Uslužnostni obrati za pomoč gospodinjstvom v Vojvodini
V se;pteimibinu je odbar za v.praša>nja dieJa ia sooialnej?a zavajovaaija zho-ra proiizvajalcev ljudske sjkupščiiue AP Voj vodiLue izvedel a'u.keto o dteki usl'už.nosliiiiiih otbraiov na oaennlj'U 'Vojvodiuie. Aaketo so izvedJji v Novem Sadu, Bačkeia Petrovcu, Beooiiaii, Baokii Palanki, Vrbasu, Kudii, Crvemku, Beoeju,   Souihbortu,   Apafciinu,   Odžaoih,  Zrecujaukm  vn  Pa-nčevu.
Qbjavil'jiaimo   mekatere   podatke,   do katerik so priSLi s to a.niketo.
Veilitko število dirnižiji v inestiih ae more pO6V<j-tili potrebiuj pozornosiii prekranj«-vaojiu, vzdrževauj,u stamovanja, otbiaoe-Dij<u, osebmd higieni, sitrokovinemu iz,po.pol-iijevaaju, kuhurnemu izobraževanjiu. šo-lamiju ia vz.giojd otrok. Edem iznned Vu5.ro-kov, k.i vpldvajo na taiko staaije v dnužjinii, je tudii zastarald aačtn Kospodimjenja. Za-poslena žena ne nxore vzdiržatii daLa na delovinean mesfcu in ra.zein te#a opravljati vse poale v gospoddaj6tv.u. Po delu žena ni nd<tti fdzično oAti č&sovno si>osol>na, da bi najfoolje -unedlila stajiovanje, pripra-vala hraino, opraLa perido, negovaJa ifl vzgajala otroke iitd. Razumljiivo je, da vpliva to predvsem na zdravje ia teltssno ter dmševno moč družime. Razen tega je preabremeaji&nost žeae z domačiimi deli tesno povezaoia tudli z vrsto druffih z^lo perečih vprašainj. kakršna so dielovna stioniilnost, zaiKfisli.tev žemske dielovue s'Ue itd. Nd nedeik primer, da ženska, ki je utrujena zaTadi dolsih telesnih naporcvv t ffos.podiiinjstviu (pramj« pepila, fcuhanje, pmpravljanje zimiske zaloge) na delov-nem mestu ne doseže potnebnesa BČin.ka. Amketa v tovami prepro? >Jovam Mii.k,ič< v Suibofioi ie pokazala, da zaos-tanejo de-lavke po pranj'u perila in d.tiuffih težJcili poslov v sos.poclinjstvu za 20 do 30% za norano. Zapostlene z inaikiupoin žiTil ald z opvavljainjem druffih del za so&podiinii-stvo ženske poffosto laamujajo aJi zapu-ščajo dieloviio mesto.
Znatno pomioč druiini so nudjle dmž-ben.e or^ainizaeije (siindaikat, zreza žeii-sktik d'ruštev iin druffe). Siudiikat ie origa-niziral preskrbo gospodLnjiStev z •važnej-šimi življenjskiiini potrebščinaimi io kuri-vom. ustanavjjal delaTSike restavracije pri podjetjih, po5tnišik:iih domovoh an le-toTafflščih. No, V6€ to se je reševalo od pnimera do ppijnera na pobudo poeamiez-nih podružn.ic ald posaiiieMuiikov in taifco delo doslef ni priineslo nitd posebnih ¦vieč-jih in. trajnejsiih uspehov, ker pni tem miso lxile zaposlane vse dru/jbene sile, k\ bi mora.le 6odelovati pri reševamjru teb vprašamj.
