Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1'50.
TRGOVSKI LIST
časopis zet trgovino, industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SIIS: letno 180 Din, za‘/2 leta 90 Din, za a/4 leta 45 Din,	J	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
mesečno 15 Din; za inozemstvo; 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	i	Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.	Telefon	Si.	Ž56Ž2.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	23.	februarja	1928.	Telet«ii št. 2652	ŠTEV.	22.
Trgovinski odnošaji med. Neirčijo in Jugoslavijo.
»Berliner Tagblatt« prinaša o trgovinskih odnošajih med Nemčijo in Ju- , goslavijo članek, iz katerega posnemamo v glavnem: Trgovinski promet med obema državama dosedaj ni bil znaten in znaša komaj 1% nemške ! zunanje trgovine. Uvoz iz Jugoslavije se giblje od 1. 1925 na prilično isti višini (50 do 60 milijonov mark letno). Izvoz (brez reparacijskih dobav) v Jugoslavijo pa se je leta 1926 dvignil na 81-4 milijona mark napram 60-l milijona mark v letu 1925. V pf-vih devetih mesecih 1. 1927 je izvoz v Jugoslavijo za ma^nkost nazadoval. Glavni uvozni predmeti iz Jugoslavije so bili v prvih devetih mesecih 1927: jajca (12-5 milijona mark), baker (7-8), sadje (7-2), kože (5-1), tur-ščica (4-4), les (3-8), konoplja (27), hmelj (2-7), meso (24) in pšenica
i (05). Glavni izvozni predmeti Nem-j čije v Jugoslavijo pa so bili v tem i razdobju: predmeti iz železa (15-4 mi-1 lijona mark), stroji (119), tkanine (9-9). električni stroji in aparati (6 7), kemični in farmacevtski izdelki (3'9), predmeti iz kovin (2-8), izdelki iz lesa (2-6), barve, firneži, laki (22), predmeti iz kavčuka (1*4), usnje (1'3), fina mehanika (1-3), steklo (1-1), kožuhovina (1*1). papir (1-1) in avtomobili (1). Po’eg tega predstavljajo reparacijske dobave znaten del izvoza v našo državo. V 1. 1926 je znašala vrednost naših reparacijskih dobav 48-8 milijona dinarjev, v prvih devetih mesecih 1827 pa 28-7 milijona dinarjev. Na koncu omenjenega članka je izraženo upanje, da bo nova trgovinska pogodba med obema državama znatno pripomogla k poglobitvi medsebojnega trgovinskega promet« in k intenzivnejšim gospodarskim stikom.
Nekoliko statističnih podatkov in pojasnil o poslovanju in pristojnosti razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote.
Brezvestna gonja.
Razmere, v katerih se nahaja danes naš kupčijski svet, so težke in napete. Kamorkoli pogledamo povsod vidimo isto sliko: borba, težka borba za obstoj. Pa če se še tako poglobimo in razmišljamo o situaciji, ne najdemo prav nobenih znakov, ki bi kazali, da se bo položaj v bližnji bodočnosti izboljšal, da oživi trgovina in da pride naša podjetnost do blagodejnega razmaha. Nasprotno, vse govori celo prej za to, da se bo položaj še bolj poostril, da nas čaka še hujša in še brezobzirnejša borba.
Tragični konec trgovske družine Vatovec iz Ljubljane je karakterističen znak za težke čase in zadušljivo atmosfero, v kateri se danes nahaja več ali manj vsa naša trgovina. Žalostni slučaj naj bi služil v memento tudi onim krogom, ki sodijo trgovca samo na zunaj, po njegovih izložbenih oknih in ne poznajo, odnosno nočejo poznati njegovih skrbi in muk. Masa, pa tudi najmerodajnejši faktorji so danes bolj dovzetni za puhle fraze nerazsodnih demagogov, kakor pa za trezne nasvete in apele po od-pomoči s strani gospodarjev.
Popolno nerazumevanje gospodarskih potreb države, nesmisel za gospodarske težnje, za pozitivno in konstruktivno delo karakterizira današnje naše razmere točneje, kakor še nikdar prej. V Beogradu se vrši dolgotrajna borba za vladne stolce. Ena kombinacija sledi drugi, vse mogoče oblike »o se že poskusile in »li-manje« vlade je postalo že absurdno. Vsakemu objektivnemu motrilcu pa mora pasti v oči, da se ni še nikdar slišalo, da se ta ali ona kombinacija ni posrečila iz gospodarskih razlogov, da je ta ali ona oseba ali stranka vrnila mandat, resignirala na mesto ali storila katerisibodi pomembnejši korak iz gospodarskih razlogov. V naši državi nismo še sploh doživeli, da bi vlada ali tudi samo posamezni ministri demisijonirali, ker se ni hotelo ugoditi tej ali oni gospodarski zahtevi. To je značilno za naše razmere. Prav tukaj je pa tudi iskati izvor vsega zla in ognjišče bolezni, na kateri hira danes ves naš organizem.
Pri vsej tragičnosti in trdoti položaja pa trezen in smotren gospodar ne sme obupati! Redki so slovenski trgovci, kojim so bila v mladosti mehko postlana tla. S trdim delom lastnih rok, s trudom in mukami ter dobrimi moralnimi lastnostmi se je osamosvojil slovenski pomočnik in postal samosvoj trgovec. Te dobre lastnosti dičijo tudi še dane3 slovenskega trgovca. Vabljive prilike inflacijske dobe in povojna morala ga niso mogle izpriditi. Skrbno je znal čuvati od starišev podedovano poštenost in solidnost. Zato ni povoda za obup, kajti poštenost, reelnost, vztrajno delo in marljivost morajo končno zmagati. In prepričani smo tudi, da ne bodo tu škodovala niti sredstva, ki jih uporabljajo gotovi temni elementi, ki hočejo z razširjanjem lažnih vesti spraviti slovensko trgovino ob dobro ime, ki hočejo omajati par močnih stebrov našega kupčijskega sveta. Z vestmi, ki so zvite iz trte, se hoče našemu trgovcu odvzeti kredit v inozemstvu, preprečiti se mu hoče dostop do vsakega dobavnega vira. Podla je taka gonja in nevredna človeka. Cujemo, da širijo take ve3ti iz sosedne pokrajine, ki ima naravno interes na tem, da čimbolj izpodbija ugled naše trgovine. Žalostno je to,
še žalostnejše pa je, če se takih sredstev poslužuje domača konkurenca.
Dolžnost vseh nas je, da ugotovimo izvor takih vesli, da se javno ožigosa vsakega, ki bi se posluževal takih sredstev. Take metode niso bile pri nas znane in prepričani smo, da jih vsak pravi slovenski trgovec obsoja, da ne bo nikdo dopuščal, da se lažne vesti razširjajo, ker škodujejo ne samo ugledu posameznikov, ampak tudi renomeju cele naše trgovine. Proti takim elementom, ki se poslužujejo tako nemoralnih sredstev se mora postopati brezobzirno. V časih, ko je propadlo toliko veličin, ko ne veruje svet v nobeno svetinjo več, moramo podčrtati, da je vendar še svetlih zvezd, zvezd poštenja in dela, ki vodijo človeka in mu kažejo pot do končne zmage. Tem zvezdam je vedno sledil naš trgovec. Poštenost in vztrajno delo morala, pa če je položaj še tako težak, vendar voditi do končnega, zasluženega plačila, kakor smo prepričani, da doleti zaslužena obsodba nepoštene metode, ki se danes uporabljajo proti nam!
ITALIJANSKA TRGOVSKA BILANCA TO STABILIZACIJI VALUTE.
