^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Rof^duinjac December 2011, letnik XIII, številka 11, izid: 23. 12. 2011 mam Novogradnje cest Intervju Andrej Svete stran 21 Praznično v vrtcu Medo FlIZElAJ V letu 2012 vam želimo zdravja in kreativno urejenih pričesk. -25% cene striženja frizerja pripravnika Irena Pogačar, Ljubljanska 104, Domžale www.frizeraj.si STROJNI TLAKI - ESTRIHI - IZSUSEVANJE hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o. » Ljubljanska 33, Kamnik OliCNS CAS v AAarche® Lukovici Povabili smo otrcke v našo restavracijo, da nam bodo pomagali okrasiti božimd drevesce. Oblačite nsio restavracijo tudi vi In nam pornagajte iibrati najlep&i božični okrasekf m a rche-resta ura nb.com ®080 22 36 jd hptc iimff in pomlad www.hp.cofnmer€e.5i iient d.0.0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob SREČNO, ZDRAVO IN uspešno Modrec Eaissiere je dejal: Presenetljivo je, da dobimo pravzaprav najboljše nasvete od tistih ljudi, ki dajejo slab zgled. Spoštovane bralke in bralci našega glasila, saj vem, da ste ga razumeli, saj vem, da ste krasni ljudje. Želim vam veliko svetlih in radostnih trenutkov v prihajajočem letu. Vsaka svetla lučka, vsak svetel trenutek šteje. Skupaj je ena velika svetloba. MiLENA Bradač Bralkam in bralcem ter vsem občanom občine Lukovica za božične praznike in novo leto 2012 želim veselja, zdravja in uspeha. Prav tako uspešno delo v novem letu želim županu g. Mateju Kotniku, občinski upravi, režijskemu obratu in občinskim svetnikom. ViNKo Jeras Vsem bralcem želim blagoslovljen in z mirom obogaten božič. Novorojeno dete naj v vaših hišah razplamti plamen ljubezni, miru in sprave. Novo leto pa naj vam prinese veliko lepih trenutkov, obilico zdravja in še več življenjskih (osebnih) uspehov. Marko Jutersek Vsem občankam in občanom, želim vesele božične praznike ter vse najlepše v prihajajočem letu z obilo zdravja in veselja. Predvsem pa si za vse nas želim, da bi se rešila ekonomska negotovost na globalnem področju, da bomo imeli delo in blaginjo, ki nam zagotavlja dostojno življenje na lokalnem območju. Skratka, imejmo se radi in srečno v 2012! Jaka KersNiK Na vrata trka leto 2012 in prišel je čas analize iztekajočih se dvanajstih mesecev. V uredniškem odboru upamo, da ste zadovoljni z našim delom in da radi prebirate glasilo Rokovnjač. Tudi v prihajajočem letu se bomo po najboljših močeh trudili za vas in vam poskušali kar najbolj nazorno opisati ter prikazati dogajanje v naši dolini. Naj bodo praznični dnevi polni pozitivne energije, ljubezni, veselja in sreče, ki naj vas nato skupaj z obilo zdravja spremljajo skozi vse leto 2012. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 27. januarja 2012, rok za oddajo člankov je 16. januar 2012 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v januarski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica. si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 VSEBINA Pogovor z županom 4 Tradicionalni slovenski zajtrk 21 Varna uporaba pirotehničnih izdelkov 8 Prva tekma NK Črni graben 22 Anketa med občinskimi svetniki 10 6. pohod po Rahuški poti 23 Z voščilnicami sto let v preteklost 14 Začimbe - neprecenljiv dar 25 60. ofiranje po vrsti 19 Spletne strani za podjetja 26 Osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti [¡J in enotnosti q v Donedellek, 26.12.2011, ob 19.00 uri v Kuliufnem domu Janka Kersnika v Lukovici imrTTTFTiliTiriTtil Občankam in občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter voščimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva. ŽuPAN Matej Kotnik iN oBčiNSKA uprava OBčiNE LuKoviCA ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Pogovor z županom Dobro leto je minilo od kar je novi mandat nastopil župan g. Matej Kotnik in 16 svetnikov občinskega sveta. Pravi