Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Tret, Ulica Martin delila Liberta (Ul. Canumerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. t. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna St. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 488 TRST, ČETRTEK 27. FEBRUARJA 1964 GORICA LET. XIII. GOSPODARSKI POLOŽAJ V ITALIJI Vladni ukrepi za ozdravljenje gospodarstva v državi Trije novi zakonski odloki: podražitev bencina, davek na nakup novih avtomobilov in preureditev davki na dividende - Vzroki sedanje gospodarske krize in nadaljnji ukrepi za njeno rešitev V središču pozornosti italijanske javnosti so te dni ukrepi, ki jih je vlada že sprejela in ki jih še namerava sprejeti za ozdravljenje gospodarstva v državi. Vladni 'krogi trdijo, da je italijansko gsopodarstvo v zadnjih dveh letih zašlo v določeno krizo predvsem zato, ker se je čezmerno dvignila potrošnja, domača proizvodnja pa je Za mnogo zaostajala za povpraševanjem. Ena izmed posledic tega stanja je bila, da Se je moral znatno povečati uvoz, s čimer Pa se je čedalje bolj večal primanjkljaj v Plačilni bilanci s tujino. Ta bilanca izka-znje konec leta 1963 -kar 1200 milijonov dolarjev ali 780 milijard lir primanjkljaja. Drugo dejstvo, ki je značilno za sedanji gospodarski položaj v Italiji, je monetar-na nestabilnost, to je upadanje kupne vrednosti denarja. Vsi tudi priznavajo, da obstaja resna težnja k inflaciji. Industrijci, katerih združenje (Confindu-stria) ima prav te dni svoj redni letni občni zbor v Rimu, trdijo, da so za sedanje gospodarsko stanje -krivi na eni strani vlada, na drugi pa sindikati. Vlada predvsem zato, ker ni znala ali hotela omejiti svojih naložb le v najbolj nujne gospodarske delavnosti in ker ni ničesar ali premalo ukrepa za ozdravljenje tako imenovanih krajevnih financ, 'to je za odpravo primanjkljaja občin in pokrajin, ter za boljše gospodarjenje v raznih javnih ustanovah. Sindikati pa naj bi bili odgovorni za sedanjo krizo zato, ker so s pomočjo novih delovnih pogodb dosegli za mnoge katego-•Tje delavcev tolikšno povišanje plač, da je niso več v sorazmerju s povečanjem pro-‘zvo-dnje, kar pa naj bi nujno vplivalo na P0rasi proizvodnih stroškov. To je po mne-"iu in d ust rij cev tudi eden vzrokov težnje inflaciji. LITER BENCINA 14 LIR DRAŽJI Glede na sedanjo gospodarsko konjunkturo je ministrski svet v soboto odobril tri Zakonske odloke, ki so postali veljavni v torek, 25. t. m. Na osnovi prvega odloka Se Je povišal davek na proizvodnjo benci- Liter bencina se je tako podražil za 4 lir, Ikar pomeni, da stane danes liter niavadnega^ bencina 110 lir, »super« ben-c'n pa 120 lir za liter. Od vsakega litra »navadnega« bencina gre tako v državno Magajno 81,07 lire, od litra »super« benci-na pa 84,11 lire. Z drugim zakonskim odlokom je bil uve-en davek na nakup novih avtomobilov in na nakup turističnih in športnih motornih čolnov. Davek, ki ga moraš plačati ob prvem vpisu avtomobila v javni avtomobilski register (Pubblico registro automobili-stico), kar je dejansko pogoj, da ga lahko uporabljaš, znaša najmanj 7 in največ 15 odstotkov nakupne cene avtomobila. Pri določanju odstotka pa je treba poleg nakupne cene upoštevati še kub. cm motorja in prostor, ki ga avto zavzema. DAVEK NA NAKUP AVTOMOBILOV Če je na primer avto dolg 4 m in širok 1,5 m, bo zavzemal 6 kv. m prostora na cesti. Recimo, da ima ta avto motor 1500 kub. cm. Natančni odstotek dobimo tako, da h kvadratu četrtine površine prištejemo petstoti del kubature motorja in še številko 5. V našem primeru dobimo 10,5%. Če avto stane milijon lir, bomo plačali 105 tisoč lir davka. Podoben davek mora odslej plačati tudi, kdor kupi turističen motorni čoln. Ta davek znaša 7% nakupne cene za čolne, ki ne stanejo več kot pol milijona, in 15% za čolne, ki veljajo več -kot 3 milijone. KUPONSKI DAVEK Tretji ukrep se tiče tako imenovanega kuponskega davka, ki ga plačujejo delničarji ob izplačilu dividend. Medtem ko so na osnovi zakona z dne 29. decembra 1962 odtegljaji znašali 15 odstotkov izplačane vsote in so se ti dohodki upoštevali tudi pri vsakoletni določitvi dopolnilnega davka, ima delničar odslej dve izbiri. Pri izplačilu dividend lahko zaprosi, da mu takoj odbijejo 30% vsote, ki mu pripada, za davek — v tem primeru imamo »suhi« kuponski davek — in tako izpolni vse obveznosti do države, ali pa plača samo pre-dujmski kuponski davek, ki pa ne znaša več 15, temveč samo 5% prejete vsote. V tem primeru pa je podvržen vsem predpisom, ki jih predvideva zakon z dne 29. 12. 1962, kar pomeni, da se bo ta njegov dohodek upošteval tudi pri določevanju dopolnilnega davka. Teh 5% predstavlja torej le predujem, ker se bo šele z dopolnilnim davkom ugotovilo, kolikšen je resnični davek na izplačane dividende. Zato se tudi imenuje predujmski kuponski davek. Medtem ko je zakonski odlok o davku na proizvodnjo bencina veljaven za nedoločen čas, bosta ostala dva veljala le za dobo dveh let. Ker gre za odloke, ki jih je sprejela vlada, jih mora parlament odobriti v 60 dneh, ker so drugače nični. Ministrski svet je spričo sedanje konjunkture odobril na zadnji seji tudi več drugih zakonskih osnutkov, ki jih bo predložil v razpravo in odobritev parlamenta. PRODAJA NA OBROKE Eden teh osnutkov se tiče vprašanja prodaje na obroke. Čeprav še ni nobenih uradnih sporočil, se zdi, da bo novi zakon urejeval le prodajo avtomobilov, televizorjev in električnih gospodinjskih predmetov, katerih cena ne znaša več kot 70 'tisoč lir. Zdi se, da bo treba ob nakupu enega teh predmetov odslej dati na račun 30% nakupne cene, ostalo vsoto pa bo treba plačati v največ 12 obrokih. Razgibalo se je tudi politično življenje Glede nove discipline prodaje na obroke pa niso vsi enakega mišljenja. Ni dvoma, da pričakuje vlada od tega ukrepa znatno omejitev potrošnje, kar je po njenem mnenju nujno potrebno, da se ponovno vzpofc. stavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in s tem doseže gospodarska u-staljenost. Mnogi pa dvomijo, da bo ukrep imel zaželeni učinek. Opozarjajo predvsem na nevarnost, da bodo mnoga zlasti manjša industrijska podjetja zaradi manjše prodaje prisiljena skrčiti svoj obrat, odpustiti določeno število zaposlenih delavcev, s čimer se bo občutno povečala brezposelnost in s tem ponovno odprla rakasta rana ital-lijanskega gospodarstva. Drug zakonski osnutek, ki ga bo vlada v kratkem predložila parlamentu, predvi- deva novo disciplino borznih pogodb. Baje bo novi zakon zmanjšal na eno četrtino dosedanjo takso za borzne pogodbe, ki se tičejo delnic, in na eno desetino tiste takse, ki se tičejo obligacij. Zanimivo je, da je borza, ki je, kot znano, ogledalo in termometer 'trenutnega stanja gospodarstva v državi, takoj pozitivno reagirala na zadnje vladne ukrepe. Splošni pokazatelj se je na milanski borzi v enem dnevu dvignil za 4,39 (od 73,24 na 77,63) in vrednost delnic se je dvignila za 6%. 'i i Ostali zakonski ukrepi bodo predvidevali strožje kazni za davčne prekrške in preureditev ter zlasti strožje nadzorstvo nad finančnimi družbami. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Vladni ukrepi za ozdravljenje gospodarstva v državi • NEDELJA, 1. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pedenj človek Laketbrada«, pravljica (Drago Petkovšek), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaji.. . Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.30 Radijska novela — Wilkie Collins: »Strahotna postelja«; 18.30 Kino, včeraj in danes; 20.30 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Zgodbe s sončnega juga«; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 2. marca, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore — Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: »Zgodbe s sončnega juga«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Koncert »Camerate Musicale Triestine«; 19.00 Radijska univerza — Marcello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu: »Še o načelu ljudske suverenosti«; 19.30 Postni govori — Janez Vodopivec: »Pridi k nam Tvoje kraljestvo...«; 21.00 Ildebrando Pizzet-ti: »Fra Gherardo«, opera v treh dejanjih. Približno ob 22.00 Opera, avtor in njegova doba (Gojmir Demšar). • TOREK, 3. marca, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe.; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna italijanska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike (Josip Tavčar in Jože Peterlin); 21.50 Slovenski in jugosolovanski solisti, organist Gabrijel Devetak — Johann Sebastian Bach: Fuga v g-molu, Oreste Ravanello: Tema z variacijami v 'b-ftolu. • SREDA, 4. marca, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Pol stoletja melodij; 18.00 Znanstveni leksikon; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert. Dirigent Rudftlf Kempe, sodeluje violinist David Oistrakh. Približno ob 21.30 Knjižne novosti — Josip Tavčar: »Oreste Del Buono in njegov roman Ne živeti ne umreti«. • ČETRTEK, 5. marca, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Po društvih in krožkih: »Skavtska družina v Dolini« (S. Martelanc); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Valerija Glavič); 21.00 »Sestanek v parku«, radijska igra, (Peder Sjogren - .Nada Konjedic), igrajo člani RO; 22.45 S »Festivala dveh svetov« v Spo-letu 1963. • PETEK, 6. marca, ob 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč . . . Venec pravljic, pripovedk, legend. »Kača« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije. Oboist Renzo Damiani, pri klavirju Fiorella Miotto. Primož Ramovš: Ricercare na temo Pavleta Merkuja za oboo in klavir, Pavle Merku: Variacije na temo Primoža Ramovša za oboo in klavir, Pavle Merku: Sonatina za oboo in klavir; 19.30 Postni govori — France Šegula: »Zgodi se Tvoja volja . ..