Zaključki italijanske trgovske bilance v januarju kažejo, da se od stabilizacije valute pričakovano poživljenje v gospodarskem življenju Italije ni še pojavilo v zaželjenem obsegu. Previšek uvoza se je napram decembru le malo spremenil; sicer se je deficit napram lanskemu januarju znižal za 37 milijonov lir, a moramo pomisliti, da se je istočasno tečaj lire zboljšal za 20 odstotkov. V primeri z lanskim januarjem je narasel v letošnjem januarju uvoz za 23%, izvoz za 13 odstotkov.
* * *
BANČNI DEPOZITI V NEW Y0RKU — SKORAJ DESET MILIJARD DOLARJEV!
Svota depozitov v vseh newyorških bankah je narasla v lanskem letu za 650 milijonov dolarjev in je dosegla znesek 9700 milijonov dolarjev. Od te ogromne svote pride 6950 milijonov ali 72% na 14 velikih ne\vyorških bank z vlogami od 250 milijonov dolarjev navzgor. Na čelu je National City Bank s 1250 milijoni; za njo pride Chase National Bank s 778 milijoni, Guaranty Trust Co. s 720, American Exchange Irving Trust s 622 in Bankers Trust Co. s 562 milijoni.
* * * STABILIZACIJA LEJA.
Rumuni hočejo stabilizirati, kakor beremo, lej po sedanjem tečaju. Bukareška deviza je že dolgo časa približno na sedanji višini in ne kaže nobenega bistvenega kolebanja. Vseeno pa finančni krogi dvomijo, da bi se trajna stabilizacija leja sedaj posrečila, ker razni predpogoji še niso izponjeni, na primer ureditev predvojnih dolgov. Tudi kaže plačilna bilanca glede na gospodarske razmere Rumunije zelo hudo kolebanje. Na drugi strani pa pravijo, da je proračun v ravnovesju. Po zgledu Poljske se pogaja sedaj v svrho stabilizacije leja tudi Rumu-nija za inozemsko posojilo, o čemer poročamo tudi na drugem mestu.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi svojemu ustanovniku in dolgoletnemu agilnemu članu gosp. Vilku Weixlu v proslavo njegove 50-lelnice, zabaven večer dne 25. 1. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Prijatelji slavljenca dobrodošli.
Inštitucija borznega razsodišča je posebni privilegij trgovcev, ki jih upravičuje, da smejo vse spore, izvirajoče iz trgovskih medsebojnih poslov, spraviti pred svoje stanovsko razsodišče, ki jih rjsšuje v senalih, sestavljenih po izbiri strank samih, iz sodnikov strokovnjakov.
Razsodišče je popolnoma neodvisno, ni podrejeno nobeni višji instanci, njegove sodbe so končnoveljavne ter se ne dajo izpodbijati z nobenim rednim pravnim lekom. Le v slučaju ožite ničnosti, taksativno naštetih v 61. XXIII, XXV uv. za k ona k civ. pr. redu od 1. avgusta 1895, drž. zak. št. 112, na primer, ako se je razsodišče izreklo po krivem pristojnim ali nepristojnim, ako se je neopravičeno odvzela stranki možnost raz/pravi jati pred razsodiščem itd., je dopustna ničnostna pritožba, odnosno tožba pred rednim sodiščem, ki pa ne ovira izvršbe ter je dovolitev iste dopustna le, ako obvezanec položi pri sodišču do končnoveljavne rešitve pritožbe, ves znesek, na plačilo katerega je bil obsojen po izpodbijanem izreku.
Način sestave in kvaliteta senatov nudita, kakor se je pokazalo v praksi, dovolj garancij za dobro, pravilno in pravično judikaturo razsodišča. To posvedo-čuje tudi zaupanje, ki ga ta inštitucija uživa v trgovskem svetu, ki se prikazuje tudi v sledečih številkah: leta 1925 (prvo poslovno leto) je bilo vloženih 138 tožb, leta 1926 jih je priraslo 938, a leta 1927 pa 1508. Vkljub temu razveseljivemu razmahu poslovanja borznega razsodišča vendar ni trpela zlasti v trgovskem sodstvu potrebna ekspeditiv-nost. Kakor je posneti iz statističnih podatkov, traja postopanje od vložitve tožbe do končnoveljavne rešitve, glede pretežne večine primerov, dva do tri tedne. Lansko leto je glede končnoveljavno s sodbo ali poravnavo rešenih 1267 pravd (one glede katerih so stranke pustile postopanje počivati, ne pridejo v poštev), trajalo postopanje v 203 primerih le do 8 dni, v 726 primerih le do 14 dni, v 253 primerih do enega meseca, nad 1 mesec pa le v 85 slučajih, glede katerih, ali je bila vročitev tožbe združena z večjo težavo, ali je bila potrebna odgoditev razprave v svrho izvedbe dokazov, ali iz drugih nujnih razlogov.
Pričakovati je torej, da se bodo trgovci, v svojem lastnem interesu, posluževali še v večji meri svojega stanovskega, privil igiranega sodišča.
V zvezii s tem ne bo odveč nekaj pripomb o pristojnosti borznega razsodišča, o čemer si stranke niso vselej na jasnem. Svojo pristojnost mora razsodišče, vselej, tudi če ni ugovora, ugotoviti uradoma. Spari, ki izvirajo iz borznih poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi za blago in vrednote, spadajo sami obsebi prej razsodišče. Ce se pa zahteva pristojnost razsodišča glede spora, ki ne izvira iz borznega posla, a se vendar nanaša na posel, ki bi se mogel skleniti na borzi (§ 2/b, pravilnika za razsodišče), se mora priložiti tožbi izvirnik ali prepis pogodbe, v kateri sta se stranki dogovorili glede pristojnosti (§ 28 istega pravilnika).
Kar se pa tiče oblike te pegedbe, jo popolnoma zadoščeno odnosnim predpisom, ako se, kakor je to v praksi običajno, uvrsti odnosna, takozvana proro-gacijska klavzula v sklepno pismo ali naročilnico. Klavzula naj se na kratko glasi:
»Eventuelne spore rešuje razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote« ali »Stranki se podredite pristojnosti razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote.« Taka ali slična kratka formula zadostuje ter je vsaki daljni dodatek odveč. Klavzula mora biti uvrščena v kontekst sklepnega pisma ali naročilnice, na vsak način ne spodaj pod podpisom strank. Sklepno pismo, oziroma naročilnico morati podpisati obe stranki.
Ako ni bila pristojnost razsodišča pismeno dogovorjena, že ob sklepanju posla, se to lahko zgodi tudi pozneje, toda na vsak način, že pred vložitvijo tožbe. To se lahko zgodi na ta način, da obe stranki podpišeta odn. sklepno pismo, ali pa, da se v izmenjani medsebojni korespondenci izrazita na nedvoumen način, da se podredita pristojnosti razsodišča Ljubljanske borze. Podpisati mora stranka sama, ali po svojem zastopniku, potniku itd., ki pa se mora izkazati, da je od svojega mandanta specijel-no pooblaščen tudi za odgovor glede pristojnosti borznega razsodišča. Odnosno določilo § 1C08 obč. drž. zak. sicer ne predpisuje v tem pogledu pismene oblike pooblastila, vendar je zelo priporočljivo, da tvrdke, ki sklepajo trgovske posle po svojih potnikih i. dr. uslužbencih, izstavijo istim primerno pismeno potrdilo, da so tudi pooblaščeni v imenu tvrdke podrediti se pristojnosti borznega razsodišča. To je potrebno v iz-ogib daljnega dokazovanja in zasliševa-
nja v slučaju spora. Protokolirani trgovci in borzni č'ani so pa podrejeni borznemu razsodišču že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo z gori omenjono klavzulo, torej tudi če ga niso podpisali. Inozemci so pa, če so sprejeli brez ugovora sklepno pismo s tako klavzulo, podrejeni borznemu razsodišču, tudi če niso protokolirani trgovci.