Po petem pleniumiu Zvezmega odbora SZDLJ, kii je razpravlial o vprašanjili drnžbenega položaja žensk iii družine in dal siuernice za nadaljmje delo. so se lo-tili prouoeTanfa in reševanja teffa pro-bkma bol1] orgainiiairano in hdtreje. Odfc<>r za vprašaoja dela in socialnega zaT-aro-vanja ziKffa proizvaialcev lj^udsike skup-ščime AP Vojvodiine se i^e angažiral. da bi proaj6i'l ta problem. Clani orfbora so obisikalj več občiinskiih ljiid&kiii odborov in -gospodar&kih organizacij v Vojvodioi. se razigovarjali z delavci. fumikcipnairjd podjeliij, ljiudskiih od.boroT, sdtidika^tov in zibra-Li potrebne podatke, nato pa je od-fcor priporočil Ijudskim od'borom im LO-spodarsikiim op»anizaoiT'am ukrepe za pp-moč ^as.podinjsfTfnn. Po tch priporočdlih so iraelii olami odibora več p.osvetovaor t pospodarsikfih orsr^nizacijah v Novem Sa-du,    Som:borjiU,    Subotioi.    Zrenja.ninu   in
PasiževTi, aia Jcaterih so sovorild o iista-aavljamjm druabenili siiužb za poonoč go-spodanjstvom.
Anlketa o prehranjevaLnai us-luiaostnih obratiii je bila po veeh ikrajih Vojvodu-ne, kjier taJcd obrati postl«jejo. Ob tej priiložsnosti so prišli do rezultatov, ki jih navajanio v rozipredelniioi ob koncu.
Več teh uslužnostnih obratov je b*lo ustainovljenJli v letu 1957, iar kaže, da je i»ila zadnja a/kcsija za ustiainarljanje usliužnostiuiili obratov uef>ešna. NajiK>ljše rezullate ima Zrenjaai«, Li je vložil 54,675.570 diiin i-n odprl 2«0 restavraoij za 3989 abo(nejitov. Za Zrenjaininom se uvr-ščata Suboiica in Bečej. inedtem iko je Novi Sad, kii ima tninogo yeč de-lavcev ka.kor Zrenjaoiin, iiavestira.1 le 17,^00.000 d>in  iin odprl 7  restavracij.
P'rd ustanavljain ju uisl'UŽJK»tn.iih obratov so pokazaile najveiio aiktivnoet gospodair-&ke or^-aajizacij«. Od aknpoo 65 prehra-njevalndih usltužnostaiih obratov so jih go-srjodarske orpamiaacaje ustanovile 45 in vložiJe nad 10? miHiijonov din. Okoldščina, da irnajo obči.nsikd ljiudskii odlx)ri manj pteli'raini6va:liiii'h usliiBnostaiih obratov. prdzadeva posebno delavoe iz man.jših go-spodaTsknh oTffam.izacij, uštanov im uira-doT.
Poslovamje v resfaTrao: jah je ot?ani-znrano tako, da vzdržujejo restavjacije uporabn,iki in dofacije, ki jih da-jiejo podjetja. Podjieija uevadno daj.o oenovoa sredlstva, plaoajo majem>niino in ra.zsTetl.javo, fcujrjavo iin pirevoz, delovno si;lo, pogosto pa todi ždvež po nižjih ce-nah. 'Višina dotacdje je toliiikšina. da so cene za posam^zne obroke sprejenvlj.ive aa delavce am 6e navadin^o sibljejo med 40 iti 70 din za obpak.
Do letos je t Vbjvodduii obnatovala le efna  pra-loiioa periia. V letu   19^7   ie bi'lo
t   n nilrHJTfiinnih   ktrajtdi   u&tauovljeiniih   13 pralmic,   v  kaiere so investirali  28,500.000    ^ duu. TiUidji tu je pTTii Znfcnjami.j, ti   je od-pti   7   juoviib.   praimic  im.   vJoal   11,500.000 daoaejev.