«; 20.30 Gospodarstvo in delo (E. Vršaj); 21.00 Lud-wig van Beethoven: Kristus na Oljski gori, oratorij op. 85 za soliste, zbor in orkester; 21.50 Znanost in tehnika — Frank Fink: »Novi materiali za jutrišnji svet«. • SOBOTA, 7. marca, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zimski turistični razgledi; 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Prizadevanje mladih budističnih menihov«, dramatizirana zgodba. Po romanu janonskepa avtoria Yasushija Tnonea napisal Seiichi Yashiro. prevedla Nada Konjedic. igrajo člani RO; 17.20 IJ. Vatikanski koncil; 18.00 Po-elavia iz zgodovine slovenske književnosti — Vinko Beličič: »Delavni kanucin Hipolit«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Zbor »Emil Adamič«, ki ga vodi Jože Grepnrc; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.00 Vabilo na ples. 1. marca, nedelja: Zorko, Albin 2. marca, ponedeljek: Janja 3. marca, torek: Milena, Kunigunda 4. marca, sreda: Kazimir, Mislav 5. marca, četrtek: Bogo, Friderik 6. marca, petek: Danica, Breda 7. marca, sobota: Tomaž, Iztok (Nadaljevanje s 1. strani) Vsi ti vladni ukrepi so imeli, kot je razumljivo, za posledico, da se je izredno razgibalo politično življenje v državi. Medtem ko se zdi, da je v vladnih vrstah poU no soglasje glede protikonjunkturnih ukrepov, ni mogoče trditi, da vlada enako soglasje med strankami, ki sestavljajo sre dinsko - levičarsko večino. Talko je na primer uradno glasilo socialistične stranke »Avanti« kritiziralo in izrazilo nekaj pomislekov glede učinkovitosti in pravilnosti določenih stališč, ki jih je vlada zavzela v sedanji gospodarski konjunkturi. V središču razprav in polemik je zlasti vprašanje, ali je pravično in pravilno, da pride med sindikati in delodajavci do nekakšnega začasnega premirja, se pravi, naj se sindikati vsaj začasno odpovedo novim zahtevam po povišanju plač. Komunistični prvak Togliatti je v svojem nedeljskem govoru izključil možnost, da bi prišlo do takšnega premirja. »Mi zavračamo — je med drugim dejal — katerokoli mezdno premirje. To bi bilo sprejemljivo samo v takšnih pogojih, ki bi o-mogočili učinkovito splošno nadzorstvo nad profiti in nad kopičenjem kapitala. Dokler ne bo to mogoče, bo moral delavski razred odločno zavračati katerikoli ukrep, ki bi težil k blokiranju plač.« Zagovorniki sredinsko-levičarske vlade in politike pa odgovarjajo, da nihče ne zahteva, naj se plače blokirajo ali ustalijo, temveč naj sindikati pri svojih zahtevah odslej kažejo več zmernosti in več čuta za odgovornost. Posebno jasen je bil v tej zvezi republikanski prvak in bivši minister proračuna La Malfa, ki je v glasilu svoje stranke med drugim poudaril: »čezmerni mezdni pritisik je poleg drugih vzrokov odgovoren za 'sedanje gospodarsko neravno- Vladne spremembe v Avstriji Avstrijski kancler Gorbach je v torek odstopil od .svojega mesta zaradi nesporazumov v stranki. Za njegovega naslednika je stranka kandidirala svojega predsednika dr. Josepha Klausa, kateremu je državni predsednik že poveril sestavo nove Vlade. Klaus se je že začel pogajati z drugo vladno stranko, s socialisti, za sestavo ministrske liste. Od dosedanjih ministrov ljudske stranke jih bo večina izpadla iz nove vlade ali pa bodo zamenjali ministrske listnice. Novi kancler je po rodu Korošec in je star 54 let. Dolgo let je bil deželni glavar na Solnograškem, potem pa finančni minister. Velja za zelo delavnega, a tudi trmastega moža. Pogajanja s socialisti je že začel, a ne potekajo prav hitro. IZPITNI ROKI Ministrstvo za javni pouk je že izdalo navodila za zaključne izpite zadnjih razredov višjih šol. Prošnje za pripustitev k izpitom je tre^ ba vlagati na ravnateljstva šol do 31. marca t. 1. Mature pa se bodo začele s pismeno nalogo dne 1. julija v poletnem roku in dne 15. septembra v jesenskem. vesje. Sredinsko - levičarska politika bi potrebovala nekaj časa, da naredi red in zlasti odpravi posledice, ki so nastale zaradi hudega napada z desnice. To se žal ni zgodilo, zlasti po krivdi tistih sil, ki bi |imele največjo korist od 'korenite preosnove gospodarskih struktur. Te sile pa so hotele doseči in so tudi dosegle nekaj takojšnjih uspehov, ki pa jim, kot dokazuje sedanji razvoj dogodkov, verjetno ne bodo k dav cikaj koristili.« »Če hočejo sindikati — zaključuje La Malfa — rešiti sredinsko - levičarsko politiko in doseči strukturne preosnove, polno zaposlenost in boljšo bodočnost, se morajo ravnati tako, kot se niso hoteli ravnati v letu 1962, ko so se pojavili prvi znaki krize.« Kot vidimo, se nahajamo pred važnimi političnimi dogodki, ki bodo tudi vplivali na bodoči razvoj gospodarstva v Italiji. D. L. OZADJE POLITIČNEGA ATENTATA Prejšnji petek je bil povzročen atentat na turškega ministrskega predsednika Ismet Inonuja, ki pa se je ponesrečil. Spočetka so trdili, da se je atentator Mesut Suma sam odločili za napad, in sicer po njegovi lastni izjavi zato, ker je Inonii komunist in sovražnik islamske vere. V ponedeljek jc pa notranji minister podal izjavo, da ima atentat širše ozadje in da je vanj zapletenih več kot 100 oseb. Vse te, kakor tudi atentator sam, so aktivni člani prejšnje demokratične stranlke, -katero je vodil zaprti bivši predsednik Bayar. Skupina atentatorjev je imela zveze z Bajtarjem celo skozi jetniške zidove. Zaprtih je tudi več muslimanskih višjih duhovnov. Vse torej kaže, da je tajna opozicija v Turčiji še vedno močna. Huj proli mnliji Te dni bo rimski parlament glasoval o vladnih predlogih za pobijanje mafije, tajne družbe na Siciliji in v Južni Italiji, ki z nasiljem strahuje ljudstvo in ga izrablja za svoje politične in gospodarske namene. Po novih predlogih se bo smela raztegnili doba preiskovalnega zapora na dva tedna; avtomobiliste brez patenta bo smela policija takoj zapreti; smela bo odreči orožni list vsem sumljivim osebam; izrecni osumljenci bodo poslani v konfin. Notranji minister Taviani je poročal na vladni seji, da so imeli ostri ukrepi proti mafiji že v zadnjih štirih mesecih precejšnje uspehe in da se je znižalo število zločinov. Eden največjih uspehov je aretacija nekronanega kralja mafije, znanega pod imenom »Mammasantissima«, 71-ietnega bogatega zemljiškega posestnika Genca Russa. Policija ni mogla doslej položiti 'nanj roke, čeprav je osumljen dolge vrste zločinov. Zaenkrat so mu prisodili le 5 let konfina v kraju Lovere pri Bergamu. To je prvi korak, da se iztrebi »častita družba«, ki že eno stoletje drži v strahu vse prebivavstvo na otoku. lil II Him UiiJii. ir —. I . VBDBNSKI KOCBDARdB« Pred deželnimi volitvami Nahajamo se pred deželnimi volitvami. Tudi Slovenci bodo poklicani k volilnim žaram in jim bo tako ponovno dana priložnost, da se poslužijo ene svojih temeljnih državljanskih pravic. V deželi Furlaniji-■f ulij s ki krajini bodo vsi Slovenci prvič zdru-ženi v eni sami upravni enoti, kar bi med drugim moralo koristili njihovemu nadaljnjemu boju za priznanje in izvajanje manjšinskih pravic in s tem tudi koristiti njihovemu nadaljnjemu razvoju v okviru demokratične Italije. Zal volilna geometrija in še bolj strankarska razcepljenost oteikočata in skoraj onemogočata, da bi bili v bodočem deželnem svetu primerno zastopani. A/e glede na bližnji volilni nastop pa Slovence v Italiji te volitve naravnost silijo k razmišljanju, kako je nujno potrebno naj-[> način, da čimprej pride do sodelovanja 'n povezave med obstoječimi slovenskimi Političnimi skupinami. Kot znano, je o teh vprašanjih konec de-°e>nbra 1963 razpravljala tržaška SDZ. O Celo to jih bode! Pred nekaj tedni je razpisal slovenski 0tidelek tržaškega radia natečaj za izvirna radiofonska dela, ki 'bi se oddajala tudi za Proslavitev ob otvoritvi nove palače RAI v Trstu. Nikomur se ni zdel ta razpis neumesten. Ker ima radio tudi slovenske oddaje, je Naravno, da mora vodstvo poskrbeti za slo-Vcnska izvirna dela. Tako je bilo že dose-in ni nikomur prišlo na um, da bi Pr°ti temu ugovarjal. N*su pa tega mnenja nekateri misinski Poslanci, ki so vložili na notranjega in na '•linistra za pošte posebno interpelacijo. V ^Jej sprašujejo po vzrokih, da je prišlo ‘j0 natečaja za slovensko delo, ter pravijo, a je to nekaj neopravičljivega in nedopustnega v političnem in nacionalnem ozi-> ru- Interpelanti hočejo tudi vedeti, ali je ja odločitev v kaki zvezi s poskusi za vpe-‘iavo dvojezičnosti v vzhodnih obmejnih Pokrajinah. Vsak pameten človek se mora v današ-"j>h časih ne samo čuditi, marveč zgražati, j-a se dobe inteligentni ljudje, ki še nada-ju.jejo /. narodno nestrpnostjo fašističnega kova. KROMPIR JE DOSPEL zadnjič smo pisali o protestu kmeto- ^avcev na Tridentinskem in Okrog mesta 0rno, ker imajo v shrambah na stotisoče ■s*otov krompirja, ki ga ne morejo po no- ’eni ceni oddati. V znak protesta so poslali 70 velikih Vleč krompirja tudi na naslov ministrske- j=a predsednika Mora. Krompirjeva pošilj- .a je točno prispela s tovornim vlakom ar>es teden na rimsko postajo Termini. Na P°staji pa se niso mogli odločiti, ali naj ^peljejo protestni krompir na ministrov 0rri ali v uradno palačo ali kam drugam. ejezniška policija je nazadnje odločila, aJ se krompir odloži v skladišča pod po- ajo. Tam čakajo tiste vreče, da jih kdo dvigne. ministrovo kuhinjo ga je seveda ma-^ preveč. Ali bi ne kazalo, da bi ga razde-1 vsaj revežem, preden segnije? istih problemih pa je razpravljala tudi SK SZ, ki je na svoji širši odborovi seji v Gorici dne 17. januarja sklenila med drugim predlagati ostalim skupinam sledeče. »I. Ustanovi naj se zvezni odbor ali svet vseh obstoječih slovenskih političnih organizacij v Italiji, ki naj bo sestavljen iz dveh predstavnikov vsake skupine. Člani odbora si izvolijo predsednika, tajnika in blagajnika izmenoma; 2. Organizira naj se politično tajništvo v Trstu z odsekom za Gorico - Videm; 3. Zvezni odbor naj reši vprašanje finančnih sredstev in vseh drugih vprašanj, ki so v zvezi z njegovim bodočim delovanjem.