Gospodarske stvari. Lega, kraj in zemljišče za zelenjavni vrt. Zemljišče za zelenjavni vrt in sicer za majben vrt, kakoršen bi irnel pri vsaki hiši biti, je pred vsem odbrati tisto, kateio se da z lo pato obdelovati. Z lopato obdelovan vrt daja namreč najboljše, najnježniše in najbolj popolne pvidelke, ki najhitieje poplačajo skrb in Čas, kojega siuo za obdelovanje vrta obrnili. Na dalje se mora tukaj gledati pri odbiranju zemljišča na kakšinost z,emlje. Najboljša je prstena zemlja, potein dobro gnojena peščevina, katerej je nekoliko ilovice ali gline primešane. Taka zemlja je rahla, topla in niila in zato jako pripravna za piidelovauje zeleničja. Tudi s peskoru pomešana zemlja iz travnikov ali senokoš daja dobio zemljo za vrt. Ker pa je taka senokošna zernlja innogokiat vlažaa in mokrotua in prenizko ležeča, zato se ne da na njej vsaka ze leDjava pridelovati. Mnogo sadežev, posebno repnatib, postane na takej /.emlji grdo črvivib. Razun tega pa še taka pieni/.ko ležeča zemlja v spouiladi več časa ostaja niokiotna iu lnrzla, in zato ni za rano zelenjavo. Popolnem čista, sicer jako rodovitna prst je za vrt preprhka in se včasih tako vsuši, da zelenjavine sadike nemilo venijo, slabo ali nič ne rastejo iu Ke naposled posušijo. Temu 8e da poinagati, če se čistej prstenini dovozi nekoliko ilovice ali gline. Sodaj bo vvtua zemlja deževoico, roso itd. rada sprejeraala ia več časa v sebi obranjevala. Čista ilovica ali gliua pa ne sodi za vrt, kev je pietežka in prennzla. Ilovnata zemlja požre mnogo guoja brez posebuo vidnega haska. Tudi obdelovanje tako zemlje je težavno in muduo, kar 8e ne snie prezirati. Treba jo je že v jeseni prekopati, da jo mraz stisne in zimska vlaga izrabtalja. Ilovnata zemlja se potem, če le mogoče pomeaa z apnenikom, laporjein, s pratenino in tedaj postaue zelo dobra ia prikladna za vif. Pri odbiranju zeuiljiača za vrt 8e iraa tudi gledati, kako globoko da navadno pod njini voda zasr.aja, nli je vrt raven ali nagnjen in na katero stran, potem ali je njegova lega zavarovana ali ne proti seveni aii krivcu itd. Zemljo, ki se rada suši, ne smeino visoti pustiti, ampak treba jo je .poravnati. Tako namreč dežnica, roea iu sploh pozračna mokrota vrtu bolj na korist prihaja. Tudi pri mogoče ravni legi vrta dežna voda ne odleti prenaglo, ne izpira koreninic pri sadikah in ne j odplavlja toliko zemlje, kakor če je vrt preveč i nagnjen. Mogoče ravno zemlišče polajaaje tudi zamakanje in gnojenje vrta 8 tekočim gaojem, t. j. z gaojnico. To je posebno pomisliti pri bolj sušni zemlji. Iz tega pa sledi, da je le v vlažnib legah in v težki zemlji viseče ali nagnjeno zemljišče za vit hasnovito. Nekatere sorte sočivja ljubijo vlažno zemljo n. pr. selar, sladko korenje, pozni obrovt. Zato je svetovati, da se nekateri vrtni oddelki bolj globoko proti južni ali izhodni strani nastavijo in odmerijo. Tukaj bo potem gori omenjeno sočivje rado rastlo, bitro zoiilo, največjo popolnost in najI boljši oku8 dobilo. ' Treba je še ozir jemati ua kraj, kder se ! misli vrt napraviti in prvo tukaj je: vrt bodi | b 1 i z o a t a n o v a u j a. Na to se naj gleda pri j napiavljanju novega vrta pa tudi pri zidanju no- | vega hratna. Prelep kinč biše je vseiej bil in j bode pridjan vrt. Oddaljeni vrti so radi zapu- ščeni in ne delajo gospodarju tolikega veselja, kakor bližuji. Ce le mogoče, naj se vrt postavi tako, da bo ob enem blizo škedoja in hleva. V takej legi vse rajše in veselejše raste in gnojenje najruenje težkoč dela. Velikost vrta je odvisna od potrebe, posebno od ranožiDC ljudi pri hiamii, kateri se iinajo a sočivjem oskrbovoti. Za družino, ki šteje 7—8 oseb z 2 posloma zadostuje od '/a—1 orala. Če pa se bočejo zraven navadnega sočivja ae tudi bolj nježoe aorte sočivja pidelovati, n. pr. za prodaj blizo mest, trgov, velikih vasi in fužin, potem je treba za vrt večji prostor odmeriti. M. Posuševanje mokrutnih njiv in travnikov. Piikladno odvodnjenje je le mogoče, če zemIjišče potre.bni odtok nna. Z silno malirui izjemaini ima to skoraj vsako zemljišče, le najti ga je treba, kar se po natančnem niveliranju ali merjenju zgodi. Po natančnem rijeijenju se dostikrat odtok najde tam, kjer 8i ga nebi nihče bil mislil. Vsaj že zadostuje, če je na 150 sežnjev le 7 palcev pada. Kolikor rahlejša je zemlja, toliko manjaega, kolikor trduejša pa je, toliko močnejšega odtoka potrebnjejo grabni. Ravno tako morajo postranske stene odprtih grabnov