Tiste gospodan»ke onganizacjje, Jcd 6O se taikoj iisoaieriile k praaju penila s stax>ji, ne pa i ročnejmu pranju, niso vedele, ka-teri stroji so najiboljši ia ikaDere znnoigdji-V06ii najibolj uetrezajo. Nekatera podjet-ja so kupila slai>e stroje, Jti so irga>M pe-rilo, taiko da jum upnjrai>n.;.ki iiso več za-upaii. UsfcužflOstoa dela-vnnica v Novem Sa-d« je ,kujj<i'la 5 strojev za. pranje perila z wnogljivostjo 1 do 2 k«- iin taico staue pxanje ene 6.rajoe 50 dia. Tovarfla noga-vic >8. martt v Subotioi je kupila stroje z zin-agljivci&tjo 6 k^ im pere lato ceneje. Podjetja >Soaja Marinikovuč<, »Kotonan« lh »Novitett dz Novega Sada so ustaino-vila s.kupino pralniico. ki so jo opremila z najuiodernejiimi napravami z /mofflji-vostjo 25 k.g na uro. Ta pralnica opere iii zlika, 5 srajc za M) dii-n. _Med izvaja-njeim amkete so or#ani delavakegra saino-upravljanja poudarjald, da je urediitev pralmic y ujihovih ptKljetjiJi vplivaJa na povečauje dielovine storilnost: in da je podjetje zadnteresirano. da placa razlnio v ceiii. Pranje perila stame pavprečno pribliino 110 din na ks, podjetja pa z regresom   vzdržujejo   sprejemijive   ceae.
Sievilo usl'užinostniih obratov za pomoč ff<J6podiinistyom. ki &o hili ustenovLjeni v Vojvodiini. ia vižiina iflv«stiiraoih sredstev kažej«. da je bil v Ietu 19^7 cosežen ob-čutein napredtik pri razbrenenjevanjn žeocik od domaoih del. Pomenjkiljiivosti so bile predvsean v tem, ker ndso dobro proučili. ka'kšne usLuitno&tae obrate naj uslainavljajo i''i kako jiii aai oiganjzirajo. Ra^en t««<a ie povzročalo težare tudi po-nianjikanje maiterialoib sredstev. prosto-rov, ka'kor ludii ne>izvež>ba>niost ,\n pt>man-i-kanje strokovindh  kadrov.
Ne ffiede na te težave &t> jčIiuŽDostnd otr»ti tam. kjer 6o jJh ustanov.ili, dober kažiipot, kaiko f* treba ženako ra^brenic-niiti del v jrospodiinjstvu. Uslminostni ob-rahi spremiinjajo staro r>ojmovi;nie, da jc treba kuhamje, pranje perile, lii,ka,nje itd., (jpravljati prav v ffospoddnjstvu in ustvar-jajo nove navade. da &e ta dela .izločijo iz druiiue i;n prenesejo na nsiiuano«!1!)« obra^te  za   pomoč  gospodiini^tTotn.
M. Naumović
Prehranjevalni  uslužnostai  obrati
K r a 1                                         Uskiž.                  Vlšina                Zaposleno            povprečie
obratov               dotaclje                 osebje            uporabnikov
Vibas........2                  5.000.000                   15                      700
Crveoka......1                   3.500.000                  16                      100
Kula      .......2                     687.042                    6                       91
Bedej     ..»,..          6                  7.250.000                   15                      474
Zrenjanin      ,   ,   .   .   .     9                 55.575.570                  67                   2.580
Novi Sad......6                 11.900.000                  91                    1.665
Bački  Petrovsc    ...     1                  2,800.000                    3                      150
Beočin.......1                   3,000.000                  14                      130
Ba€ka Palanka     ...     1                   1,500.000                    3                       40
Pančevo......4                 10,000.000                  32                      875
Sombor     .   ,   .   .   .   .     3                  4.000.000                  47                      870
Odjaei       ......1                   2,500.000                    8                       S0
Subgtica......8__________19,860.000___________2j>_____________^40
Uk«pao.....45              107,592.612               345                 8.495
Razen tega so uslužnostne obrate  ustanavljale tudi družbene  organitacije in
občine. Stevilo teh uslužnostnih obratov v septembru  je razvidno iz naslednje tabele:
MesGčno
Kra1                                         Uflnž.                   VlSina                 Zaposleno             povprečie
'                                      obratov               dotacije                 osebje            uporabnikov
Zrenjaoin      .....11                 19,100.000                  45                    1.409
Novi Sad......1                   6.000.000                    6                      250
Pančevo......1                   3,250.000                    6                      250
Sombor......2                   1.490.000                   10                      140
Apatin.......1                   2,640.000                   10                      "00
Subotica......2__________4,^00^000_________ 2 _________   130
Ukupuo      .....    18                 37,280.000                  79                   2.479