« —0— KONGRES SVP V soboto se je zaključilo izredno zborovanje Južnotirolske nemške ljudske stranke (SVP) v Bocnu. V glavnem je 500 delegatov razpravljalo o spremembah strankinega pravilnika, da bi se enotna južnoti-rolska stranka oslonila na širše demokratične temelje. Strankin voditelj dr. Magna-go je razložil težnje, da bi v odborih prišle v poštev in do sodelovanja vse različne struje, ki obstajajo med južnotirolsko nemško manjšino. Zbor je tudi siklenil, da se ponudi eno izmed treh podpredsedniških mest pripadniku ladinske etnične skupine. O obravnavi, ki se vrši v Milanu proti skupini Južnih Tirolcev, pa je Magnago dejal, da pričakuje vsa manjšina hitro oproi-stitev za nedolžne pripornike in človečansko obsodbo za resnične krivce; le na tak način bodo Južni Tirolci zopet dobili zaupanje v italijansko pravico. Glavni strankin redni zbor bo pa sklican šele proti začetku poletja. NOVA SLUŽBA Žena umorjenega predsednika Kennedy-ja Jacqueline je dobila novo službo. Novi predsednik Johnson jo je imenoval za posebno svetovalko Bele hiše na področju lepih umetnosti. Imenovanje ni samo častnega značaja; z njim je združeno tudi resno delo za širjenje kulture, umetnosti in znanosti v Združenih državah. Ameriške ženske organizacije so vse navdušene zaradi tega imenovanja, ki pomeni, da se ženskam odpirajo vrata v visoke vladne službe. LISTE IN KANDIDATI ZA DEŽELO Že zadnjič smo poročali, da sta v pričakovanju razpisa deželnih volitev v Furlaniji - Julijski krajini obe največji italijanski stranki — Kršč. demokracija in komunisti — že sestavili liste kandidatov za vsa volilna okrožja. Imena kandidatov pa še niso bila uradno objavljena. Med 15 kandidati na komunistični listi za tržaško volilno okrožje bodo 'baje štirje Slovenci, in sicer dr. Karel ši-šikovič, časnikar Dušan Furlan, dolinski župan Lovriha in Jelka Grbec. Eden ali dva Slovenca bosta baje kandidirala tudi v goriškem okrožju. Nič pa še ni znano, ali bo v deželni svet mogel biti izvoljen kak predstavnik zavednih Beneških Slovencev. Malagodijev shod V soboto in nedeljo je glavni tajnik liberalne stranke imel več zborovanj v glavnih mestih dežele Furlanije - Julijske krajine. Razlika med njegovim govorom v Trstu in govorom, ki ga je imel nato v Gorici, je bila le ta, da je v Trstu izrecno govoril tudi o naši etnični manjšini. Dejal je, da so vsi državljani, po liberalnem gledanju, enakopravni, nikakor pa da se ji ne sme priznavati kak preferenčni postopek z njo. Kaj pomeni »enakopravnost«, smo občutili že pod fašizmom, Iki je z enakopravnostjo razumel, da se mora siploh prepovedati celo naš jezik, ker je pač za vse državljane enakopravna italijanščina. Na vseh shodih je Malagodi napadal levičarsko politiko sedanje vlade. Dokazoval je, da nasprotuje načelna smer vladne politike z njenim praktičnim postopkom. Primerjal je bodoči Morov obisk v Jugoslaviji, socialistični nevtralni državi, z izjavami Saragata v Parizu, ki se je odločno zavzemal za utrditev Atlantske zveze. Glede gospodarske politike je rekel, da so vsi sedanji vladni ukrepi v tem pogledu le demagoški. Vlada ne bo mogla zamašiti primanjkljaja 1500 milijard, kakor ga izkazujejo skupno država, dežele in občine, če bo sama dajala vzgled s politiko razsipanja in s pristajanjem na marksistične nauke. Nadaljeval je, da bodo 'komunistični in socialistični sindikati izrabili ekonomski položaj za to, da bodo vrg'i vlado na kolena tudi v notranji in zunanji politiki. S tem shodom je liberalna stranka odprla tudi boj za deželne volitve. VSI SMO ENAKI V kanadsikem mestu Mattawi, v pokrajini Ontario, so izvolili novega župana, in sicer črnca. Ta je 52-letni zdravnik dr. Mo-nestime, ki je splošno priljubljen. Priselil se je v Kanado z otoika Haitija že leta 1945 in se je v novi domovini oženil z ne'ko Rusinjo. Za mestnega svetovavca je bil izvoljen že pred šestimi leti. Po izvolitvi 'se je zahvalil mestnim možem im je dodali, da je on v Kanadi prvi župan črne rase; to pa nič ne pomeni, ker smo vsi pred Bogoti j in pred (ljudmi enalki. TURISTIČNE OLAJŠAVE Jugoslovanski zvezni odbor za turizem je na svoji zadnji seji sprejel več sklepov za poživitev turizma. Eden izmed teh je ta, 1 da se bodo smele muditi v Jugoslaviji sku-| pine turistov iz tujine, ki prihajajo z av-1 tobusi ali vlaki, 72 ur; imeti bodo seveda morali potni list, a vizuma ne bo več tre-, ba. Za jugoslovanske državljane pa je od- i pravljen vizum s Švico iz z državami Be-’ neluxa. Pogled na Snežnik (,I Tv 2 f*/j IS €>4} ti Vprašanje zgradnje naftovoda: IZJAVA NABREŽINSKEGA ŽUPANA Prejšnji teden se je na županstvu devinsko - nabrežinske občine zglasil predsednik Centra za gospodarski razvoj Trsta Padoa. Županu Škerku in predsedniku turističnega urada za Sesljan in Devin je obrazložil načrt, ki predvideva, da se ob izlivu Timave v morje zgradi izhodišče naftovoda Zgornji Jadran - Bavarska - Avstrija. Predsednika Padoa sta spremljala strokovnjaka inozemskih družb, ki se zanimajo za izvedbo tega načrta. Če se bo odločilo, da se zgradi ob devinski obali izhodišče naftovodov, bodo približno 500 m od obale zgradili poseben pristan za raztovarjanje nafte. Naftovod bi imel letno zmogljivost 40 milijonov ton, kar pomeni, da bi letno pristalo v pristanišču 1000 petrolejskih ladij, to je približno tri na dan. Župan se je sicer strinjal, da gre za delo velike važnosti, vendar je izrazil zaskrbljenost za bodoči razvoj turistične dejavnosti občine, ker bi znala nafta tako onesnažiti morsko vodo, da bi bil nadaljnji razvoj turizma ob sesljanski in devinski obali onemogočen. Ker je o tem obisku krajevni tisk netočno poročal, je župan škerk na ponedeljkovi seji občinskega sveta prebral posebno izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da »se občinska uprava po dosedanjih svojih poizvedovanjih še ne more izjaviti, ali bi zgradnja naftovoda predstavljala kakšno neposredno korist za gospodarstvo občine ali bi pa zanjo pomenila kako škodo.« »Gospodarstvo občine — nadaljuje izjava — temelji pretežno na turistični dejavnosti. Mnogi turistični objekti se sedaj izboljšujejo, obstajajo nadalje mnoge nove pobude za izboljšanje receptivnih zmogljivosti v občini. Občinska uprava namerava tudi v bodočnosti pospeševati razvoj te dejavnosti.« »Jasno pa je — zaključuje izjava — da takšne pobude, kot je zgradnja naftovoda, ne morejo pospeševati turističnega razvoja področja, katerega bogastvo obstoji v njegovih naravnih lepotah. Zato bo občinska uprava pozorno spremljala nadaljnji razvoj vprašanja.« Katinara: JUBILEJ ZNANEGA DOMAČINA V krogu svojih domačih je v petek, 21. t. m., praznoval 75-letnico rojstva g. Josip Lavrenčič, ki ga vsi na Katinari in v njeni okolici poznajo za Pepija Zimo. Slavljenec je kljub lepi starosti še vedno duševno čil in z živim zanimanjem spremlja vsakdanje dogodke, zlasti tiste, ki od blizu zadevajo maše ljudstvo. V mladih letih se je živahno udejstvoval v prosvetnem življenju naše okolice ter bil med drugim predsednik lonjerskega prosvetnega društva »Zastava« do njegovega nasilnega razpusta po drugi svetovni vojni. Bil je tudi cerkveni pevec in vrsto let marljivo opravljal cerkovniško službo. Dolgo let je bil nadalje blagajnik lonjer-ske zavarovalnice goveje živine. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitajo njegovi sorodniki in tudi ostali domačini ter mu želijo, da bi še dolgo let preživel pri dobrem zdravju in v krogu svojih domačih. Tem željam in čestitkam se pridružuje tudi naš list, ki slavljenca že od vsega začetka šteje med svoje zveste brav-ce in naročnike. Nabrežina: OBČINSKI PRORAČUN ODOBREN V ponedeljek se je sestal na redni seji občinski svet. Glavna točka dnevnega reda sta bili poročili župana in odbornika za finance Josipa Terčona o proračunu tekočega leta. Poročevavca sta med drugim poudarila, da letošnji proračun -kljub splošnemu naraščanju izdatkov za razne usluge ne izkazuje tolikšnega primanjkljaja kot lanski. Opozorila sta svetovavce, da se bodo v primeri z lani dohodki letos povečali za okrog 21 milijonov ali za približno 17%. Več dohodkov bo imela občina predvsem od davkov na industrijo in trgovino " r od družinskega davka. Uprava je nadaljevala s pregledom posameznih davkoplače-vavcev 'ter se pri tem strogo ravnala po pravilu, naj več plača, kdor več ima. Tako bodo premožnejši davkoplačevavci plačevali večje dajatve, mnogi revnejši ljudje pa so bili črtani iz seznama davkoplačevavcev. Od novih izdatkov je treba omeniti znatno povišanje stroškov za uslužbence, kar je v zvezi zlasti z zahtevo po korenitem zboljšanju njihovega staleža. Po daljši razpravi je bil osnutek proračuna, ki ga je predložil občinski odbor o-dobren z večino glasov. Proračun predvideva 124 milijonov dohodkov in 161 mili j. izdatkov. Sesljan: BO OTROŠKI VRTEC ODPRT? Na zadnji seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta je ponovno prišlo v razpravo vprašanje otvoritve slovenskega o-troškega vrtca v Sesljanu. Občinska uprava je, kot znano, že pred letom dni sklenila odpreti v poslopju slovenske osnovne šole vrtec za slovenske otroke iz Sesljana in Vižovelj. S tem bi namreč bilo ustreže no želji in potrebam staršev, ki danes ne morejo pošiljati svojih otrok v vrtec. Doslej pa nadzorna prefekturna