čas za analizo opravljenega dela in da smo župana Občine Lukovica povprašali za pojasnila o nekaterih temah, ki so se pojavile v tem obdobju. Nov mandat ste skupaj s trenutnim občinskim svetom nastopili konec lanskega leta. Kako ste zadovoljni z delom v tem obdobju? Ne glede na sestavo v občinskem svetu so potrebna usklajevanja in prihaja tudi do različnih pogledov na določene probleme. Vendar sem generalno gledano zadovoljen. Sprejeta sta bila statut občine in poslovnik, mnogo pomembnega za napredek občine smo že uskladili in tako upam, da bo tudi naprej. Vsi pa se zavedamo, da smo se znašli tudi pred novimi gospodarkimi izzivi. Če spremljate novice, lahko opazite, da so nekatere občine v resnih finančnih težavah. Nam zaenkrat ob zmernem, uravnoteženem izvajanju investicij še uspeva. Upam, da v prihodnjem letu ne bo presenečenja Pojavljajo se očitki, da razen vrtca, ki je zgrajen na kredit, niste naredili nič. Kakšen je vaš odgovor? Kakšni so rezultati dela v letu 2011? Očitno nekatere osrečuje, da vidijo v vsem samo slabo. Nekateri so v tem neugnani, verjetno so zaradi tega v življenju srečnejši, upam? Upam, da se tudi velika večina s takim gledanjem ne strinja, vsaj če resnično spremljajo delo, ki se odvija po občini. Vrtec je narejen! Lahko bi zanj vrčevali deset let in ga nato postavili ali pa ga postavimo, uporabljamo in odplačujemo. To je stvar načina interpretacije. Vrtec smo se obvezali postaviti, da bi rešili problematiko varstva najmlajših in danes smo uspeli, kako bo v naslednjih letih, ko bodo vrtec zapuščale manjše prejšnje generacije, ob večjem vpisu je to še vprašanje. V petih letih ko bo vrtec zapustila zdajšnja večja generacija, bo tudi situacija gotovo drugačna. O načinu gradnje smo imeli v prejšnjem mandatu nič koliko sestankov sej, izrednih sej, usklajevanj, javnih objav in izražanj pomislekov, ki ste jih vsi lahko spremljali in rezultat je tak, kakršnega imamo. Vse predloge sem zelo resno jemal in smo jih upoštevali, nikomur se nisem posmehoval, kot mi kdo očita, kvečjemu sem bil lahko velikokrat žalosten, ko sem videl, kaj vse se dogaja in česa vsega sem obtožen. Tu bi se tudi jaz zahvalil gospe ravnateljici, ki je zmogla to tudi javno priznat in se za to opravičiti; tega ne zmore vsak, je pa to dejanje tudi veliko stvari prisotni javnosti ob odprtju vrtca razjasnilo. Sicer pa smo v letošnjem letu zastavljeni plan tudi optimalno izvedli. Lahko bi šli kar po proračunu ali pa se popeljali po občini. Seveda je odprih še mnogo problemov, da ne bi kdo razumel, da se je vse rešilo, govorim o planu za letos. Eno je že omenjeni vrtec, drugo je izgradnja kanalizacije v Trnjavi, ki ima že uporabno dovoljenje in kanalizacija na Prevojah, v naslednjem letu gremo v Šentvid. Ogromno se je napravilo na sanaciji poškodovanih cest in objektov po neurjih v lanskem letu. Asfaltirali smo kar nekaj cest, pomembni sta še posebej tista v Bršlenovici in Vošce - Krajno brdo. Pokopališče Šentvid je dobilo svojo obliko. Vpisali smo veliko število zemljišč v občinski lasti ^ Skladno s programom smo izvedli nekatere gozdne ceste. Kooperante za izvajanje pluženja snega smo opremili z novimi plugi. Zamenjali smo vodovod v delu Trnjave. Uvajamo daljinski nadzor in upravljanje vodohranov na Brdu in Gradišču ter na črpališču v Sp. Praprečah, kjer smo tudi izvedli menjavo na vodovodu. Uredili smo hudournik v Blagovici, kjer gre za velik projekt, in v sodelovanju z občani tudi na Mlakarjevem grabnu v Lukovici. Sanirali smo del Čedave v Rafolčah. Z rebalansom smo preusmerili 100.000 evrov na Čistilno napravo v Vrbi, kjer smo dodatno usposobili napravo zaradi večjega dotoka odpadnih vod. S tem smo izboljšali našo skrb za okolje in povečali delovanje naprave za 100 odstotkov. Zanimivo, da tega podatka ni nihče komentiral in z njim