Tu na^ bode še omenjeno, da je za izvedbo izvršilnega postopanja na podlagi Sodb borznega razsodišča pristojno redno sodišče, in sicer je za dovolitev izvršbe proti obvezancem, ki nimajo ne bivališča, ne premoženja v Sloveniji ali Dalmaciji, za katero področje velja še avstrijski izvršilni red, pristojno okrajno sodišče v Ljubljani (§§ 1/16 in 5 zak. od 27. maja 1896, drž. zak. št. 79).
Borzna uprava je založila »Pravilnik razsodišča«, »Obče borzne uzance«, »Po-*ebne uzance za trgovino z lesom«, »Posebne uzance za trgovino z žitom, s stročnicami, s krompirjem, z vinom, z živimi in zaklanimi prašiči« ter »Posebne uzan-ee« za trgovanje s sladkorjem jugoslovanske, češkoslovaške, avstrijske in ogrske provenijence, s kavo, z moko in »Hlevskimi izdelki, s senom in slamo, s svečami.
Ker se stranki, ki sta se glede posla, sklenjenega zunaj borze, podredili pristojnosti borznega razsodišča, morata, ravno tako, kakor če bi šlo za borzni posel, držati predpisov občih, odnosno posebnih borznih uzanc, je priporočljivo, da si trgovci dobavijo poleg »Pravilnika za razsodišče« tudi »Obče borzne fl'/ance«, kakor tudi »Posebne uzance« ‘Svoje stroke.
Knjižice se dobivajo v borzni pisarni, in sicer »Obče borzne uzance« po 12 dinarjev, a »Pravilnik razsodišča« in ostale knjižice po 10 Din.	...č
BREMENA ZA SOCIALNE DAJATVE V AVSTRIJI.
Poslanec Wendenhoffer je pred kratkim tekom svojega predavanja o socialnih bremenih v Avstriji podal sledeči račun:
Pri povprečnem tedenskem zasluzku 40 šilingov z.paša prispevek za bolniško blagajno 5 šil. 14. grošev, to je 12'85% in prispevek za nezgodno zavarovanje 3%. Iz obligatornih dopustov delavcev nastaja ca. 'l'A% obremenitev mezde in iz obveznosti plačevanja mezde za prve dni obolenja 1% mezde. Za ostale nameščence znaša prispevek na Dunaju 15'4%. Ker je razmerje med mezdami in plačami kakor 5 : 1, znaša sorazmerna obremenitev produktov s 3‘1%, ki se pa še poveča za odpravnine in druge postranske dajatve približno na 5%. Celokupna socialna obremenitev znaša približno 25% od mezd. Ker znašajo mezde povprečno 30% od vrednosti produktov, je končni produkt obremenjen s približno 10% od vrednosti. Ti stroški za socialne dajatve nastajajo v vsaki lazi produkcije. Ako vzamemo, da .je z 10% obremenjena surovina, z 10% polfabrikat in z nadaljnjimi 10% finalni produkt, znaša celokupna socialna obremenitev v Avstriji približno 30% od produkcije.
Ljubljanska borza.
'i'!. fetvu nia 19'S	'(-»uni*	‘ »114 ll>0 .
	"-‘•»M	*> n
• *KV1ZK		
Amsterdam 1 b sold. . .	22-«77:>	Ž2-U375
i > *	1*5725	KV®*#
Bruselj t belffa		7-DKU	7 9i H
budimpe&ia i pengfl	: Mil*.’ .	9915
i m iu < ini h ...	f m 50	M9I5 50
liuuaj i hiling ... L«>[j<li>n i 'tunt ....	8'0 )l ■)	H >:M5
	277 2 »	27 ^ -
N**wynrk 1 dolar . . . .	5(5-79	5(5-99
Fari* UM) »r 			.L* it	223 m
i i n>, i<tO Kron ....	tw:w	t 19 13
Trn’ ntf> Ur ....		31) ;-40
3^ Spominjajte se ob vseh veselih ln žalostnih dogod-Vih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur ▼ Ljubljani« in darujte po svojih močeh!
Vprašanje izvoza surovih kož.
(Konec.)
Zbornica za TOI v Ljubljani je na poziv ministra trgovine in industrije že spomladi leta 1926. otvorila pismeno anketo glede ukinjenja izvoznih carin na surove kože. Takrat so bili to vprašanje pokrenili mesarji in trgovci s surovimi kožami v Beogradu, ki vidijo v izvozni carini neutemeljeno oviro plodonosnega vnovčenja surovih kož. Podpirali so jih pri tej akciji poljedelski krogi vsled velikega padca cen živine, ker so se nadejali, da bo cena živini porasla, če bo izvoz kož carine prost. Zbornica je zato te--daj otvorila anketo 'in vprašala za mnenje vsa večja industrijska podjetja usnjarske stroke, mesarske zadruge, klavniška podjetja, večje živinorejske zadruge in trgovce s surovimi kožami, da se izjavijo glede sledečih načelnih vprašanj, ki so v zvezi z uki-njenjem izvozne carine:
1. ali smatrajo, da je tedanja doba primerna, da se izvozne carine na to surovino takoj popolnoma ukinejo, odnosno ali jih je treba le slopnjema likvidirati in kakšen način znižavanja bi se jim zdel v tem slučaju najprimernejši;
2. kakšne so kvalitetne razlike mod domačimi in importnimi vrstami surovih kož in kakšne so razlike v nabavnih cenah;
3. kakšne bi bile po njihovem mišljenju posledice ukinjenja carine na razvoj cen domačih kož in na živinorejo sploh ter kakšne bi bile posledice s stališča obrata usnjarske industrije.
Industrijska podjetja so v svojih izjavah, ki so jih poslala zbornici, zavzela stališče proti likvidaciji izvoznih carin na surove kože, češ, da tedanja doba za to še ni primerna, kakor tudi iz razloga, da domača usnjarska industrija ne more pokriti svoje potrebe na dobrih govejih kožah v tuzeinstvu, marveč je celo navezana na uvoz. Tovarne usnja so opozorile zbornico, dh bi imelo ukinjenje izvozne carine m posledico nedvomen porast cene ko-, že, kar bi zopet podražilo cene usnja ter tako zmanjšalo zaščito, ki jo danes uživajo v uvozni carini na usnje, odnosno usnjarske izdelke. Tudi so trdili, da mesarji kože nezadostno snažijo ter da jih prodajajo zelo mokre z odpadki mesa in deli kosti ter da se jim vsled tega ne more zanje priznati one cene, ki bi je dosegli za čiste kože brez lukenj in zarez.
Nadalje so opozarjali, da obstoja popolna izvozna prepoved za surove kože v Avstriji, Ogrski in češkoslovaški, dočim sta Italija in Nemčija ukinile uvozne carine na surove kože. Ako je že neobhodno potrebno popustiti, tedaj bi se imela po njihovem mišljenju izvozna carina sukcesivno do 60% znižati in Šele ko bo v Avstriji, na Češkoslovaškem in Ogrskem promet s kožami popolnoma sloboden, potem bi se mogla naša izvožna carina likvidirati.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so cene surovih kož v toku zadnjega leta v stalnem porastu. Pri domačih govejih in telečjih kožah je dosegel porast cen v toku zadnjega leta do 70%, pri južnoamerikanskih surovih kožah pa je šlo povišanje do 120%. Likvidacija izvoznih carin bi pa sedaj imela brezdvomno posledico, da j bi cene za goveje in telečje kože nadalje porasle do 25% sedanje vrednosti, svinjske kože nekoliko manj. Ta dvig cen bi se sicer pozneje zopet nekoliko zntveliral, toda kar je glavno, kvaliteta bi se začela boljšati. Dejstvo je, da danes naši živinorejci in tudi mesarji premalo pazijo na kvaliteto domačih kož. Odpadek znaša pri domačih 25%, dočim pri italijanskih kožah na primer samo 10%.