oblastva tega sJklepa še niso odobrila. Na zadnji občinski seji je svetovavec dr. škerk vprašal župana, naj pojasni, kako je s tem vprašanjem. Zupan je izčrpno poročal o vseh dosedanjih posredovanjih za čimprejšnjo ureditev važne zadeve. Prefektura ni doslej niti odobrila niti zavrnila sklepa o otvoritvi vrtca, temveč že dvalkrat vrnila celotni spis občinski upravi z zahtevo, naj ta vprašanje ponovno prouči zlasti s finančnega stališča. Po mnenju prefekture bi število vpisanih otrok ne opravičilo izdatkov. Občinska uprava pa je odgovorila, da bi se v vrtec v tekočem šolskem letu vpisalo najmanj 14 otrok, kar bi vsekakor opravičilo potrebne izdatke. Iz poizvedovanj, ki jih je naredila uprava, izhaja, da mnogi italijanski otroški vrtci na podeželju ima- jo znatno manjše število otrok, kot bi j® imel sesljanski. Zupan je na koncu izjavil, da obstaja sedaj rahlo upanje, da se bo zadeva rešila-ker se je zanjo začel zanimati tudi generalni vladni komisar dr. Mazza. Zvedeli smo, da se za to vprašanje zanima tudi Svet Skupne slov. liste, ki je sklenil, da bo posredoval pri pristojnih obla-sivih, naj se vrtec čimprej otvori. Napis na sedežu turističnega urada Svetovavec dr. škerk je nadalje vprašal župana, ali ne smatra za potrebno posredovati pri letoviščarski ustanovi v Sesljanu, da na svojem novem sedežu postavi napis tudi v slovenskem jeziku, kar ni samo zato upravičeno, ker 'gre za narodnostno mešano občino, temveč tudi zato, ker tako zahtevajo koristi turizma. župan je odgovoril, da se popolnoma strinja z zahtevo svetovavca dr. Škerka, in je hkrati naprosil svetovavca Lenarduzzi-ja, ki je obenem predsednik prizadete ustanove, naj vprašanje obširneje pojasni. Prizadeti svetovavec je dejal, da zadeva še ni dokončno rešena in da je sedanji napis P začasen. Pripomnil pa je, da se bo vprašanje različnih napisov rešilo v skladu s »finančno zmogljivostjo ustanove«. Nima pa nič proti, če se na poslopje postavi »tudi napis v slovenskem jeziku«. Cepljenje proti otroški paralizi Starše iz devinsko - nabrežinske občin«' ki imajo otroke do 6. leta starosti, obveščamo, da se bo s 1. marcem pričelo brez-! plačno cepljenje otrok proti poliomeliitis« ali otroški paralizi s cepivom Sabin. Prizadetim bo občina pravočasno sporočila kraj"! dan in uro cepljenja1. $Gši4*JUiu tfltouejniiu ČEDAD Starodavno mesto Čedad je bilo še pred nedavnim časom znano pod imenom »Staro mesto«, še danes je starinsko njegovo zunanje lice z mostom čez Nadižo, patriat-hovo stolnico, ozkimi ulicami in langobardskimi starinami. Zadnje čase se pa začenja obnavljati tudi to zgodnje srednjeveško mesto, ki je «| zgodovini Slovencev igralo precej važno vlogo. še vedno je v proučevanju načrt, da b' obnovili, oziroma celo prenesli Hudiče« most. Razširili bodo tudi muzej, ker leŽ* še polno starin in dokumentov po zabojih-K muzeju nameravajo prizidati še nekaj dvoran, da bi mogli razstaviti občinstvu tudi te še neznane predmete. Tudi čedadska stolnica je dobila nekaj novosti. Uprava je prenovila notranjo razsvetljavo, tako da so prišle bolj do veljav« arhitektonske linije. Polagoma bo mesto bogatejše tudi za dv« moderni šolski poslopji. Županstvo namerava zgraditi novo stavbo za obrtno - industrijsko šolo in za osnovno. SMRDENCA Smrdenca je v občini Centa le majhoU vas. Kaj posebnega se torej tam ne pripe' ti. Le kaka smrt potrka na to ali ono hiš°' Tako se je zgodilo tudi prejšnji teden, ne prav vsakdanji način se je ponesreči1 PRVA KANDIDATNA LISTA Določeno je že, da bodo poklicani volivci nove dežele Furlanije-Julijske krajine 10. maja k volivnim žaram. V goriškem volivnem okrožju bo mogla vsaka stranka Postaviti 7 kandidatov, kolikor nam je odmerjenih poslanskih sedežev. Vsak volivec '^o smel napisati na glasovnico dve preferenci. število veljavnih oddanih glasov se bo delilo s tako imenovanim kvocijentom, to se ipravi s številom volivnemu okrožju določenih sedežev plus eden; pri nas torej z osem. Na podlagi glasov pr prejšnjih volitvah bi znašal volivni kvocijent v go-r>ški pokrajini približno 12.000. Vsaka lista dobi torej toliko svetovavcev, kolikor-'krat gre 12.000 v število njej oddanih gla-s°v. Glasovi tiste liste, ki ne doseže 12.000 m drugih, ki imajo ostanke, gredo v »skup-ni kotel« in izvoljeni se določijo po proporcu na podlagi regionalnega kvocijenta, k> bi znašal, računajoč po zadnjih volitvah, 18.000. Po vseh teh številkah sodijo, da bi morala dobiti demokrščanska stranka na Goriškem že pri prvi delitvi 3 svetovavce, komunisti enega. Ostale 3 bi pa dobile druge stranke na podlagi »ostankov«. Socialni demokrati že številčijo, da jim fden ne uide. Zato so že prvi objavili svojo kandidatno listo. Prvi kandidat je odvetnik Devetag, podpredsednik pokrajinske Oprave. Za šestega in sedmega izvoljenca je Pa vse še večje ugibanje kot za prvih pet. RODITELJSKI SESTANEK V nedeljo dopoldne je bil sklican roditeljski sestanek za slovenske nižje srednje sole v Gorici1. V šolskem poslopju v ulici ^andaccio se je zbralo lepo število staršev Huttri Ib Ufi rlulinn 8-letni gospodar Anton Terenzan. Šel je aa senik, da bi vrgel v hlev nekaj sena za dvino. Po podu se je pa talko nerodno Prestopal, da je zdrknil skozi odprtino z t spuščanje krme tako nesrečno, da se je močno pobil. Še isto noč je mož umrl za-radi prehudih notranjih poškodb. RAJBELJ Kar naprej se še vleče vprašanje o predelavi svinčene in cinkove rude iz rajbelj-skih rovov. Znano je, da se surova ruda Predeluje v kovino na Sardiniji, pri Geno- Vl in drugod, samo ne v pokrajini, kjer se suravina izkopava. Na tak način gre dosti dobička iz videmske pokrajine drugam in udi domače delavske moči ostajajo brez dela. Rudniška družba AMMI ni pripravila e nobenega načrta, da bi zgradila v Furla-Ujt ali Kanalski dolini topilnike za prede-av° rude; tudi ne kaže, da kaj takega namerava. Za bodočo novo deželo Furlanijo -Ulijsko krajino bo pa življenjske važnosti, au bodo domači zemeljski zakladi koristili niej ali drugim. . Na mnoge pritožbe gospodarskih krogov ln sindikatov so se zbrali pred nekaj časa na ministrstvu za državne udeležbe politič-m in gospodarski predstavniki iz videmske P°krajne. Zahtevali so, naj se predelava rnjbeljske rude izvrši doma. Do pravega sklepa pa ni prišlo. Ministrstvo je le ob-jubilo, da bo zadevo proučilo. in njih zastopnikov; okrog osemdeset jih je bilo. To je dokaz, da se zanimajo za šolsko življenje in za učne uspehe svojih otrok. Ravnatelj Rožič je po pozdravu vsem navzočim obrazložil nekatera pereča šolska | vprašanja, zlasti glede predvidenega »komparativnega« poučevanja latinščine v II. razredu nižje srednje šole. Starši so menda prvič, brez begajočih časniških komentarjev, nepristransko slišali, kako je s to zadevo. Ravnateljeva izvajanja so navdušeno o-, dobravali. | Med debato sta zastopnika dijaških zavodov poudarila dobro sodelovanje med šolo in omenjenimi zavodi. Alojzijeviški ravnatelj Eržen je staršem blagohotno pripominjal, da morajo tudi oni skrbeti, da se njih sinovi in hčere marljivo uče. S'ab: uspehe je krivično pripisovati samo šo'i ali profesorjem. K besedi so se oglasili še drugi profesorji, med temi tudi prof. Ko-mjanc, ki je orisal šo’ski položaj pri. drugih manjšinah v Italiji. Po uspelem sestanku so se starši pozanimali, kako je z uspehi njihovih otrok. ŠTEVERJAN Po svetu se sliši o različnih »mrzlih vojnah, »krompirjevih vojnah«, pri nas pa bi lahko govorili o vinski ali gostilničarski vojni. Gre, kot smo že večkrat poročah, za to, da se odpre točilnica ali gostinsko nodjetie v gradu tik pokopališča. Ljudstvo in občinski svet sta se uprla tej nameri, predvsem iz pietetnih razlogov; saj se je že dogodilo, da so verniki na pokopališču molili za svoje rajne, par metrov vstran so pa rjuh iz pivnice, hodih čez zid po svoji potrebi in metah odpadke na grobišče. Zakon celo določa, da se ne sme izdati dovoljenje za gradnjo katerekoli stavbe v bližini 150 metrov do pokopališč, kaj šele do-voli'nica za točenje alkoholnih pijač. Za zdaj še ni prav jasno, kako se bo ta zadeva uredila. Med drugim pa tam točilnica niti ni potrebna. V kratkem bodo namreč odprli kar 8 osmič v občini, kar je tudi ugodno za vinogradnike, da iztočijo svoj pridelek po pametni ceni. »NAMIŠLJENI BOLNIK« V nedel jo smo gledah pridne števerjanske igravce, člane slovenskega kat. prosvetnega društva, pri njih prvem večjem odrskem nastopu. V dvorani Kat. doma v Gorici so uprizorili Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igra je precej zahtevna, a priznati moramo, da so se člani dramskega odseka precej dobro odrezali. Posebno glavni vlogi’ bolnika in služkinje, sta bili prav dobro podani. K uspehu so pripomogli tudi kostumi iz rokokojske dobe, le nekateri so bili neustrezni. - Kdor pa ve, kako so se igralci potrudili in hodili celo v Trst k vajam, bo te pomanjkljivosti oprostil. Po1 na dvorana občinstva je igralke in igralce poplačala z navdušenim ploskanjem. Mi domačini smo pa tudi ponosni na vrlo mladino. PODGORA V torek popoldne smo pokopali 76 let staro hišno gospodinjo Brešan Marijo, rojeno Hvala. Nahajala se je le 14 dni v bolnišnici, nakar je podlegla bolezni. Pokojnica iz družine »Pri Marjuti« je bila po vsej soseski znana kot dobra in delovna žena. Njen mož Dre j a je umrl že pred šestimi leti. En sin, Damijan, ji je umrl na posledicah bolezni, katero si je nakopal v nemški internaciji. Ena hči in en sin sta še živa. Pokojna Marjuta je torej pretrpe-'a v življenju marsiikak hud udarec. Naj ji Bog poplača v onem življenju! V naši cerkvi bodo po prizadevanju gospoda župnika in požrtvovalnosti nekaterih faranov kmalu zadonele nove orgle. Podjetje Zanin