dokazoval "uspešnosti" občine med občani, ker se to v rebalansu tudi vidi. Še bi lahko našteval in našteval ^ Glede na finančno krizo in glede na to, da je letošnje leto povolilno, smo opravili veliko dela. Kakšne so posledice recesije in kako se na Občini Lukovica spopadate z njo? Kakšne ukrepe ste sprejeli? Če govorimo o občini, so prilivi države za enkrat še redni, tisti del pa, ki ga moramo zagotavljati sami, je odvisen od vlaganja in gradenj v naši občini. Ta je seveda ustreno krizi manjši. Zagotavljati je treba v prvi vrsti normalno delovanje socialnih transferov, šole, vrtcev in delovanje vseh vitalnih funkcij v občini. Prvo, kjer se odraža kriza, so investicije, ki se v takem primeru zmanjšujejo. Tu v upravi vedno skrbimo, da izpolnjujemo plan porabe glede na prilive, tako je realizacija lahko manjša, če ni dovolj planiranih prihodkov. Pripravljamo sistemsko rešitev glede varčevanja na javni razsvetljavi in podobno. Ravno danes sem zasledil pri poročilih, da nekatere občine že varčujejo tudi pri zimski službi. Pri vsaki stvari smo še posebej previdni. Opažam pa, da največkrat pričakovanja občanov zaradi recesije niso nič manjša, celo nasprotno. Tu pa se bomo morali vsi zavedati ravnanja v taki situaciji. Vroča tema v zadnjem času je zaposlovanje in trošenje na občinski upravi. O tem ste sicer že pisali v uvodniku prejšnje številke Rokovnjača. Pa vendarle. Povejte nam, koliko je trenutno zaposlenih na Občini Lukovica in koliko bo zaposlenih od leta 2012 naprej? Šlo naj bi za eno dodatno zaposlitev. O tem sem že pisal zadnjič. Torej z mano vred, ki sem vezan na mandat, je v upravi zaposlenih 12 delavcev, ena pogodbeno in ena prek študentskega servisa. S sklepom Občinskega sveta bomo uredili status delovnega mesta, kjer so dela do sedaj opravljali pogodbeni sodelavci. Tako v prihodnje ne bo pogodbenih delavcev in podobno. Prav tako smo že pri pripravi plana poskušali vse izdatke skrčiti na minimum, pri tem je prišlo do sprememb pri rebalansu. Tako recimo zaradi menave server-ja in nekaterih računalnikov, ki niso bili v planu ter jih je bilo treba menjati in podobno. Vse smo natančno obrazložili tudi svetnikom. Nekateri govorijo, da v težkih časih recesije občinska uprava v Lukovici ne zateguje pasov. V zvezi s tem krožijo govorice, da se pripravlja nakup in obnova novih občinskih prostorov v Pungartnikovi hiši. Nedopustno bi bilo dokončanje teh prostorov, preden bi bila dokončana in bi zaživela industrijska cona L6 v Lukovici, ki bi v občinsko blagajno prinašala denar v nasprotju z novimi občinskimi prostori. Ne gre za industrijsko cono, če lahko popravim, ampak obrtno, poslovno, stanovanjsko cono med obema cestama. L6, kot to območje imenujemo, je Občina v svojih prostorskih aktih potrdila in je tako na tem območju možna gradnja. To območje je v lasti privatnih lastnikov in Stanovanjskega sklada RS (SSRS). Vsi lahko začno z gradnjo takoj. SSRS, ki je pridobil gradbeno dovoljenje za nasip in infrastrukturo, naj bi začel tudi z gradnjo, vendar verjetno ta zadeva čaka stališče in ukrepanje nove vlade. Privatni investitorji, razen družine Kveder, še niso pričeli z izgradnjo. Nanje kot tudi na SSRS nimamo neposrednega vpliva. Začetek gradnje bi prav gotovo pozitivno vplival na delo in razvoj občine. Stališče vseh sestavov Občinskega sveta Občine Lukovica je bilo, da se Pungartnikova hiša odkupi in obnovi. To je seveda tudi povezano s financami, vprašanje pa, če je zaradi tega treba čakati na to, da bo, ko bo realizirana L6. Delo občinske uprave na dveh lokacijah je bilo ob mojem prihodu nuja, ne prispeva pa k racionalizaciji ne stroškov ne poslovanja ter prijaznosti do uporabnikov. Pungartnikova hiša ni mali zalogaj, vendar kot smo vseskozi ugotavljali, ji drugega namena skoraj ni mogoče dati, kot da postane občinska hiša