Pri anketi, ki jo je priredila zbornica, so trgovci s kožami samoumevno zastopali stališče svobodnega izvoza in odprave izvoznih carin. Enako stališče so zavzeli ‘tudi mesarji in • živinorejske zadrilge, ki pričakujejo, j da bo z odpravo izvoznih carin na kože porastla cena živi živini.
Ako izhajamo iz načelnega stališča,
da mora naša gospodarska politika predvsem podpirati predelavo blaga v tuzenislvu in izvažati kolikor mogoče več polfabrikatov, proizvodov in finalnih produktov, a ne surovin v nepredelanem stanju, moramo v tem vprašanju razločevati dvoje:
1. surove kože, ki se predelujejo v tuzemstvu, to so v prvi vrsti goveje, telečje in svinjske kože, katerih letni kontingent niti ne zadostuje za domačo predelavo, marveč se mora še znaten kontingent uvažati za obrat naše industrije iz kolonij, predvsem iz Indije in Afrike takozvanih >kipsov«;
2. ostale surove kože, ki jih v tuzemstvu ne podelujejo, odnosno v zelo neznatni množini, to so predvsem kože od drobiifoe, ovčje, kozje, jagnječje, kozličje, konjske, oslovske in kože od divjačine.
Dočim ima v prvem primeru izvozna carina še do neke mere industrijsko zaščitni značaj, je carina v drugem primeru popolnoma fiskalnega pomena, ter odpadejo za kože od drobnice in divjačine pomisleki glede domače industrije. S stališča mednarodnega trgovinskega prometa zastopamo glede drobnih kož mišljenje, da naj se izvozni trgovini ne dela z izvoznimi carinami ovir, da bi mogla s čim večjim uspehom vnovčiti kože v inozemstvu. Vpoštevati je tudi treba, da obstoja giede kož od drobnice že močna konkurenca radi ogromnih množin kolonijalnega blaga, ki se pojavlja na svetovnih tržiščih.
Na drugi strani je važen in vpošte-vanja vreden moment, da leži gros naše usnjarske industrije dosti ekscentrično napram glavnim živinorejskim središčem ter da morajo zato .podjetja na velike razdalje dovažati surovine po železnici v svoje obrate, dočim ima inozemska industrija odprto ceno vodno pot po Donavi v Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo.
Nadaljni moment je, da je čista carinska zaščita za usnje, ki jo nudi industriji naša uvozna carinska tarifa, znatno manjša kakor pa je bruto-ca-rina, ker mora usnjarska industrija največji del svojih obratnih potrebščin uvažati iz inozemstva in plačati zanje pretirano visoke carine. Položaj, ki se je po donošenju nove auto-nomne carinske tarife nekoliko zboljšal, bi se z likvidacijo izvozne carine nedvomno zopet poostril. Zato je potrebno, da se prehod kolikor mogoče omili in izvrši v dveh ali treh etapah. Potrebno je torej predvideti vsekakor daljšo likvidacijsko dobo, da ne bi nenadno ukinjenje izvozrte carine izzvalo prevelikih perturbacij v trgovskem poslovanju, kakor tudi v produkcijskem procesu usnjarske industrije. Smatramo, da bi bila potrebna vsaj enoletna prehodna doba za likvidacijo izvoznih carin. Statistika zunanje trgovine zadnjih treh let nam kaže, da je v porastu izvoz žive živine, dočim izvoz surovih kož nazaduje. Obenem pa vidimo tudi, da je uvoz dosegel že v letu 1924 količino 6 do 6-5 milijonov kilogramov ter da je na tej višini tudi ostal in da to predstavlja prilično kontingent importa surovine za normalni obrat domače usnjarske industrije.
Končno je treba uvaževati tudi to, da pri naši usnjarski industriji ni mogoča ona specializacija kakor je na primer v Nemčiji, ki ji omogočuje, da se na primer telečje kože slabejše -kvalitete lahko porabijo za izdelavo -raznovrstnih modnih in fantazijskih izdelkov, za katere se da potem doseči zelo dobre cene. Take vrste kože bi inozemska konkurenca na naših tržiščih po odpravi izvozne carine popolnoma pokupila in sicer po razmeroma visokih cenah, kar bi upliva-lo tudi na cene ostalih vrst kož. Pod kako neugodnimi razmerami pa dela domača usnjarska industrija, dokazuje najbolje, da znašajo stroški za delavske mezde v naših tovarhah 8% celokupnih obratnih stroškov, dočim znaša tovornina in carina za obratne potrebščine in izdatki za prevoz surovih/kož 5%%.
Po vsem navedenem smatramo, da bi kazalo našim delegatom zavzeti v Ženevi v tem vprašanju zelo rezervirano stališče In da moremo prevzeti
kake obveze glede likvidacije izvoz~ nih carin eventuelno samo tedaj, ko bodo vse naše sosedne države, nadalje Češkoslovaška in Poljska ukinile vse izvozne prepovedi in likvidirale sistem izvoznih dovoljenj in kontin-gentiranja izvoza surovih kož.
KAJ NUDI LIPSKI POMLADNI VELESEJEM 1828?
Lipski velesejem je s svojini nad deset tisoč razstavljale« največji velesejem sveta. Na razstavnem proštom, ki zavzema nad 3C0.0C0 m2 površine, se- nudi vseh vrst blago v taki popolnosti kot na nobenem drugem velesejmu. Radi lažjega pregleda se deli Lipski velesejem v dva dela in sicer:
a) v splošni vzorčni velesejem;.
b) v tehnični in stavbeni velesejem.
Splošni vzorčni velesejem zaseda 55
veleso jemskih palač v sredini mesta ter se cepi na sledeče trgovske panege: hišni in kuhinjski predmeti, steklo in keramika, igrače, športni predmeti, godala, usnjena roba, potovalne in toaletne potrebščine, galanterija, razsvetljave, -pohištvo, papir, književna obrt, reklama, pisarniške potrebščine, pisarniški stroji, nakit, umetnine, tekstilno blago, čevlji in čevljarski stroji.
Tehnični velesejem s stavbenim velesejmom ima svoj poseben razstavni prostor s 15 ogromnimi dvoranami. Tu razstavijo največje in najzmožnejše nemške tovarne najmodernejše pridobitve vseh industrijskih panog. Poleg tega so razstavljeni vsi važnejši izdelki za stavbarstvo. Na tehničnem an stavbnem velesejmu se vidijo stroji za moč in pogon, orodni in drugi delavni stroji, elektrotehnični stroji, elektrotehnične naprave, radio, izdelki fine mehanike, stavbna tehnika, železni in jekleni predmeti, orodje itd.
Spomladi 1928 se vrši splošni vzorčni velesejem od 4. do 10. marca, tekstilni, usnjarski in čevljarski velesejra traja pa le od 4. do 7. marca, tehnični velesejem s stavbenim velesejmom pa od 4. do 14. marca, i
Obenem s tehničnim velesejmom se bode letos vršil prvi mednarodni velesejem avtomobilov. Razstavljeni bodo vseh vrst avtomobili, specijalni vozovi za transport, čiščenje cest, gašenje ognja itd. od najmanjših in najpriprostej-ših tip, pa do največjih in luksuznih avtomobilov, trokolesnih 'transportnih vozov in motornih koles.