je že pred štirinajstimi dne- vi pripeljalo v cerkev velikanski tovor orgelskih delov. Delavci že sestavljajo ogromno glasbilo, ki bi 'bilo v čast tudi večjim cerkvam. ’ Do takrat se bo skoraj gotovo tudi cerkveni zbor dobro izvežbal, da bomo zopet slišali v naši cerkvi glasbo in petje kot nekoč, ko je pri nas oboje poživljal rajni I.ojze Bratuž. ŠTMAVER Zaradi svojih slabih cest je bil naš kraj že od nekdaj odrezan od sveta, čeprav spada med goriška predmestja. Včasih so morali hoditi goriški meščani po »cingaloi« čez Sočo k nam na izlete ali po kolovozu skozi »Hudičevo luknjo«. Danes je pa dostop v Štmaver še slabši. Cesta po klancu na Znarišče je skoraj nemogoča za vozila. O tem že čivkajo vrabci na strehi. Te dni smo pa res na koncu sveta, ker so začeli na odcepku ceste čez polje proti Štmavm polagati cevi za vodovod. Cesta je vsa prekopana, da ni mogoč prehod niti za pešce. Vozila morajo napraviti dolg ovinek v dolino Pevmice in skozi Kostabon po ozki cesti voz1 ti na prvi ovinek nad Pevmo. Čudimo se, da je potrebno pri polaganju vodovodnih cevi cesto na tak način prekopati, da je vsak promet nemogoč. GRADBENA KOMISIJA Goriški občinski svet bo imel te dni v razpravi tudi sestavo obč:nske stavbene komisije za dvoletje 1964-65. Komisijo sestavlja poleg župana še načelnik mestnega tehničnega urada, mestni zdravnik in 6 stav-binskih strokovnjakov, katere predlagajo njihove organizacije. Med strokovnimi izvedenci sta predlagana tudi Slovenca Re-migij Koršič iin Stanko Faganel. DOBRO SO SE POSTAVILI! Prejšnjo soboto so se odigrale študentovske športne tekme v telovadni dvorani na Katariniju. Dijaki različnih zavodov so se pomerili v odbojki. Nastopih so tudi dijaki s slovenskega liceja, ki so tekmovali z dijaki italijanskega »Istituto tečnico »Fermi«. Naši višješolci so odnesli lepo zmago: 2:0 (15-6, 15-2) in se tako uvrstili na čelo tekmovalnih ekip. Našim fantom prav z veseljem čestitamo. IZ KULTURNEGA ŽIVUBJVJA Dve krščanski drami V današnji drami je tradicionalna enotnost dejanja, časa in kraja v večini primerov raztrgana: in to je proces, ki se je začel že s Shakespearom. Današnja drama se je tudi zelo odtujila svoji klasični grški predhodnici. V Poetiki je Aristotel popolnoma nedvoumno zapisal: »Pesnik se mora zavedati, da svoje tragedije ne sme epsko oblikovati.« Ta princip tudi pozneje zelo dolgo ne popusti. Se nemška klasična dramatika Goethe in Schiller sta strogo razlikovala epsko in dramatično pesnitev. Že pri Ibsenu, Strindbergu, Čehovu, Maeterlincku in Hauptmannu pa zasledimo elemente, ki vodijo v tako imenovano JAZ-DRAMATIKO ekspresionizma pa tudi k sodobni eksistencialistični ožini, s katero smo se posebno srečali ob Sartru. Ti elementi uvajajo v nasprotju s prejšnjim primarnim dramatičnim principom v sodobno dramo, ki ni več drama v starem smislu, popolnoma epsko, a včasih tudi lirično filozofske prvine. Kar spomnimo se na Brechtov epski teater in Piscatorjevo politično revijo, na Brucknerjeve poskuse montaže, na Pirandellovo igro o nemožnosti drame, na O' Neillov notranji monolog, na VVilderjev epski jaz, ki vodi igro, na Millerjevo spominjanje preteklosti, na Wilderjevo igro o času, ki je v bistvu alegorija (The Long Christmas Dinner) in ne nazadnje na moderno absurdno groteskno dramo (Bek-ket, Jonesco, Hildesheimer), od katere si neki mladi slovenski gledališki teoretik največ obeta. Vse zgornje pa končno tudi dokazuje, da se je s sodobno dramo zgodilo isto kot z liriko ali pripovedništvom: po zadnjem univerzalnem zapadnem stilu surrealizma ni tudi v dramatiki več prišlo do skupnega stila. Dandanes je sodobna drama razdrobljena na več zvrsti in nič ne kaže, da bi prišlo do neke enotnosti. Mnogi dramatiki uporabljajo celo zdaj to zvrst, zdaj drugo, velikokrat pa tudi mešajo elemente ene zvrsti z drugo. Na evropskih avantgardističnih odrih lahko poleg tega opazujemo v zadnjem času neko utrujenost. Po uspešnem pohodu absurda (ki v slovensko dramatiko komaj prodira) ne kažejo ti odri ničesar, kar bi obetalo nastop nove dobe.. Zdi se, da je gledališče z absurdno igro, ki ponazarja tragični razkroj človeških dobrin, doseglo svoj začasni vrh. Poleg 'gornjega prihaja v moderni drami še nekaj v ospredje. Medtem ko je bil junak v grški klasični drami orodje v rokah bogov in kot je pozneje stopalo v ospredje krščansko nasprotje, med dobrini in zlom, tako je v enem delu sodobne dramatike postal človek popolnoma osamljen, prepuščen samemu sebi. Dve drami, ki ju ta čas uprizarjajo na Dunaju, stojita izven neposrednega sodobnega dramatske-ga avantgardizma. Vendar ti dve drami izpolnjujeta bolj kot marsikatero sodobno delo odločilno zahtevo, naj bo gledališče kritika sveta, konfrontacija z aktualnimi in perečimi problemi: očiščevanje. Sveti poskus Fritza Hochvvalderja je nastal že leta 1941. To igro so pod naslovom »Kakor v nebesih, tako na zemlji« nedavno uprizorili argentinski Slovenci in je svoje dni tudi izhajala v prirejeni obliki v slovenskem prevodu (Niko Je-ločnik) v Katoliških misijonih. (Buenos Aires). Delo je zgodovinska drama iz časa propada jezuitske države v Paragvaju. Tragedija se izvrši 16. julija 1767, ko pride v Paragvaj odposlanec španskega kralja don Pedro de Miura in začne s preiskavo proti jezuitom. Preiskovalec ne more najti v ravnanju jezuitskega provinciala p. Alfonsa nič proti-državnega in protiverskega. Jezuitsko ustvarjanje »raja na zemlji« s svojim utopičnim komunističnim sistemom je samo en sam upor proti nečloveškemu kolonialističnemu trgovskemu zatiranju domačega indijanskega prebivavstva, s katerim ravnajo kot s sužnji in zvermi. Kljub temu se je kralj že odločil: jezuiti morajo zapustiti Paragvaj, ker je njihovo delovanje nevarno vsemu že podirajočemu se španskemu kolonialnemu sistemu. P. Alfonso bi se branil, a je brez moči, ker je njegov »sveti poskus« nevaren tudi ustaljenemu katoliškemu redu. Odposlanec jezuitskega generala iz Rima Ouirini namreč zahteva, da se provincial podredi kralju; to tudi zahtevajo višji »politični« interesi Cerkve in reda. Provincial spozna, da so se poganski indijanski »kasiki« dali misijonizirati predvsem iz socialnih ozirov, zaradi »dobrega« Boga. V velikem duševnem zlomu spozna, da krščanstvo ni od tega sveta, da nima naloge dajati gmotnega varstva ljudem, temveč samo reševati njih duše. Vendar se mu upro jezuitje in je v uporu težko ranjen. Konec koncev v provincialu naraste spoznanje, da mora Cerkev vendarle graditi kraljestvo božje tudi na tem svetu, če je to v skladu s skrbjo za duše. Umre v opoziciji do svojih predstojnikov, ki jim mora biti zunanje pokoren. Hoch-vvalderjevo delo ni historija v slikah, temveč »čista« drama. Vse dejanje je avtor skoncentriral na cilj in ga tudi časovno in krajevno poenotil. Nikakor ni naoisal politične pridige, kot se to često očita Brechtu, temveč je pustil, da spregovori dejanje samo. To je drama stroge ekonomije, precizno odmerjenih dialogov, v kateri pa stiska kar vpije v nebo. Osnovna tema dela je v vprašanju, ali se posameznik sme podvreči protibožjemu oblasti, naj bo ta cerkvena ali gosposka. Hochvviilder-ju, ki je doživel kristalno čisto upodobitev v dunajskem Burgtheatru, se je posrečilo na globlji krščanski in etični način rešiti vseskozi tragični problem s tem, da je jezuitski »raj na zemlji« v predsmrtni viziji patra Alfonsa doživel svojo nebeško uresničitev. Nekoliko drugače pa je s šokirajočo igro Rolfa Hcchhutha »Namestnik«, ki je doživela v dunajskem Volkstheatru pred kratkim odrsko upodobitev. Upam si zapisati, da je Hochhutova igra vseskozi ' krščansko delo, a tudi — in temu se ni izogniti — protikatoliško delo. Protestantski napad proti papeštvu ima že zgodovinske korenine; pisatelj, ki je središče igre postavil v center katolištva, tega ne gleda z objektivnimi očmi. Seveda ostaja odprto ob tem vprašanje,, če je bil uradni molk papeža Pija XII., s katerim je sprejemal nemška grozodejstva nad Židi, pravilen. Naj bo temu tako ali drugače, vseskozi smo v tem vprašanju živo prizadeti in postavljeni pred težko dilemo tudi Slovenci in to posebno katoličani, ki smo v tistih dneh storili vrsto napak. Vendar ni za- molčati, da je Hochhuthovo delo morda doslej naj-pretresljivejša obsodba nemškega barbarskega uničevanja Židov. Do potankosti je razkrinkan totalni nehumanizem nemškega visokega kapitala in višjih Hitlerjevih hlapcev. Kljub temu se zdi, da pisatelj noče postaviti pred odgovornost širšega nemškega naroda, čeprav je znano, da je ta Hitlerja izdatno podpiral na roparskih pohodih po Evropi. Drama je galerija zgodovinskih slik, ki dramaturško niso spretno izpeljane. Predvsem je delo politična revija, pravi antipod prej obravnavani Hochvvalderjevi čisti drami. Hochhuth pristopa k stvari tendenčno. S tem, da uperi žaromete srda v Pija XII., hote ali nehote in nepravilno zdrsne teža odgovornosti za zločinsko uničevanje Židov z malega nemškega človeka na samega papeža, kajti če ni ta nič storil, kako bi kaj storil mali zatirani nemški človek. Pač pa so izredno lepo prikazani nekateri Židje in tudi SS-ovski častnik Ger-stein, ki je simbol nekonformističnega katoličana, ki dobiva v borbenem in humanističnem patru Fontani SJ plemenito sopodobo. Vendar je razumeti patrovo demonstrativno pritrditev židovske zvezde .n njegov odhod v uničevalno taborišče, ki simbolizira dejanje Božjega namestništva na zemlji, preje kot individualno akcijo, kot pa logično prepričljivo in tudi akcijsko smiselno dejanje. Čeprav lahko dramo soočimo z znanim Dnevnikom Anne Frank, s katerim izkazuje več paralel, ni njegova vrednost niti daleč v umetniški pripovedi ali objektivnem