s prostori, ki bodo namenjeni tudi drugim storitvam in javni rabi. Res pa je tudi, da se jo ves čas nekako odmika, glede na druge potrebe, ki vseskozi obstajajo. Večkrat je bila poudarjena nizka zadolženost Občine Lukovica. Slišal pa sem že tudi vprašanje ali ne bi bilo bolje, da bi bila naša občine zadolžena dodatnih 100 ali 200 evrov na prebivalca in bi s tem denarjem dokončali industrijsko cono L6, ki na to čaka že dolgo vrsto let. Zanimivo vprašanje. Volilci so celo nagradili osebo, ki je svojo občino zelo zadolžila, se strinjam, morda je glede na vse to celo naš manko? Po drugi strani pa že plačevanje najemnine za vrtec nekateri označujejo kot največji greh. Vsekakor Občina v L6 ni lastnica zemljišč in tako torej ne more vlagati v privatno lastnino. Glede na izkušnje sem prepričan, da bi konzorcij lastnikov prišel do cenejših rešitev kot občina, ki je zavezana vsem razpisnim pogojem in podobno. V primeru L6 morajo iniciativo dati lastniki, ki so pripravljeni gra- diti. Težko bi občina tudi, če bi bila lastnica, nekaj opremljala, kjer potem ne bi bilo interesa takoj graditi in s tem to finančno povrniti. Občina pa seveda investitorjem za zgrajeno infrastrukturo ne bo zaračunavala komunalnega prispevka, ki je obračunan po program opremljanja, tu pa lahko investitorji morda celo prihranijo. Z gradnjo morajo začeti investitorji, tem pa v teh časih ni lahko ^ Na predzadnji seji občinskega sveta ste potrjevali rebalans proračuna. Slišali smo vprašanje, zakaj ste postavko obnovo in sanacije cest znižali za 96 tisoč evrov. Opozicija je znižanju ostro nasprotovala. Nam lahko poveste, zakaj takšno zmanjšanje? Rebalans so, če se ne motim, na koncu podprli vsi svetniki razen enega. Na tej seji je Tomaž Cerar, ki je zadolžen za to področje, tudi vse jasno razložil, prav tako je bilo vse podano v pisnih obrazložitvah. Z rebalansom smo seveda proračun usklajevali glede na dejansko stanje. Dejstvo je, da moramo v proračunu predvideti tudi vsa urejevanja zemljiškoknjižnih stanj kot tudi računovodske vrednosti zemljišč, v tem primeru cest, ki jih menjamo, odkupujemo in podobno. Ker iz takih ali drugačnih razlogov do realizacije takih transakcij ni prišlo, smo predlagali zmanjšanje te postavke. Torej, če je bila recimo predvidena ureditev neke cete in je naš cenilec zemljišče ocenil, pa se s tem lastnik ne strinja, ne morem iti čez to, ker bi tudi sodišče potrdilo oceno cenilca ali pa določilo drugega. Ko pa se lastnik, recimo s tem ne strinja, ne pride do realizacije. To je le eden od primerov in v glavnem gre za take in po- dobne zadeve. Zaradi tega smo plan z rebalansom tudi spremenili. Obnova in izgradnja cest pa se je, kot sem že omenil v enem od prejšnjih vprašanj, odvijala skladno s planom. Drugačna interpretacija, ki se pojavlja, je lahko posledica neznanja in nepoznavanj ali pa namernega zavajanja, kar se seveda čisto mogoče tudi dogaja. Kdor ima tak namen, ima seveda do tega verjetno pravico, ne vidim pa, kaj bi bilo v takih dejanjih koristenga in v dobrobit Občine. Kako je s projektom nove osnovne šole? Tako kot so sodelavci že zapisali v eni od letošnjih številk Rokovnjača, se aktivnosti nadaljujejo kot so bile zastavljene. Problematika ostaja: prostorski plan, ureditev odprtih vprašanj z KIS-om, ureditev nadomestnega zemljišča in podobno. Na problematiko smo opozorili ponovno tudi Državo s prijavo na razpis, o čemer je bilo tudi kar nekaj govora v medijih. Skratka, ko se rešijo opisane dileme, bo treba rešiti še finančno konstrukcijo, ki je v grobem začrtana, vendar je to že tisti konkretni del, ki raste s projektom. Birokratski del projekta je vedno najmanj opazen, pa hkrati najtežji in najbolj dolgotrajen. Kakšni so načrti za leto 2012? Proračun za naslednje leto je sicer že sprejet, vendar je v pripravi rebalans in to