Vse podatke in p6jasnila o Lipskem velesejmu daje častno zastopstvo S t e -g u, Ljubljana, Gledališka 8.
Premog in petrolej.
Nadprodukcija premoga je že dolgo Časa skeleča rana na telesu svetovnega gospodarstva. Ne toliko staro, a tudi kočljivo je isto vprašanje v petrolejski industriji. Navadili smo se, da smatramo »tekoči premog« tako zelo kot brezpogojno srečnega tekmeca črnega premoga, da njegove nadprodukcijske krize skoraj podcenjujemo in da jih ne vzamemo za tako resne kott premogovne. In vendar je treba, da obojno gorivo primerjamo.
O obsegu produkcijskega prirastka v evropskem premogarstvu (črni premog) nas orijentirajo sledeče številke (ža leto 1927 cenitev):
1925	1928	1927
7 evropskih glavnih producentov	500	405	550
od teh Vel. Britanija	247	126	259
Kontinent olfiS	253	279	291
Cenitev za zadnje	leto,	čeprav	morda
ni natančna, nam pravi, da je relativno pomanjkanje premoga iz leta 1928 premagani; Velika Britanija je produkcijo štrajkovitega leta 1926 več kot podvojila ,in tudi ostali producenti so šli navzgor. In če celo leta 1926 ni skoraj nikjer naštpptlb pravo pomanjkanje premog — gtfj celo v deželi Štrajka ni bilo nobenih katastrofalnih pojavov — si ]a'i ko mislimo, da produkcija leta 1926 ni ''ila globoko pod črto, ki se kcije i rp^ičfto krivuljo potrebe. Zato tudi ni 3u !no, da je Evropa leto nato ob 35-od^tdttfem dvigu produkcije svojih se-doju glavnih producentov preživela novo "ad produkcijsko krizo s hudim bo-
jem za cene. Značilno za to je gibanje cen v angleškem premogarstvu, ki je iz znanih vzrokov pretrpelo glavni sunek. Tekom leta 1927 je padla cena za 6 šilingov pri toni in na koncu leta zaznamuje premogarstvo cene, ki značijo povojni minimum, s posledico, da veliko premogovnikov avtomatično izpade iz produkcijskega polja. Na kontinentu je položaj iz več vzrokov manj napet, a tudi tukaj opažamo jasne in neizbrisljive sledove nadprodukcije in padajočih cen. Treba je samo energičnega in vsaj deloma uspešnega napada od strani Anglije v svrho zopetne prisvojitve predvojnega vodstva na evropskem premogovnem trgu, pa bodo premogovne industrije drugih dežel takoj padle v nižino depresije. Dosegljiva skupna prodaja premogarstva je kljub vsem upom menda trdna količina, ki je globoko pod skupno kapaciteto producentov.
Čeprav je raztezna možnost prodaje petroleja v znamenju veliko boljših perspektiv kot jih ima premog, je bilo vendar leto 1927 tudi za to trgovino leto najkočljivejše nadprodukcije in najmočnejšega padanja cen. Pri tem so pa še pričakovali od leta 1927 sanacijo zavoženega položaja na petrolejskem trgu, in to spričo dejstva, da se je leta 192G prvič posrečilo kolikor toliko zajeziti »petrolejsko povodenj« in da se je svetovna poraba petroleja in bencina nadalje gibala v dvigajoči se črti. Konsum petroleja in njegovih stranskih proizvodov je faktično dosegel rekordno višino, ob istem času so šle cene za ameriški gazolin (lahki bencin) pri galoni od 9 'A do 5% centov nazaj. Ta več kot 30-odstotni padec ima skoraj le eno samo utemeljitev: ogromni prirastek produkcijo v okraju Seminolov (v državi Oklahoma). Na koncu julija 1927, na višku petrolejske povodnji, je produciral ta sredi leta 1926 na novo odkriti petrolejski okraj dnevno pol milijona barrelov, napram 150.000 barrelom v začetku leta. Tedaj je dosegla vsa severoameriška petrolejska produkcija nezaslišano dnevno višino dveh in pol milijona barre-loV; 1 barrel je pa poldrugi hektoliter. Od avgusta naprej je nastopila pač majhna razbremenitev, v prvi vrsti zato, ker so se zedinili lastniki seminolskih vrelcev na gotovo organično omejitev dnevne kvote; a ta razbremenitev ni bila zadostna, cene so še naprej padale, čeprav ne več v strmi krivulji. Vzemši za leto 1927 zopet cenitev je znašala svetovna produkcija petroleja v zadnjih dveh letiih sledečo množino:
Dežela	1926	1927
	v mili. barrelov	
U. G. A.	771	900
iRusya	 , ,	63	70
Mehika	90	63
(Venezuela	37	60
(Perzija	38	39
Rumunija	23	28
4Nizoz. Indija	21	20
Columbia	6	
Teru	11	11
Indija	8’	8
(Argentina	8	8
Poljska	6	6
Druge dežele	16	16
Skupaj	1096	1243
Kljub močni in sistematični omejitvi mehikanske produkcije je že itak ogromna produkcija leta 1926 narasla v letu 1927 za 12%. Da so cene spet padle, je umljivp; petrolej družbe Shell je notiral v Londonu že v sredi avgusta
1.	1927 1 šiling in 1% pence proti 1 šil. 5% pence v začetku leta.
Petrolejska kriza ; je v toliko različna od premogovne, ker dobički v petrolejskih podjetjih investiranega kapitala zaenkrat le v pravmdniniatni izmerrna-znabjajo katastrofalno poslabšanje. 8e ngrobe: nekatere velike družbe (Shell) izplačujejo za 1. 1927 še večjo dividendo kot lani. A tudi ta zvezda je začela Vidoma ugašati. Ce se ne bo posrečilo v tekočem letu zajezenje petrolejske »poplave, bodo postali izglcdi rentabilnosti v petrolejski industriji resno ogroženi, pač z izjemo onih podjetij, ki bodo razpolagala z povirni bogatimi petrolejskimi vrelci. Novoodkriti riri v zahodnem Teksasu bodo morda letos igrali na svetovnem petrolejskem trgu podobno vlogo kot eemiraolsM viri v letu 1927.
Mednarodna petrolejska vojska, ki
ima zlasti v orientu kar najbolj ostre oblike, položaja pač ne bo olajšala. Tekmujoče skupine se morajo pripraviti še na nadaljnje žrtve, če hočejo nadaljevati boj z dosedanjim sredstvom pre-plavljanja petrolejskega trga. Za pretežni del petrolejske industrije nimajo ti izgledi prav nič razveseljivega. Drugo vprašanje je pa, če ne bo izredna pobuda, ki nastane industrijam petrolejske porabe in transportnim sredstvom sveta iz padajočih cen petroleja in bencina, prinesla z narodnogospodarskega stališča bogato kompenzacijo za stiske petrolejskih trustov. Skoraj bi dejali, da se bo to zgodilo in da bo svetovno narodno gospodarstvo na ta način bogato odškodovano.
ITALIJANSKE DELNIŠKE DRUŽBE.
V januarju je bilo ustanovljenih v Italiji 125 delniških družb z glavnico 29 milijonov 413.000 lir. 75 družb je zvišalo glavnico za 126 milijonov lir. Temu nasproti zaznamujejo 47 likvidacij s skupno 65,754.000 lirami in 10 giavničnih redukcij v znesku 18,505.0C0 lir. Primerjajoč nove ustanovitve in zvišanje glavnice z likvidacijami in redukcijami, vidimo, da ostane še zmeraj visoka aktivna postavka. Vse te podatke izdaja Splošna fašistovska bančna zveza.