prikazovanju dejstev, temveč v neizprosni zahtevi po soočenju s problemi, ki bi jim v nemškem prostoru marsikateri radi ušli. Delo, ki ga ubija veliko poenostavljanje značajev sil in protisil, že preveč pripovedno razpletajoče se dejanje, slabokrvnost v logičnem analiziranju snovi in preveliko prepletanje realistične, in alegorične motivike, ne da bi zadnjo avtor želel, je na Dunaju režiser Leon Epp zlasti v prvem delu prepričljivo postavil na oder. Obe drami pa nas kljub različni strukturi na bolj ali manj zadovoljiv način postavljata pred bistveno vprašanje, ali je naše ravnanje pravilno, ali je naša akcija v skladu s krščansko etiko, ali se proti tej etiki velikokrat ne pregreši tudi vrhovna oblast. Lerv Detela Hoof Ivtiiilt ..Illluiltlte99 Na Tržaškem ni lahko izdajati revijo. Po vojni smo jih imeli že lepo število, ki pa so počasi druga za drugo usahnile. Je tu pač vprašanje naročnikov in tudi sodelavcev. Naši ljudje le preradi segajo po bogato ilustriranih nedomačih časopisih, kjer je sicer več kot polovica reklame, a izhajajo večinoma tedensko in so lahko dnevno aktualne, aktualne pač v tem, kar človeka mimogrede zanima. Važnejših vprašanj se ne lotevajo. V tej kričeči poplavi tiska res ni lahko vzdržati slovenski reviji. Ce je »Mladika« vzdržala sedem let in začenja svojo osemletno pot, je to pripisati tistemu nenehnemu iskanju primerne poti, ki naj se ne omeji le na nekaj izobražencev, ampak skuša biti naslonjena na slovenske družine., vendar ohranja stalno dostojno raven po vsebini in obliki. Osmemu letniku je dal zunanjo podobo mladi slikar Klavdij Palčič. Revija se tako predstavi povsem drugačna, kot je bila. In ko prelistamo revijo, imamo vtis, da ji je želel dati tudi urednik Jože Peterlin novo svežino; razgibal ji je notranjost, jo delno poživil z okusnimi slikami in vsako stran posebej kar najbolj estetsko zaključil. Zdi se, da je uredniški odbor želel revijo še bolj nasloniti na družino in na tista prosvetna društva in klube, ki delujejo na Tržaškem in na Goriškem. Prav Goriška, ki je bila v prejšnjih letnikih malo zastopana, dobiva v novem letniku nove perspektive, ker je prevzelo poduredništvo v Gorici Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD), s čimer se tudi v tem oziru revija pomlaja. Med prispevki je aktualen članek Draga Stoke, »Tovarne požirajo zemljo«, v katerem pisec obravnava razlaščanje zemlje ljudem iz Domja, Boliun-ca, Doline in Milj. Ob slovenskem kulturnem prazniku, to je ob Prešernovem dnevu, je napisal Vinko Beličič topel članek o Ksaverju Mešku. Maks Šah piše o novem koledarju. Papeževemu romanju v Sveto deželo sta posvečena dva članka, in sicer Šahov »Da bi bili vsi eno...» in »Oranje se na-daliuie«, ki pa je napisal Lojze Škerl. Pod zaglavjem »Kaj pravite vi?« od (rovarja Lojze Škerl na vprašanja iz moralne in obče. človeške problematike, s katerimi se obračajo bravci na revijo. Na ostala pisma pa odgovarja urednik. 99« Literarni del revije predstavljajo pasmi Alekseja Markuže, Ksaverja Meška in Brsljanskega, ki je zapel novoletno zdravico. Zora Saksidova pa nadaljuje tudi v tem letnku svojo povest »Tujci povsod«. Njena povest postaja bolj in bolj prisrčen utrip slovenske družine, ki se je preselila iz Trsta v Ljubljano, pa išče srčne, bližine in topline v okolici in v lastnem domu. Zdi se, da je povest prav za Mladiko posrečena, ker je pač družinska revija. Lev Detela nadaljuje s svojim dramskim tekstom »Graščina«, o katerem bomo lahko nekaj več napisali po prihodnji številki, ko se. bo burka, kot jo imenuje pisatelj, zaključila. Skrbno so pripravljene tudi posamezne rubrike, kot športna, Radio - gledališče - kino, Naš dom in Razgledi. V zadnji objavlja Lev Detela zanimiv članek z naslovom »Slabe strani sodobne slovenske kulture.« Uredništvo in uprava revije sta v ulici Doni-zetti 3, naprodaj pa je v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici in v prodajalnah časopisov. a. b. —0— Literarni večer ,,Mostu” V nedeljo, 16. februarja, so dunajski sodelavci »Mostu« priredili literarni večer za na Dunaju živeče Slovence. Po uvodnih besedah Leva Detele o slovenski kulturni problematiki so Vladimir Vremec, Milena Merlak-Detela in Lev Detela prebrali nekaj že objavljenih ali pa še neobjavljenih sestavkov sodelavcev »Mostu«. Nato se je razvila živahna razprava o prvi številki revije »Most«. Del diskutantov je kljub glasovom, da je Lokarjeva novela »Praznina« nemoralna in nekvalitetna, poudaril vrednost te Lokarveje stvaritve, ki odpira vrsto perečih problemov fn je potemtakem potrebna .Nekateri si želijo revije, ki bi rasla bolj iz slovenske zamejske problematike in zavzela kritičen odnos do manjšinske, pa tudi do druoe pereče. in jta Slovence često težavne problematike. Po literarnem večeru v Trstu, ki je bil 28. septembra lani, bi slovensko kulturno življenje gotovo zopet razgibali podobni večeri v Trstu, Gorici, po vaseh in povsod po slovenskem zamejstvu. Vladimir Remec GOSPODARSTVO Jugoslovanska zunanja trgovina v lelu 1963 Primanjkljaj v jugoslovanski trgovinski bilanci s tujino je lani znašal 80 milijard dinarjev. Izvoz je znašal 237 milijard dinarjev ali 14,4 odst. več kot leta 1962, uvoz pa 317 milijard ali 19,1 odst. več kot predlanskim. Na države Skupnega evropskega tržišča je odpadlo okrog 50 odst. jugoslovanske zunanje trgovine. Izvoz je veljal 116 milijard dinarjev, to je 25 odst. več kot leta 1962, uvoz pa 130,9 milijarde, kar je bolj majhen dvig v primeri s prejšnjim letom. Tako je jugoslovanski primanjkljaj padel od 24,1 milijarde na 14,9 milijarde dinarjev. Izboljšanje položaja Jugoslavije v stikih s SET je posledica močnega presežka v trgovini z Italijo ter skrčenja primanjkljaja v izmenjavah z Zahodno Nemčijo in Francijo. Jugoslovanski izvoz v Italijo je leta 1963 znašal 47 milijard in pol din (plus 64,4 odst.) ter uvoz 33,8 milijarde (plus 2,5 milijarde). Aktivni saldo Jugoslavije je dosegel 13,6 milijarde dinarjev. Jugoslovanski izvoz v Nemčijo je lani narasel na 24 milijard in pol dinarjev (plus 14,8 odst.), medtem ko je uvoz ostal pri starem (29 milijard) ter je tako primanjkljaj padel od 8,5 milijarde na 4,5 milijarde. Jugoslovanski izvoz v Francijo je znašal 5,1 milijarde (plus 76 odst.) ter uvoz od tam 14,2 milijarde (plus 80 odst.). Fran-| coska vlada je v zadnjem času sprostila Uvoz jugoslovanskih proizvodov Glede Svobodnega trgovinskega področja je treba spomniti, da je jugoslovanski izvoz iz Velike Britanije lani dalje naraščal, a izvoz se je zmanjšal. Prav tako se je povečal jugoslovanski primanjkljaj v trgovini z Združenimi državami. Jugoslovanski uvoz je narasel od 54,8 milijarde dinarjev na 55,8 milijarde, medtem ko je izvoz v Ameriko padel od 15,6 milijarde na 13,8 milijarde. Izvoz v vzhodnoevropske države je Jugoslavija leta 1963 povečala za 26 odst., to je od 50,2 milijarde dinarjev na 63,3 milijarde. Uvoz je narasel za 27,5 odst. ali od 56,6 na 72,2 milijarde. Slednje dejstvo je za Jugoslavijo koristno, ker pričenja izkoriščati svoje aktivne salde v kliringih s sovjetskim taborom. Trgovina med Slovenijo in Italijo Trgovina med republiko Slovenijo in Italijo je lani dosegla novo prvenstvo. Slovenski izvoz je veljal 11 milijard 978 milijonov dinarjev ali 52 odst. več kot leta 1962, uvoz iz Italije pa 7 milijard 509 milijonov dinarjev, kar pomeni porast za 34 odst. Celotni izvoz Republike Slovenije se je leta 1963 dvignil za 21 odst. ter je znašal 39 milijard 690 milijonov dinarjev. Letošnji januar pa ni zadovoljiv za gospodarstvo Slovenije niti glede proizvodnje niti glede izvoza. Slednji je veljal 3,4 milijarde dinarjev. »Ljubljanski dnevnik« in »Delo« sodita, da sta vzroka zlasti dva: pomanjkanje električne energije in neurejenost pri dodeljevanju deviz, številna podjetja, na primer »Iskra« iz Kranja, še vedno niso dobila deviz za letošnji uvoz reprodukcijskega materiala. Poslovanje z devi/a-1 mi bi bilo treba razširiti na vse poslovne banke. V elektrogospodarstvu — pravijo slovenski gospodarski krogi — so nujne temeljite demokratične spremembe; potem bodo tudi investicije uspešnejše. Potrebe po električni energiji so se letos A ovečale za 34 odst. ter z uvozom krijejo le 17 odst. teh potreb. Končno so uvoz pričeli šele prve dni februarja. Zdaj se maščuje slabo planiranje JUG EL, ki traja že več let. Planski dogmatizem nasprotuje naraščajočim potrebam gospodarstva ter pravilni sestavi prioritetne Večkrat nimajo me bela ne črna vina dovolj barve, a nekateri odjemavoi želijo bolj močno barvana vina. Po načelu da ima od-jemavec vedno prav, je potrebno izpolniti njegove želje in vinu dodati močnejše barve. Postopek pa je naslednji: Naravna bela vina imajo prej preveč kot premalo barve. Premalo barve imajo le tista bela vina, katerim smo jemali neprijetni okus ali vonj z eponitom ali kemično čistim lipovim ogljenim prahom. Taka vina se zdijo na zunaj večkrat kot voda. Barvamo jih ali z vinsko barvo, kot jo dobimo v trgovini, ali z barvo, ki si jo sami pripravimo. Bolj primerna je doma pripravljena barva, saj le zanjo lahko jamčimo, da ne vsebuje nič škodljivega. Pripravimo jo namreč iz žganega sladkorja in vrele vode. Za pripravo barve potrebujemo primerno ponev, kamor stresemo sladkor, ponev pa postavimo na štedilniku na majhen ogenj. Sladkor v ponvi začnemo takoj mešati z lesenim mešalnikom, s kakšno zajemalko ali podobnim predmetom in mešamo neprestano. Kmalu se bo sladkor začel topiti, potem se bo ves stopil, mi pa moramo le naprej mešati. Barva raztopljenega sladkorja bo postajala vedno bolj rumena, potem temno rumena, nato rjava, temno rjava in končno bo začela dajati znake, kot da se