civilizacija, je obrazložil govornik. Kakšno pa je bistvo narodnega vprašanja Slovencev danes? Za Ernesta Petriča sta pomembni dve ugotovitvi. Prva je, da smo del globalnega sveta s stalnimi vplivi od zunaj, in drugič, da imamo prvič v svoji zgodovini usodo v svojih rokah. Narodno vprašanje je zato, kaj bomo počeli s samimi seboj, ne več, kaj bodo drugi počeli z nami. Sledil je opis zgodovinskih dogodkov, za katere predavatelj pravi, da so določili naš današnji položaj. Zelo pomemben mejnik za Slovence je ta, da tudi takrat, ko o neki zavesti ne moremo govoriti, se je slovenski jezik vseeno uporabljal v pomembnih zadevah, kar gre predvsem zahvala katoliški duhovščini, ki je pred davnimi stoletji uporabljala slovenski jezik ob raznih svečanostih in bogoslužju. Temu sledi luteranstvo, Trubar in veliki ljudje v obdobju prosvetljenstva, ki so ohranjali slovenski jezik in na ta način tudi narod. Kasneje je nastopilo obdobje ob koncu prve svetovne vojne. Takrat smo bili Slovenci pred izbiro, saj je tvorba, v kateri smo bili toliko let, razpadla. Alternativ praktično ni bilo, razen se znajti na Balkanu v kraljevini in kasneje jugoslovanski državi, kar je povzročilo posledice, kot je bila npr. balkanizacija. Po 2. svetovni vojni so bile v veliki meri pretrgane vezi slovenskega naroda z Zahodom in začel se je čas popolnega zastoja. Bil je čas, ko so sredstva opravičevala cilj, in to je zaznamovalo in še zaznamuje našo prihodnost. Pozitivno je bilo le to, da je vključitev v Jugoslavijo pripomogla k rasti velike samozavesti, saj smo vedeli, da smo bili Slovenci v tej državi najbolj razviti in najbolj napredni. Politik je potem opisal leta, ko je sodeloval s Stanetom Kavčičem. Opisal ga je kot osebo, ki je pripravila slovenski narod na vse izzive, ki jih je imel pred seboj. Očitno ni jemal jugoslovansko opcijo kot nekaj zanesljivega za prihodnost. Namenjal je veliko pozornosti stikom z Zahodom in cestnim povezavam, prizadeval si je za energetsko neodvisnost in močno slovensko banko. To je postavilo bodočo Slovenijo na čvrste temelje. Tako je tudi bilo. Leta 1989 Jugoslavija ni bila več pomembna za ravnotežje moči med Zahodom in Sovjetsko zvezo. V tem duhu so Slovenci ujeli zgodovinski trenutek. Razumeli smo, da se zadeve v Evropi premikajo, da se postavljajo nova razmerja in smo “korajžno” šli v smer osamosvojitve, in to po pravni in demokratični poti. Slovenija danes raste, čeprav dosti bolj počasi, kot bi lahko. Še vedno smo skregani in tega je še kriva preteklost. Politične odločitve in vplivi se dogajajo še v ozadju, tako kot v Jugoslaviji, in to bistveno upočasnjuje naš razvoj. Dokler ne bo v Sloveniji formalna demokracija zadihala s polnimi pljuči, bomo imeli težave s preteklostjo. Prelom s preteklostjo, po mnenju Petriča, ni bil dovolj globok. “Ohranila se je neka ostarela miselnost, naj za nas skrbi država. Država naj ustvari pravni red in učinkovit nadzor. To je napačno mišljenje! Treba je ustvariti pobudo za ljudi, da bodo oni ustvarjalni, oni kreativni, oni pripravljeni tvegati in skrbeti za svojo srečo ter oni kot svobodni ljudje učinkovito delovati! ” je poudaril Petrič, ki je ob koncu povedal, da imamo vse možnosti, da kot država dobro napredujemo, saj smo del EU in razvitega sveta, vpeti v najmočnejše zavezništvo, t. j. NATO, še vedno uživamo velik ugled in imamo vse, kar je potrebno za nov gospodarski zagon. Moramo pa še veliko storiti za ohranjanje naše identitete in naših vrednot ter biti bolj pošteni na vseh ravneh. Matevž Čotar je žena Magdalena z veseljem povedala, da bodo na novi loka- ciji ponujali tu- di jedi, poleg veliko delikate- se, po kateri so sicer že bili poznani. Gospa Magda- lena pove, da so se odločili za preprosto, a dobro in predvsem tako hrano, ki si jo za zmerno ce- no lahko pri- voščijo vsi, ki gredo mimo. Prav zato ima- jo v novem lo- kalu mize in stole, kjer lah- ko v miru poješ, kar gospa Mag- dalena vsak dan svežega skuha. Nasmejana in prijazna prodajal- ka Anita, ki je hitra in odločna, na vprašanje, ali imajo zdaj večjo ponudbo sirov, takoj ureže rezi- no novega sira in mi ga da po- skusiti: “Ta je odličen! Meni lah- ko zaupate”! Devet zaposlenih bo torej v dveh lokalih družine Semolič v pri- hodnje skrbelo, da bodo lahko kupci in mimoidoči kaj dobrega pojedli, napravili nakupe, predv- sem pa bodo odslej lahko spili tudi kozarec vina, piva, kavo, kot bodo tudi v prihodnje lahko povprašali po prigrizkih in odličnih sendvičih, po katerih so že leta znani. Voščimo jim seveda veliko sreče in se iskreno veselimo njihovega navdušenja na začetku nove po- ti! JUP Silvano Semolič z ženo Magdaleno (foto JMP) Anita (foto JMP) Manuela in Valentina (foto JMP) Gospodar Silvano Semolič in sestra Liliana Semolič v “stari trgovini” Silvano Semolič s hčerko Valentino Foto dd Dr. Ernest Petrič