je ena prvih stvari, ki nas čaka. Upam, da bodo tudi razmere naklonjene normalnemu delu občine in da res ne bo še hujše krize, kot jo nekateri napovedujejo. Kakšen je vaš komentar nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si od nove vlade ter poslancev obetate vi oz. Občina Luko-vica? Mislim, da je že in še bo zanimivo. Po mojem mnenju smo vstopili v povsem novo okolje, ki ga mnogi od "starih" politikov ne bodo znali obvladati. Obvladajo pa ga že (še) nekateri iz ozadja. Mislim, da bo še mnogo presenečenj, katerih potek in pravi pomen večina ne bo znala razbrati. Če bi rekel tako gledališko, "to bo še zanimiva predstava." Sicer pa seveda od poslancev z našega območja, ki sem jim že tudi čestital za izvolitev, pričakujem korektnega in dobrega sodelovanja v prid ljudem, ki jih zastopajo. Vsem pa želim veliko modrosti in pravih odločitev. Od nove vlade, ki jo ta trenutek še ni in za katero še ne vemo, kakšna bo, verjetno bo, pričakujemo, da bo spremenila način dela, ki je bil do sedaj. Predvsem ministrstvi za okolje in kmetijstvo bi, kar se nas tiče, rabili drugačen način dela, če želimo, da bomo delali nove korake naprej, vštric z drugimi. Bi ob koncu pogovora želeli izpostaviti še kaj? Prav gotovo želim čestitati ob prazniku samostojnosti in enotnosti. Predvsem pa lep božič, mirne in doživete praznike, v novem letu pa zdravja in uspehov, da bi ob letu osorej lahko z zadovoljstvom pogledali nazaj in šli opogumljeni naprej. Srečno! Leon Andrejka rje» mmmÉm r •if.-*. 4 I 'Brez zdravja ni sreče - zaposleni v JZ Mestne Lekarne vam želimo srečno in zdravo leto 2012." Tanja Martinjak Podgoršek, mag. farm., Lekarna Moravče Zdaj je pravi čas, da poskrbite za svoje zdravje in počutje, saj boste sadove svoje skrbi želi vse naslednje leto. Z vprašanji in željami se obrnite tudi na nas - vredni smo vašega zaupanja. Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011: • Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 • Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 T MESTbli>LEKARNE mufuu^ Novogradnje cest Občina Lukovica je tudi v letošnjem letu izvajala novogradnjo občinskih cest. Poleti je bil izveden javni razpis za novogradnjo in sanacijo cest v letih 2011 in 2012. Zakaj odločitev za izbor izvajalca za izvajanje del v dveh letih? Zaradi večjega obsega del tako dosegamo nižjo ceno. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje KPL, ki je v jesenskem času izvedlo asfaltiranje planiranih odsekov občinskih cest, in sicer: Vošce -Krajno Brdo, Zavrh pri Trojanah, Bršlenovica, Brezovica pri Zlatem Polju ^ Izbrani ponudnik bo skladno s pogodbo z deli nadaljeval v letu 2012 po planu v obsegu pogodbene vrednosti del, in sicer na cestnih odsekih v središču Trnjave, v Krašnji; preplastitev igrišč: v Podgori pri Zlatem Polju in v Krašnji ter sanacijo najkritičnejših odsekih občinskih cest. OeČiNSKA UPRAVA PRiMOŽ DežMAN Odpravljanje arhitektonskih ovir za invalide Zdravstvena postaja Lukovica je v letu 2011 pridobila klančino, ki omogoča dostop v stavbo vsem gibalno oviranim občanom, pa tudi prijaznejši dostop za matere oziroma očete z otroškimi vozički. Konec leta 2010 je bil v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu izveden delovni sestanek med predstavniki Občine Lukovica, predstavniki Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in direktorjem Zdravstvenega doma Domžale. Na delovnem sestanku so predstavniki društva paraplegikov predstavili poslanstvo društva, nato pa opozorili na arhitektonske ovire, ki vsem gibalno oviranim občanom in materam z otroškimi vozički onemogočajo dostop v Zdravstveno postajo Lukovica, občinsko stavbo, pošto in druge objekte v Občini Lukovica. Župan Občine Lukovica Matej Kotnik je na delovnem sestanku poudaril, da se župan in zaposleni v občinski upravi