hoče peniti. Takrat odmaknemo ponev in v raztopljeno sladkorno gmoto zlijemo vrele vode, ki mora biti na štedilniku stalno na razpolago. Na raztopljeni sladkor zlijemo toliko vode, kot smo raztopili sladkorja, torej na t/2 kg sladkorja i/, ,litra vrele vode in hitro mešamo. Nato dolijemo še enkrat enako količino vrele vode, torej še t/2 litra, dobro premešamo, da se ves sladkor raztopi. Barva je tako napravljena. Malo ohlajeno tako pripravljeno barvo zlijemo v brentico vina, dobro premešamo in zlijemo v sod, v katerem zopet dobro premešamo. Seveda ne sme biti vino v sodu nepretočeno, da ne dvigamo drožij. Po 8 dneh vino pregledamo in če nima še dovolj močne barve, ves postopek ponovimo z novo pripravljeno barvo. Mnogo bolj pogostoma kot belim vinom moramo dodati barve črnim. Pomniti moramo, da lahko spremenimo bela vina v črna; seveda se v tem primeru porabi liste za gradnjo novih elektrarn. Sedanji zimski krizi energije bo verjetno sledila še hujša kriza poleti. Zaradi energetske krize upada proizvodnja, poškodovane so naprave in tok je treba uvažati. Prizadeta so največja slovenska podjetja, kot so železarne Jesenice, Štore in Ravne, tovarna dušika Ruše ter tovarna aluminija Kidričevo. Slednja je morala uvoziti aluminij za izpolnitev pogodb o izvozu aluminijastih izdelkov, škoda je tudi na napravah, ker elektroliza po popolni ustavitvi elelctrolitičnih peči samo postopoma spet prehaja k polni proizvodnji. Gospodarski krogi zaključujejo, da je nujno treba pohiteti z gradnjo elektrarn na aipskem področju, na primer ob Dravi in Soči. Najhujše pomanjkanje toka je od avgusta do oktobra ter ima alpsko področje dovolj vode ravno poleti. Dinarsko-jadran-sko področje je bogato na vodi pozimi. mnogo barve. Skoraj redno moramo okrepiti črno barvo pri kultivarju merlot, katerega viino ima le v prav lepih in sončnih letih dovolj barve. V neugodnih letih odpove barvitost tudi še kakšnega drugega kultivarja, bolna vina pa večkrat izgubijo svojo črno barvo. Za barvanje črnih vin imamo na razpolago pravo vinsko barvo enocianin, katera se dobi v tekočini ali v prahu in ki je v nekaterih državah — tako v Italiji in Franciji — edino dovoljena. Enocianin pridobivajo iz jagodnih lupin. Poleg te, splošno dovoljene barve, pa rabijo v mnogih državah — v nekaterih celo z dovoljenjem za kona — umetno, kemično barvo (Borde-aux), za katero je navadno priloženo navodilo o uporabi. Italija je zato vpeljala tako strog zakon o barvanju črnih vin, ker ima mnogo močnih in zelo ornih vin v svojih južnih pokrajinah. Ze’ja državnih oblasti je, da bi severnjaki kupovali ta južna vina in z njimi rezali svoja šibkejša. To pa ni v interesu vinogradništva na severu države, ker bi s tem uvajali med pivce okus južnega vina. Zalo pa uporabljajo severnjaki predvsem enocianin za podkrepljenje črne barve pri svojih vindh. Uporaba enocianina v tekočini je zelo enostavna: določeno količino tekočine razredčimo z delom svojega vina, zlijemo v sod in v sodu dobro premešamo. Po 8 dneh kontroliramo, če je vino dovolj barvano; če ni, postopek ponovimo. Navadno začnemo z enim litrom ali enim kg tekočega enocianina na hil, pozneje pa lahko dodamo še en hiter in mogoče se izJkaže, da bi morali dodati še tretjega. Več enocianina pa ne smemo dodajati, ker bi lahko bil okus spremenjen1. Dodatek enocianina ne stane kletarja skoraj ničesar, ker ima potem toliko litrov črnega vina več, kolikor litrov enocianina je dodal. Večkrat pa se zgodi, da je enocianin celo cenejši kot črno vino. Enocianina ne smemo dodati kipečemu vinu, zato pa ga dodamo le dobro prevre-lim vinom po prvem pretakanju ali pa še bolje v začetku februarja. Enocianin v prahu pri nas ni vpeljan, a uporaba je zelo enostavna, navodilo pa se dobi z omotom. Kako barvamo vino VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Gospod Cotič je imenoval mene in dr. For-tunata Mikuletiča za priči in čakali smo, kdaj naju pokličejo. V tem času sta inženir Menesini fn stotnik Lupetina stopila v stik z gospodom Cotičem ter se prepričala, da. imata posla s starcem, od katerega ni mogoče pričakovati zadoščenja. To sta javila glavnemu uredniku »Popola di Trieste« in Gino d'Angelo se je zadovoljil z nastopnim postopkom. Poklicali so mene, Mikuletiča, Menesinija in Lupetino in nam predložili spor v presojo. Ugotovljeno je bilo, da članek »Vitezom) ognja« ni bil pisan, da bi koga žalil, tem- 100. Dr. E. BESEDNJAK več da bi zaščitil pravfce jugoslovanskega ljudstva v novih pokrajinah. Gospodu Ginu d'Angelu gre vse spoštovanje. S tem so proglasili, da je spor zaključen. Članek »Vitezom ognja« je užalil tudi poročnika Morara - Sassija, tajnika fašistovske zveze v Trstu. Ta je imenoval inženirja Ben-venutija in stotnika Pertot - Ascarija za svoja zastopnika, gospod Cotič, pa .odvetnika dr. Josipa Abrama in dr. Karla Ferlugo. Poslednja dva izjavljata, da je spor med Ginom dAngelom .in gospodom Cotičem častno rešen. Članek »Vitezom ognja« ne vsebuje nobene žalitve za fašistovsko zvezo, ampak se nanaša na list »II Popolo di Trieste«, ki je bil nalepljen po mestu, ne pa na razglas »Fascia di combattimento«. Zastopnika g. Morara - Sassija vzameta gornjo izjavo na znanje ter pravita, da sta z njo zadovoljna. Trilkotno obliko Travnika vidimo iz bakrorezov za časa Napoleona. Pročelje cerkve sv. Ignacija je ohranilo isto lice. Trg je dobil moderno podobo samo v zgornjem koncu med prefekturo in cerkvijo. Moderne palače in stolpnice skoraj kazijo arhitektonsko sliko Travnika, kot jo nosi vsak pristen, star Goričan v svojem spominu. Kaj ste hoteli, Marjuta? Mar juta: Samo eno sem hotela ziniti. Ena prav starih hiš je tista majčkena na vogalu nekdanjega grabna ali Mesarske ceste, zdaj ji pravimo Morelli. V tisti hišici, v senci Essota, živi prav prijazen gospod, učenik na šolah, ki ima dosti, dosti muck. Se v četrtek je boter kupil petelina od mene in je dejal, da bo za to staro. Profesor: No, to pa že ne spada, ne k zgodovinskim posebnostim, ne k našemu pogovoru o starih goriških trgih. Toda, kam pa je gospod Sandro zginil? Prej se je o-glašal in ostc vcs dan sveže ustnice, morate W naji,rej za t0- da si vsakorat, preden se nkate, očistite ustnice prejšnje barve. Odvzemite od ustnic odvečno šminko, da se 01 ne bo nabirala na ustnicah in umazala zobe. Kar devet srednjeameriških držav se poteguje za petnajsto mesto v finalnem tekmovanju. Glavni kandidat je Mehika, čeprav niso ostale ekipe, povsem obupale. V tej skupini bodo igrale naslednje reprezentance: ZDA, Kuba, Jamajka, Antili, Surinam, Trinidad, Kostarika in Honduras. Zadnji finalist bo izšel iz naslednje skupine devetnajstih držav: Gana, Gvineja, Sudan, Kamerun, Tunizija, Alžirija, Liberija, Maroko, Senegal, Mali, Etiopija, Gabon, ZAR, Libija, Nigerija, Avstralija, Južna Afrika ter Južna in Severna Koreja. Glavna kandidata sta Maroko in ZAR. Vse izločilne tekme se bodo odigrale do 30. aprila 1965. Strokovnjaki menijo, da bodo v Londonu igrale naslednje ekipe: iz Amerike bodo prišle Brazilija, Argentina, Urugvaj, čile in Mehika. Omenjena petorka bo zelo močna in ni povsem izključeno, da bo prav iz vrste teh ekip izšel svetovni prvak leta 1966. Angleži bodo seveda navdušeno navijali tako za Anglijo kot Škotsko, čeprav bodo prav vzhodnjaki glavni nasprotniki Južnoamerikan-osv. K vzhodnim ekipam spadajo Sovjetska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska. Latinski nogomet bo predstavijaja Španija, severno šolo pa Švedska. Belgijo, Nizozemsko in Maroko bo doletela čast, da bodo tekmovali z boljšimi ekipami. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Delodajavci so privolili, da bo tudi 3. točka 30. nnviška vključena v draainjske doklade za novo obdobje februar - april 1964, ne pa v družinske doklade. Istočasno so zahtevali takojšnja pogajanja s sindikati o upravi Enotne blagajne za družinske doklade. Pri tržaškem podjet ju Cranc- Orion so se sporazumeli o proizvodni nagradi za leti 1963- 1964. Za leto 1963 bo znašala od 18 do 58.000 lir. Nadaljevali bodo pogajanja o akordnem delu ter bo pri Uradu za delo zaključna seja 28. februarja. Na sedežu Inlersinda so v torek pričeli pogajanja o letošnji proizvodni nagradi v podjetjih IRI v Trstu, to je Združenih jadranskih ladjedelnicah, v Tržaškem arzenalu, ladjedelnici Sv. Roka ter v Italsiderju. Zaključena morajo bili do 28. fe.br'. Medtem nadaljujejo pogajanja za delavce tekstilnih tovarn. Razpravljajo o priznanju sindikata v podjetju, o dodelitvi strojev, akordnih tarifah, kvalifikacijah ter delovnih nagradah. Odprto ostaja vprašanje nove delovne pogodbe delavcev kemične in zdravilske industrije. V vsej državi jih je 200.000. ŠPORTNI PREGLED DOLOČENE POSAMEZNE SKUPINE ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO NELAHKE TEKME ZA JUGOSLAVIJO IN ITALIJO V Ziiriohu so zadnje dni januarja določili posa-ntcz.ne skupine državnih reprezentanc, ki so se javile za nastop na prihodnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Kot znano bodo finalne tekme leta 1966 v Veliki Britaniji. V finale sta se že uvrstili Brazilija, kot sedanji svetovni prvak, ter Anglija, kot prireditelj tekmovanja. Strokovnjaki predvidevajo, da bosta ti ekipi sredi boja za častni naslov. Oglejmo si ostale skupine, ki jih je. štirinajst. , Najlažje tekme ima Španija, ki se mora spoprijeti z Irsko in Sirijo. Španci se bodo verjetno z lahkoto uvrstili za tekmovanje v Londonu, ker sla nasprotnici preveč šibki. PARTIZAN — INTER (0:2) Tudi Sovjetska zveza, ki igra v sedmi skupini, bo ž lahkoto premagala vse težave ter se bo po vsej verjetnosti uvrstila v finale. Danska, Wales in Grčija niso namreč kos močnim