Trgovina.
Hmelj. Tudi v preteklem tednu je bil trg hmelja v Petroveu nekoliko živahnejši. Za 100 kg so plačevali 600 do 1200 dinarjev. Položaj je dober. Cene kažejo utrditev z nadaljno dvigajočo se tendenco. V Žalcu so v preteklem iednu jugoslovanski hmelj malo manj prodajali; za 50 kg so plačevali 600 do 1400 Kč. V Nurnbergu položaj za naš hmelj ni baš ugoden, za 50 kg so plačevali 35 do 60 mark, boljše vrste 60 do 90 mark. —’ V Žalcu je ‘bil trg v preteklem iednu živahnejši. Za nekatere partije primablaga so dajali po 2250 za 50 kg, sicer je bila cena 1800 do 2100 Kč. Položaj je dober, cene trdne. Zaloge hmelja iz leta 1927 se zmeraj bolj redčijo, cenijo jih na 4000 stotov a 50 kg. — V Nurnbergu so v preteklem tednu malo prodali. Cene so nespremenjene in kažejo rajši navzdol kot navzgor. Plačevali so 50 do 250 mark za 50 kg.
Nazadovanje poljske petrolejske trgovine. Po računih zveze poljskih petrolejskih industrijcev je znašala produkcija surovega petroleja na Poljskem v preteklem letu okoli 72.300 cistern napram 79.607 cisternam v letu 1926 in 81.191 cisternam v letu 1925. Produkcija zemskih plinov je znašala v letu 1925 535 milijonov m3, leta 1926 samo še 480 milijonov, lani pa 450 milijonov. Prav tako se je zmanjšala tudi produkcija pekline (zemeljskega voska) od 753 7 ton na 741 ton (1. 1925 pa pač samo 722 7 ton). Delovanje rafinerij je proti prejšnjim letom prav tako nazadovalo; leta 1925 so predelali 715.125 ion surovega petroleja in so producirali 647.842 ton petrolejskih produktov; številke za naslednji dve leti so; 780.769 in 709.963 ton v letu 1926 ter 682.091 in 618.514 ton v letu 1927. Zelo je padel tudi eksport; leta 1925 je znašal 333.996 ton, leta 1926 se je dvignil na 459.742 ton, lani je pa padel na 270.665 ton.
Denarstvo.
Srbsko-grška banka v Solunu priob-ča svojo prvo bilanco od 1. avgusta 1926 (datum ustanovitve) do 31. decembra 1927. Spričo finančnega in ekonomskega položaja moremo smatrati to kot letno bilanco. Delovanje banke je bilo iz več •vardkov zelo omejeno. Jugoslovanska' svobodna cona v solunskem pristanišču še ni začela delovati in bi morala njene 'finančne posle voditi Srbsko-grška banka. Tako 'nima ta banka skoraj nobenega dela. Tekom ;poslovne dobe ..je bil umorjen bančni ravnatelj D. Pesarts in je bila banka nato brez pravega vodstva.
Banca Romanesea. Bilanca te velike rumunske banke kaže prav posebno likvidnost. Delniška glavnica znaša 280 milijonov lejev, rezerve 240 milijonov, brutodobiček preteklega leta 258 milijonov in čisti dobiček 116 milijonov lejev. Kredttorji in'Vlagatelji-beMIfo'2372
milijonov lejev, debitorji pa samo 2103 ! milijone. V št. 70. lanskega leta je pri- ■ občil »Trgovski list« članek z naslovom ! Rumunske bančne bilance, in je naštel tam vse važnejše banke in njih poslovanje. Kdor si hoče ustvariti vpogled v rumunsko denarno gospodarstvo, mora poznati v prvi vrsti najznamenitejše rumunske banke.
Industrija.
General Motors. Velika Fordova konkurenčna tvrdka General Motors je imela v zadnjem četrtletju 45'4 mil. neto-dohodkov (leto prej 391). Netodohodki vsega lanskega leta so nesli 235,100.000 dolarjev (v letu 1926 194,600.000 dolarjev); letni promet lanskega leta je znašal 1269,500.000 dolarjev, v letu 1926 pa
1058,100.000	dolarjev. Vidimo, da je bilo lansko leto v vsakem oziru boljše kot predlansko.
Alpine Montan za preteklo leto naj-brže ne bo izplačala nobene dividende 'Kupčija je postala sicer boljša kot je bila lani, a doseženi dobiček bodo rajši naložili v glavnico in v rezerve. Družba je svoj investicijski program nadaljevala in se mora tudi v bilanci ozirati na potrebne odpise. V tekočem ; letu se je kupčija ugodno začela. Sicer so ostale cene doma nespremenjene, a ,na svetovnem trgu so notacije boljše, kar pride v dobro eksportni irgovini.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani, ki se vrši v ponedeljek, dne 27. februarja 1928 ob 7. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union«. Dnevni red: 1. Pozdrav načelstva. 2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Računski zaključek za leto 1927. 5. Poročilo preglednikov računov. 6. Odobritev proračuna za leto 1828. 7. Volitev odbora. 8. Samostojni predlogi. — Samostojni predlogi morajo biti pismeno predloženi načelstvu v smislu § 18 gremijalnih pravil 8 dni pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro pozneje v smislu § 17 gremijalnih pravil ravno tam z istim dnevnim redom drug oljčni zbor, ki bo pa veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov.
Trgovski gremij za mariborsko okolico obvešča vse svoje člane, da se vrši redni lefni občni zbor istega prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m. ob 1. uri popoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo o delovanju gremija in o bilanci blagajne za leto 1927. 3. Proračun za leio 1928. 4. Slučajnosti (predlogi, nasveti itd.).
Univ. prof. dr. M. Škerl]:
Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja.
Stane 15 Din.
Dobiva se v
upravi »Trgovskega lista«.
RAZNO.
Žitna kriza v Rusiji. Nabiralna akcija ruske vlade glede žila ni prinesla pri-čakovdnih uspehov. Kljub vsem naporom vlade niso mogli spravili na kmetih več žita skupaj kot 70 odstotkov lan,-, ske količine. To dejstvo priznavajo sovjeti sami. “tudi še ni posrečilo nameravano pomnoženje obdelanega šve-» ta. Morda letos Rusija sploh ne bo tno-gla nič žita eksportirati in dvomijo celo, če bo mogla vsled odpora kmetov vsaj mestno svoje prebivalstvo prgži-viti.
Lan v Srednji JSVPOpi. — ‘»AgtfcHSfehe! N>chrichteuzentrale< ugotavlja, da so izgledi za pridelovanje lanti v -Srednji Evropi ugodni. Glavni vzrok Je ta, da-je
Rusija, kot prva dobaviteljica lanu za Evropo izvoz lanu takorekoč popolnoma zaprla in da bo to zaporo vzdržala najbrž še celo vrsto let. Poljedelske strokovne organizacije srednjeevropskih držav so se pričele fcaviti z vprašanjem organizacije pomnoženega pridelovanja lanu. V Nemčiji bo uvedla vlada sama posebno tozadevno akcijo in bo dajala pridelovalne premije. Češkoslovaška bo pričela v najbližnjem času s podobno akcijo; v Avstriji so pa pričeli s pospeševanjem pridelovanja lanu že lani. In pri nas?