toliko bolj v pošev biti, kolikor rahlejša je prst. Poševnost sten od vrha do dna se mora prsti, padu in množini odpeljevane vode primerna narediti. V rabli zemlji manj, v trdi bolj strmo, v grabnih z malim padom bolj kakor v onib z večjim padoru, v onib grabnih, ki imajo mnogo vode odpeljevati poaevnejae od onih z malo vode. Največja poševiiost, ktera sc grabnom daja, bode menda 2 črevlja. Postavim, če bi bil graben 3 črevlje globok in njegovo dno 1 črevelj siroko, bi bil graben na zgornjih robib 13 5revljev airok; pri jeduočrevljati poševnosti in jednaki globočini in širini dna bi pa le 7 5revljev gornje airine imel. Grabni jemljejo veliko zemljiš5a obdelovanju in toraj so od nekdaj na to mislili, pokrite grabne narejati, da odvrnejo zgubo zemljisča in napotke obdelovanja, kakorsnih grabni ve5 ali manj napravljajo. Starejši način tako podzemeljsko odvodnjenje napravljati je bil ta, da so na dno grabnov kamenje polagali in potem z vejevjem natla5ili in potera graben zadelali in zasuli. Jelševo vejevje v vodi dolgo časa ne sprhni in med kamenjem in vejevjeui se voda iabko odteka. Kjer je dosti kamenja in jelševega vejevja blizo pri rokab, tarn se že zamore na tak način zemljišče posuševati. Tudi stroški so tukaj mali, med tem ko je drenaža draga. Ker pa takih snovi ni povsod dosti na razpolaganje, tako se jeniljejo, kakor je znano, glinaste cevi za drenažo, skoz ktere se voda odceja. Razun tega še narejajo na najnižjem delu zemljišča, ki se ima posušiti, nabiravni jarki, ki vodo iz drenažnih cevi pritakajočo nabirajo in dalej odpravljajo. -!¦¦¦;¦¦ Drenažaje sicer dragare5; vendar kateri si jo omisliti zamorejo, dobijo v kratkih letib potrošeue denaije zopet nazaj, ker zemljišče maogo in lepega pridelka da ondi, kder je poprej bilo le malo ali nič dobička. Alkoholisanje vina se imennje tišto ravnanje z vinsko kaplo, po katerem se dodaja nekaj alkohola, špirita ali vinskega cveta in sicer takega, kateri je resni5no iz vina bil pridelan. Če takega dobiti ni, se zamore vzeti tudi drug špirit. Vendar ta mora biti popolnem čist in prost smradljive patoke, sicer si skazimo iu pogubimo vse vino; ves jegov dober okus iii boket je za vselej pro5. Alkobolisanje vina se priporočaje posebno takrat, če ho5emo, da postane stanovitno, trpežno, za izvažanje sposobno v dežele, kder zahtevajo močna vina, n. pr. na Ruskem, Poljskem, Pruskem, Danskem, Angleškem ... Tako delajo vinorejci v deželab, iz katerib se najve5 vina izvaža, namre5 na Francoskem, Spanskeni in Portugalskem in slednji čas tudi že na Laškem. Mnoga vina, ki so poprej učakala komaj leta dni so sedaj po dolivanju alkohola postala trpežna in za izvažanje prikladua. Vsled tega so tatuošnji vinorejci jako obogateli. Pred 30 leti je kmetovalec na Francoskein piodajal vino po 5 kr. liter, sedaj ga izvaža iu dobiva po 75 kr. za liter. To je gotovo velik napredek v ceni in dobičku. Zato se pa tudi sedaj na Laškem in Francoskem porabi neznauo veliko alkohola, vecjidel za zboljševanje viu. Francozi imajo celo postavo, po katerej se snie 5% alkobola dolivati vsakemu vinu, katero je za izvažan je namenjeno. Pri nas skoro tega uih5e ne pozna; le nekateri viaski barantači se ovega poniočka poslužujejo in ga tudi varno pred ljudtni prekrivajo. Sicer pa naj naši bralci o tem pomoSku sodijo sami! Le to še pristavimo, da se mnoga viua nečejo čistiti, nečejo postati stanovitna in trpežna, ker nimajo zadosti — alkohola. Vsako vino bi moralo imeti najmanj 10°/0 alkobola, ono za izvažanje pa še ve5. Prf alkobolisanju vina ae mora najpoprej iz-  meriti ali izvagati, koliko alkohola vino že ima — in potem še le se dolije, kolikor ga pomanj-  kuje. Najboljši 5as za tako delo jo mesec dui po prvem pretakanju. Tako ae namreč vino  z alkoholom po tihem vretju najbolj spoji. Po  dragem pretakanja se že nič ve5 ne pozna, da se  je vinu alkohola dolivalo.  Nova mera in vaga se bo 1. januarja 1876  morala začeti povaod rabiti. Gosposke imajo na-  loženo dolžnost izvršenje postave stiogo nadzi- rovati in, 5e treba, ostro kaznovati. Zato naj uaši kupčevalci, trgovci, peki, krčmarji, protižarji  itd. dobro pazijo, da se o novej rneri in vagi ae  o pravem 5asu podn5ijo ali podučiti dajo, sicer uteg-  nejo mnogo sitnob skusiti.  Vino se bo od novega leta naprej v javni  kupčiji prodajalo in računilo po hektolitrib, ki di žijo 10 pintov ali bokalov manj, kakor 2 redri. Tako je ukazalo ministerstvo kupcijatva.