ruskim nogometašem. Tudi mladi nogometaši Belgije bodo verjetno prišli v finale. Strokovnjaki menijo, da bo Bolgarija v tekmi z Belgijo klonila in prav tako Izrael. V drugi skupini se bosta spoprijeli švedska in Zahodna Nemčija; Ciper jima namreč nc more delati težav. Kdo bo zmagal? Vztrajni Nemci ali izkušeni Švedi? Zelo zanimive bodo tekme v četrti skupini med Češkoslovaško, Portugalsko, Romunijo in Turčijo. Vse omenjene, države lahko upajo na končno zmago v tej skupini. Nekoliko več upanja pa vendarle imata prvi dve. Večina je sicer mnenja, da bodo v London odpotovali Čehi. Zelo šibka je peta skupina, kjer tekmujejo Švica, Nizozemska, Severna Irska in Albanija. Razen Albanije se lahko v finale uvrstijo tako Švicarji Nizozemci, seveda če bodo Severni Irci to dopustili. Najbolj zanimiva je šesta skupina, kjer se bodo spoprijeli trije nogometni velikani v Evropi: Mad žarska, Avstrija ter čedalje boljša Vzhodna Nemčija. Bodo Madžari premagali Avstrijce? Večina misli, da se jim bo to posrečilo. ŽENA IN DOM Italija bo igrala v osmi skupini in zanjo predstavlja trd oreh Škotska. Ta ekipa je dosegla zadnje čase pomembne zmage (Španija 6:2, Anglija 2:1 in Avstrija 4:11). Zato mnogi predvidevajo, da bo Italija izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Šibki ekipi v tej skupini sta Poljska in Finska. Jugoslavija igra v tretji skupini z večnim nasprotnikom Francijo. Ostali dve reprezentanci sta Luksemburška in Norveška, če bo Jugoslavija v polni moči, bodo Francozi prav gotovo poraženi. Tudi južnoameriške ekipe imajo svoje skupine. V enajsti skupini se. bo Urugvaj srečal s Perujem in Venezuelo,, ki sta preveč šibki ekipi, da bi ogrožali močne Južnjake. Tudi čile bo po vsej verjetnosti prišel v finale. Ostali dve reprezentanci v njegovi skupini sta Kolumbija in Ekvador. Nekoliko težje tekme bo imela Argentina, ki se bo spoprijela s Paragvajem in Bolivijo. V tekmi, veljavni za Pokal prvakov, ki je bila v sredo v Beogradu, je milanska ekipa »Internazio-9alc« premagula beograjskega »Partizana« z 2:0. rvi polčas sc je zaključil neodločeno (0:0). Za 'Inter« sta gola zabila v 4. minuti Jair, in v 44. 'Minuli Mazzola. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Inter: ar|i, Burgnich, Facchelti, Tagnin, Guarnieri, Picchi, a,r> Mazzola, Milani, Suarcz, Szvmaniak. Partizan: ®°Škič, Sombolac, Mihajlovič, Radovič, Miladinovič, J°vanovič, Ccbinac, Kovačevič, Galič, Hasanagič ln Vislavski. Ondina V slovenskih Alpah Tamar ŽIVLJENJE NA Pet so nas stlačili v celico, kjer je bilo prostora za enega. Kot sardele v škatli smo sedeli, žrtve revolucije. Divje govorice so se širile o naši usodi. Zdaj, da nas bodo pregnali na ptoke; drugič, da nas bo novi predsednik pomilostil; nazadnje pa, da bomo prišli pred revolucijsko sodišče in da bomo obsojeni na več let prisilnega dela. Vsi smo bili pobiti. Samo Rudi se je kazal samozavestnega in je venomer zatrjeval, da je nedolžen in da sploh ne ve, kaj je politika. Mene so pripeljali v zapore, vsaj tako so na koncu povedali, popolnoma po pomoti; pravzaprav da sem samo na zaslišanju, ki je pa spet po pomoti trajalo kar nekaj mesecev. Ugovori, da bi mi morali poslati branitelja ali obvestiti družino, niso prav nič pomagali. Revolucija je revolucija, so odgovarjali stražniki in se topo smejali. Moje znance, ki so se medtem pririnili že do ministrskih stolčkov, je oblast poučila o moji usodi šele nekaj dni, preden so me izpustili. V tem času pa so padle kocke, ki so odločale o našem življenju. Rudi, ki je imel v celici glavno besedo, je prinesel s seboj šop igralnih kart in kock. Igrali in kockali smo neprestano, da ubijemo smrtni dolgčas, ki vlada v jetniš-nicah. Skoro vedno je zmagoval Rudi. Sprva smo se čudili, pozneje smo pa sumili, da prav spretno slepari. Z igro pa nismo jenjali, kaj naj bi sicer počeli? /z Trsta RAZPIS MLADINSKEGA RISARSKEGA NATEČAJA Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Tr-slu razpisuje drugi Mladinski risarski natečaj za dijake Tržaškega ozemlja. Sodelujejo lahko vsi dijaki višjih srednjih šol od 14. do 18. leta. Poleg natečaja prireja Pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. Dijaki se lahko poslužujejo katere koli tehnike. Risbe sprejemamo do 10. maja t. 1. na sedežu SSŠ v ulici F Filzi 8. Dijak naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega profesorja. Dela ho pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar prof. Lojze Spacal. Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami. MOČNA KRMILA ZA KRAVE MLEKARICE Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da živinorejci lahko prejmejo v smislu pobud, ki jih predvideva »zeleni načrt« (zakon štev. 454, z dne. 2. junija 1961), za vsako kravo mlekarico, ki jo redijo, 50 kg močnega krmila. Cena krmila je 3.500 lir za 100 kg. Prizadeti naj vložijo prošnjo na Kmetijsko nadzorništvo. Prošnje sc bodo sprejemale, dokler ne ho izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Krmilo bodo živinorejci dvignili pri Kmetijskem konzorciju v Trstu, ulica Milano 13. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 29. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu; v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri na Opčinah Arsen Dikllč »NA ZELENI REKI ČOLN« Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legija • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, til. Sv. FramčiiSka 20 — Telefon 29-477 Sil' D KI jii !!H EM ■P IH! :::: s* n M iii « n V prvih dneh smo igrali za denar, potem za cigarete, nazadnje za nalivna peresa, prstane, kar je kdo še imel skritega. Po nekaj tednih nas je Rudi tako izropal, da bi mu ostalo kar lepo premoženje. Ko nismo več ničesar imeli, je hotel Rudi prenehati z igro. Mrtvilo,, ki nas je začelo hrometi, nas je pa prisililo, da smo ga pregovorili za nadaljevanje igranja. Na tiho smo upali, da bomo zgubljeno spet priigrali. Rudi je vedel, da ima ta in oni doma pre^ moženje. Zahteval je, naj mu podpišemo menice; velikodušno nam je posodil naša priigrana peresa za podpis. Jaz sem se nekoliko zadrževal, toda odvetnik, ki je ležal poleg mene, je že v enem tednu zaigral polovico premoženja. V prihodnjih tednih je skušal dobiti, zgubil pa je še drugo polovico imetja. Ne Rudi ne on pa nista vedela, da je država že zaplenila vse njegovo posestvo. Na stvari ni tudi nič spremenila naša ugotovitev, da Rudi pri igri slepari. Tedaj je prišel tisti krvavi petek, katerega ne bom pozabil vse svoje življenje. Ni prinesel vsem pomiloščenja, ampak premnogim — smrt. Zgodaj zjutraj so se ustavili na jetniškem dvorišču tovornjaki z vojaškimi stražami. Vrata celic so se odpirala. Oboroženi stražniki so naznanili, da je revolucijsko sodišče sklenilo izvršiti nekaj smrtnih obsodb zaradi ogražanja države in ljudstva od strani nekaterih pripornikov. Ker pa ni krivda posameznikov popolnoma jasna, je narednik prebral ukaz: »Vi ste zaslužili smrt. Predsednik je pa milostljiv. Ukazal je, da se iz vsake celice ustreli po en pripornik, ostali se pa izpuste na svobodo.« Narednik se je na pragu celice sadistično posmejal. »Slišite, narednik,« se je pognal odvetnik proti njemu, »zahtevam, da mojo zadevo takoj sporočite pravdnemu ministru, ki je tovariš v moji pravni pisarni.« Narednik je pljunil predenj: »Tu imaš tvojega ministra, pogovori se z njim!« Odvetnika smo komaj zadržali, da mu ni planil za vrat. Obstrmcli smo kot mrtvi. Narednik je pa suho nadaljeval: RESNIČNA ZGODBA »Predsednik je milostljiv. Iz vsake celice samo eden — ali ni to pomilostitev?« Oko se mu je ustavilo na Rudijevih kockah. »Torej, kockajte za svoje pasje življenje,« je zavpil, »le brž, dajmo, dajmo !.< V tigrovih očeh smo opazili, da je to /ljegovo povelje. V obupu smo pokleknili na deske. Vedeli smo, da smo brez moči proti Rudijevi igralski spretnosti. Življenje vseh je bilo na kocki! Odvetnik je vrgel prvi. Enajst pik! Oddahnil se je. Enajst pik z dvema kockama je že dobra igra. Drugi so vrgli devet, sedem. Prišla je vrsta name. »Komaj tri,« se je Rudi zaničljivo posmehnil. Vse črno sem videl pred očmi. Rudi je bil zadnji. Tresel sem se, ko je vrgel kocke. »Dvanajst!« je zarjul odvetnik v smrtnem strahu. »Bog, vse nas je pobil...« Narednik je pristopil. Dvignil sem se, a kolena so bila tako mehka, da sem se zrušil na tla. Pričakoval sem smrt. »Kdo je vrgel dvanajst?« je vprašal narednik. »Jaz, jaz,« je veselo zavpil Rudi. »Veste, jaz imam vedno srečo v igri,« se mu je hotel prikupiti. Narednik je položil roko na njegova ramena. »Vsi ste igrali pošteno,« se je obrnil k nam štirim. Vsak za svoje življenje. »Ta je igrail pa za vaše, nepošteno. Z mano pojde!« Rudi je začel rjoveti, gristi, metal sc je po tleh. Nič ni pomagalo. Ukrotili so ga in ga odpeljali — v smrt. Iz Gorico PODJETJE SURAMI SULZER - WINIER1KUR (ŠVICA) , IŠČE strokovno izvežbane delavce v starosti od 20 do 45 let, in sicer: inštalaterje za razne ogrevalne napeljave,- ključavničarje; varivce raznovrstnega železa, pločevine in cevi; čistivce litega železa! in podobno. DOBER ZASLUŽEK Za vsa potrebna pojasnila obrnite se, pismeno ali ustno, na naslov: GINO PROTTO, via Seodnik, 13 — GORICA ŠOLSKI OBVESTILI Ravnateljstvo gimnazije, liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 1. marca, ob 10. uri roditeljski sestanek v risal n ici učiteljišča v ul. Croce. Vabljeni so starši in vzgojitelji. šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je komisija za učiteljske natečaje 1963/64 izžrebala črko, s katero se. začno ustni izpiti. Izžrebana je črka »S«; to se pravi, da pridejo pri ustnih izpitih prvi na vrsto kandidati, katerih priimki se začno s to črko.