Ogrski gradbeni načrti. Leto 1927 je bilo na Ogrskem kljub vsem gospodarskim težavam vseeno leto gospodarskega razvoja. Konjunktura je trajala takorekoč skoz vse leto. V novem letu je pa nastopil preokret. Povod skrbi je vedno bolj naraščajoča brezposelnost v kovinski industriji. Nameravana javna investicijska dela in javne dobave, zlasti pri državnih železnicah, še niso bile razpisane. Tovarne izvršujejo zato samo lanska naročila. Ker je sedaj bil likvidiran tudi zadnji ostanek posojila Zveze narodov, upajo na skorajšnje zboljšanje položaja. Program gradnje cest, zanemarjen že 10 do 12 let, je bil sedaj izpopolnjen; sklenili so zgradbo cest v dolžini 2800 km in s stroški 280 milijonov pen-g5. Tudi glavno mesto bo udejstvilo svoj investicijski načrt, bo zidalo hiše, izpopolnilo cestno železnico, bo kupilo avtomobile in izvedlo obrat z njimi. Isto nameravata tudi mesti Szeged in De-breezen. Za investicijske namene je določenih okoli 700 milijonov pengo. Na denarnem trgu upajo na ugoden razvoj; to tembolj, ker so mogli planirati večje število zastavnih pisem v Ameriki in ker je položaj Narodne banke in centrale denarnih zavodov ugoden. Kratkoročni krediti so obilno na razpolago, notranja tvorba kapitala kaže razveseljiv napredek.
Francozi protestirajo proti španskemu petrolejskemu monopolu. »Daily Tele-grapli« poroča, da je vložila francoska vlada pri španski vladi protest proti lani ustanovljenemu španskemu petrolejskemu monopolu. Dalje poroča isti list, da vidi španska vlada v vprašanju petrolejskega monopola čisto notranjo špansko zadevo in da bodo dobile oškodovane petrolejske družbe primerno odškodnino. Francoski list »Temps« potrjuje vest1 angleškega lista o protestu francoske vlade pri španski vladi glede omenjenega monopola, po katerem so francoski interesenti raznih družb oškodovani. ' List pristavlja, da sta v isti zadevi vložili protest tudi angleška in ameriška vlada.
Poljedelske eksportne zadruge na Orgskem. Vprašanje eksporta poljedelskih pridelkov ogrske agrarce seveda zelo zaposluje. Sedaj se vršijo pogajanja med interesiranimi zastopstvi poljedelstva in trgovine glede ustanovitve skupne velike eksportne zadružne organizacije. S pomočjo te zadruge, pri kateri bodo udeleženi poljedelski in trgovski krogi, se bo vršil eksport agrarnih pridelkov. V zadevi ustanovitve te zadrugo se bo vršil kongres v kakšnem agrarnem mestu ogrske nižine.
Dohodki Grčije iz tobačnega monopola. Tobačni davek je prinesel grški državi v letu 1927 znesek 1400 milijonov drahem, 221 milijonov 'več kol V 'letu 1926.'Vsak dan so pokadili na Grškem 13 milijonov cigaret, kar reprei-zentira kapital 5700.900 drahem. V enem samem letu izdajo Grki nad dve milijardi drahem samo za cigarete. Vedeli morafho, da so Grki Med Jiiaj-straslnejšimi kadivči tobaka. Vidimo p« tudi, kako se vsote sihnirajo.
Bombaževa kultura v Bolgariji. V preteklem leiu je bilo v bombaževi kulturi v Bolgariji 15.006 hektarOv.Bolg«r-ska vlada se sedaj na vso moč trudi, dacfo kulturni areal dvigne. Začela - je razvijali ha deželi živahno prdpaganffo. Potovalni učitelji so poučevali kmete o načinu bombaževe kulture od Začetka do pridelka, in 'Hkrati tudi o veliko večji rentabilnosti gojitve bombh-ža napram drugim poljedelskim panogam. Vlada upa, da se bo bombhžu namenjeni kulturni areal dvignil letos na 30.000 hektarov, ter si obetp od tega novth virov za aktivnost trgovske bilance. Na pobudo vlade bodo prisko-pije, bolgarske banke kmetom, ki se odločijo za kulturo bombaža, s potrebnimi posojili na pomoč. ‘Bolgarska vle-
da upa. da bo v treh letih kulturo bombaža tako dvignila, da bo domačo potrebo na bombažu krila lahko domača produkcija. — To upanje je prav upravičeno. Isto se je v polpreteklem času izvršilo že v Egiptu.
Po sve!u. Predsednik kubanske republike Machado je označil zastopnikom inozemskega časopisja kot cilj kubanske sladkorne politike zagotovitev za producente primerne cene brez krivičnega povišanja za konsumenta. Ce bi šle cene čez pametno izmero, bi se v interesu konsumenlov skrbelo za njih redukcijo. — Nemška »Bank fiir ausvvarligen Handel« bo izplačala kot lani 9 - odstotno dividendo. — V Sofiji so ustanovili poljskobolgarsko trgovsko zbornico. Poljaki upajo dobiti s tem za svoje industrijske izdelke nov trg, do-čim upa Bolgarija na prodajo svojega tobaka v Poljski. — V Londonu se bo vršil v aprilu tobačni velesejm. Na vse prizadete države so razposlana povabila na udeležbo. — V Turčiji se vršijo pogajanja o zgradbi novih sladkornih tovarn. Holandci so glede zgradbe novih rafinerij stavili že ugodne denarne ponudbe. Nemški strokovnjaki priporočajo zlasli napravo rafinerije v Tarzu (na južnem pobočju gorovja Tavrus), kjer so dani vsi podnebni pogoji za kulturo sladkornega trsta. — Bolgarija je krila doslej večino potrebe na soli z uvozom iz Rumunije. Da trgovsko bilanco v tem pogledu razbremeni, je dala vlada po posebej za sistematično raziskovanje bolgarskih podzemskih zakladov ustanovljeni komisiji raziskati bolgarsko zemljo tudi glede soli. Poleg že prej najdenih manjših najdišč so odkrili sedaj v ozemlju Provadija izredno močne zaloge soli in bodo pričeli v najkrajšem času z njih izkoriščanjem.
— Vsled poročil p velikem pomanjkanju živil v Rusiji so v Chicagi cene pšenice naenkrat poskočile. Beremo tudi, da je nastopilo v Moskvi občutno pomanjkanje riža in krompirja. To je v skladu z notico, ki smo jo glede prehrane v Rusiji zadnjič priobčili. — Na Poljskem so odkrili nova premogovna skladišča, na kilometre daleč se raz-tezujoča. — Zaključek Nemške državne banke je tako ugoden, da bodo izplačali najbrž 13 - odstotno dividendo. Banka razpolaga s skupnimi rezervami v znesku več kot 300 milijonov mark.
— V Belgiji se nadaljuje koncentracija bank in se bo vsled tega vpliv v Bangue de Bruxelles na belgijsko industrijo zelo ojačil. — Bruselj so dolo-
čili za sedež evropskega kartela cinka in bodo centralizirali lam propagandni oddelek. Pogajanja s Poljsko o pristopu h kartelu so po zadnjih vesteh tik pred zaključkom. — Bolgarska vlada je pričela z novimi prizadevanji za pospešen izvoz v'na. Vse takse in davke na eksportna vina je odpravila in je za določene vrste znižala tudi železniške tarife. Vlada si obljublja od teh odredb dvig vinske produkcije in obenem zagotovitev stalnih inozemskih trgov za bolgarska vina. — S 1. t. m. so stopili v veljavo dogovori o direktnem blagovnem prometu med Jugoslavijo in Grško. Odslej na postaji Dževdželija ne bo ireba več izpolniti novih voznih listkov.
— Rumunska Eanca Generala izkazuje ob glavnici 60 milijonov lejev in rezer-•vah 525 mil. lejev čisli dobiček v znesku 16 milijonov lejev. — Ratifikacija s'adkornega dogovora med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško bo izvršena te dni v Berlinu. — Minister za trgovino in industrijo je podpisal pravila nove jugoslovanske družbe za zgradbo aeroplanskih motorjev. Soudeležen je francoski kapital. Delniška glavnica znaša zaenkrat 15 milijonov dinarjev.
— Moslimska trnovska in obrtna banka v Sarajevu je prišla v konkurz.
TRŽNA POROČILA.
Sladkor. V zadnjem času so šle cene sladkorja proti vsemu pričakovanju zopet nazaj, deloma prav izdatno. Tega tudi ni mogel spremeniti podpis kubanskega predsednika, da se produkcija v letu 1S-28 omeji na ca 80 milijonov stotov po 50 kg surovega sladkorja. To tem manj, ker ima kubanska odredba klavzulo, da se v slučaju splošnega slabega pridelka omejitvene odredbe lahko spremenijo. Tudi stremljenje evropskih slad-kornoeksportnih držav, da se eksporti-rajo samo določene količine prevdška, ni moglo položaja zboljšati. Evropski pridelek pesnega sladkorja cenijo sedaj za 1 'A do 2 mil. stotov manj kot doslej. Severna Amerika je porabila v letu 1927 10594 mili j. stotov ralinadnega sladkorja, to je pa za 7 49 oziroma 426 milij. stotov manj kot v prejšnjih dveh lotili. Nekakšen protiutež tvori vedno rastoči sladkorni konsum v Evropi, z Nemčijo na čelu, a izenačenje s teni ni doseženo. Ker bodo zaloge veletrgovcev kmalu pošle, je računati potem z večjim interesom nakupovalcev. Negotovo je, kdaj se bo to zgodilo. In ko se bo, bo imel trg dosti blaga na razpolago, tako
v Evropi kot na Kubi in drugod. — Produkcije trstnega sladkorja še ne morejo dobro oceniti, a produkcija pesnega sladkorja v Evropi je sedaj skoraj definitivno ugotovljena. Kakor smo že rekli, so najnovejše številke pod prejšnimi cenitvami, za poldrugi do dveh milijonov stotov. Svetovni trg pa na to nič ne reagira. Najnovejše številke za Evropo so sledeče (v milijonih stotov):
Dežela	192627	1927/28
Nemčija	33-14	33'22
Rusija z Ukrajino	1966	30 —
Češkoslovaška	20-63	2530
Francija	1410	1740
Poljska	11-26	11'50
Belgija	467	5-60
Italija	628	560
Holandska	572	520
Vel. Britanija	4:80	4'50
Španija	4-90	4-40
Ogrska	350	380
Danska	3'—	2-90
Švedska	0-42	290
Rumunija	2'88	2-80
Avstrija	1-59	220
Jugoslavija	1'58	1-90
Druge dežele	1-58	2-26
Skupaj	13983	16148
Torej je pričakovati v Evropi letos ca
21,650.000	stotov po 50 kg več sladkorja kot lani. Vidimo zlasti velik prirastek v Rusiji, precejšnji prirastek v češkoslovaški in Franciji, nazadovanje v Italiji in Vel. Britaniji (tukaj kljub vsem naporom vlade za dvig produkcije), zopetni prihod Švedske, dvig pri nas v Jugoslaviji. Čeprav ruski sladkor ne bi prišel v oni izmeri na svetovni trg, kot kažejo številke, morajo vseeno z njim ra-čuniti. Nemčija najbrž ne bo posebno silila z izvozom, ker raste domači konsum. Višiji pridelek v Češkoslovaški bo moral iti vsekakor ven v svet, in to bo šlo precej težko. V bodoče bo igral največjo vlogo v cenah razvoj svetovne porabe. Za bližnjo bodočnost ne računijo z večjimi spremembami v cenah, čeprav se morebiti pojavi lahno kolebanje.
Kavčuk. Trg surovega gumija se je v zadnjih dneh utrdil in so postale cene spet nekoliko stabilnejše. V začetku februarja je znašala cena gumija 18Vi pence in se je znižala nato na 16 pen-ce (10. t. m.), kar je nanjižja cena po letu 1924. Sicer je pa položaj tale: v strokovnih krogih računijo z zboljšanjem na kavčukovem trgu, ker pričakujejo večjih nakupov na zalogo, splošno je pa negotovost na lem trgu še zelo velika.
Žito. Tendeu^a svetovnega trga je javno pod vplivom večjih špekulativnih akcij, ki so izšle iz prekomorskih trgov in ki so skupaj z zopet narašču-jočo potrebo konsuma imele za posledico dvig cen. Konsum kaže povsod nekoliko večje zanimanje za moko in je s tem v zvezi ugodnejše razpoloženje na žitnem trgu. Promet je sicer še zmeraj razmeroma majhen, a zboljšanje se ne da utajiti. V zvezi z dvigom cene pšenice se je dvignila tudi cena rži. Iz Argentine poročajo o nenavadno ugodnem vplivu vremena in tudi v južnih državah v U. S. A. kaže vse dobro. Kanadski pool ni cen bistveno dvignil, kakor jih tudi Argentinci niso. Vzrok je morda ta, da so se vidne zaloge v Kanadi in v U. S. A. le malo zmanjšale. V obeh deželah so sedaj še za ca 52 milijonov bušelov večje kol lani. V evropskih deželah presojajo bodoči pridelek v splošnem ugodno; obdelani svet je v splošnem večji kot lani, na Francoskem n. pr. za 204.470 hektarov. Svetovne zaloge rži so komaj polovico lako velike kot lani v tem času, in tudi ječmena je manj; več je pa koruze.
Lpshi pomladni mleselem 1928
splošni velesejem
od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem od 4. do 7. marca tehnični in stavbni velesejem
od 4. do 14. marca prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je naju odneiši kuptijski trs in največu velesejem v Ev opi
Znižane vozne cene. Brezplačni vizumi. Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU* Ljcibljane, Gledsliiks ulica S
Veletrgovina
v Ljubljani
prlporola
Špecerijsko
blago
raznovrstno Iganja, moke In delelne pridelka. * Raznovrstno
rudninsko vodo.
\ *
Lastna praSarna za kavo In mlin za dlBava s x elektronka obretom. v, Ceniki ne raspolagol
*\HO
tovarna
vinskega kisa, d. s o. s« Ljubljana
nucN
nalfineJSi in nalokusneiSi namizni kis iz pristnega vina.
Zato tavajta ponudbo >
Tehnično in MgiienKno nalmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Piaaruai LiuMJaM, Pumajska cesta la* U* i
VELETRGOVINA kolonljalne In Špecerijske robo
IVAN JELAČIN
LJUBLJANA
Zaloga svaia pra- fajjaMap /MJUjl ToCm 111 £«»• kava, mletih	postreitoal
cJUav In rudninsko voda.
LJUBLJANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 • TEL. 2552
A
m
$
TRGOVCE,
n
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju)
— —  ---------  ¥	- — — ' w ^   w — —    —■ -	^ —   —  •— — — — w
Brzojavko t Kradlt Ljubljana x-s m Talafon ftav.: 2040, 2457, 2548; intarurtoan: 2706, 2806
Peterson International Banking Coda Obresto vanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroClla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt ki Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd.
iuMmaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaBaaaaaaaaaaaaeiggggBaBeaeeifeeSSSiiiiiBaBiieaiaiiieeeaeeeggge
aaaaaa
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d.d. »MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.