Občine Lukovica zavedajo, da je potrebno v občini Lukovica marsikaj postoriti, da bo le-ta prijaznejša invalidom. Neoviran dostop do javnih objektov in površin je potrebno zagotoviti vsem občanom. Pri vseh novogradnjah se navedeno dejstvo že upošteva, težje pa je zagotoviti dostop v objekte, ki so starejši in so bili grajeni po normativih in standardih, ki ne ustrezajo zahtevam sodobne družbe. Prvi korak pri premagovanju arhitektonskih ovir je bil storjen v letošnjem letu, ko je Zdravstvena postaja Lukovica pridobila klančino. Zdravstvena postaja Lukovica je prvi in zato najstarejši zdravstveni dom na območju bivše Jugoslavije, zgrajen daljnega leta 1926, trikrat adaptiran, pri čemer pa ni bil zagotovljen neoviran dostop za invalide na vozičkih in druge funkcionalno ovirane ljudi. Adaptacija vhoda s premostitvijo višinske razlike je bila izvedena z izgradnjo montažne kovinske klančine. Klančinski objekt je sestavljen iz dveh klančin in dveh podestov ter preoblikovanih stopnic. Izvedba klančine je posegla v dvoriščni prostor Zdravstvene postaje Lukovica, zaradi česar se je nekoliko zmanjšal dostopni prostor za avtomobile. V prihodnosti bo potrebno razširiti parkirišče na severni strani Zdravstvene postaje Lukovica. Izgradnjo klančine je izvedlo podjetje Sorti-mo, d. o. o., investicijska vrednost, ki jo je krila Občina Lukovica, pa je znašala 9.000 evrov. Prav tako je bila v letu 2011 v pritličju Zdravstvene postaje Lukovica izvedena preureditev sanitarij za potrebe invalidov. Mojca Cerar, OBčiNSKA uprava Vožnja v naravi Septembra tega leta je Vlada RS začela obravnavo osnutka zakona o omejitvi vožnje z vozili v naravnem okolju, po večletnem trudu, da bi omejili vožnjo z vozili v naravi s strani mnogih naravovarstveni-kov, društev in nevladnih organizacij med njimi najbolj aktivno planinska, ribiška in lovska zveza. Hrup, izpušni plini in sama vožnja v naravnem okolju puščajo za seboj neizbrisne posledice, ki lahko uničijo endemne živalske in rastlinske vrste, ki jih najdemo samo v določenih ekosi-stemih po Sloveniji (npr. marmorna postrv in potočna postrv). Zakon temelji na potrebi po omejitvi vožnje z vozili na motorni pogon, tako da bi bilo čim manj negativnih posledic v naravnem okolju. Cilj zakona je preusmeriti rekreacijska vozila na motorni pogon (motokrosi, štirikolesniki, terenska vozila, motorne sani, vodne sani, itd.) na urejena območja, namenjena za rekreacijo in šport (namenski poligoni). Zato bo novi zakon uvedel več nadzora v naravnih ekosiste-mih - gozdovih, planotah, planinskih poteh, obvodnih in vodnih površinah. Ker je naravno okolje danes bolj odprto in dostopno in so s tehnološkim napredkom v zadnjih letih najrazličnejša vozila dostopna tudi širšemu krogu ljudi, je nov zakon, ki bo omejil vožnjo v naravnem okolju, nujno potreben. Če želimo ohranjati naše naravno okolje, tako kot je, tudi za naše zanamce, moramo sprejeti zakon, ki bo varoval naše živalske in rastlinske vrste in ne nazadnje tudi naše naravne vire. Prvi korak k izboljšanju stanja in omejevanju vožnje po naravi pa je ozaveščanje in vzgoja mladih k spoštovanju miru, narave in njenih zakonitosti brez pretiranega človeškega vmešavanja. Tomaž Cerar Avtodomarski turizem v Srcu Slovenije V Strategiji razvoja in trženja turizma de-stinacije Srce Slovenije je kot ena izmed priložnosti za razvoj turizma na območju opredeljena »karavaning destinacija«, torej prijazna za obiskovalce z avtodomi. Srce Slovenije namreč nudi vse potrebno za kratko bivanje na območju - in od tu odkrivanje Ljubljane, regije, območja oziroma celotne Slovenije. Center za razvoj Litija se bo v skladu z zastavljenim projektom v prihodnjih tednih ukvarjal z izborom točk na območju, primernih za postajališča za avtodome. Posebna počivališča oziroma parkirišča, namenjena počitku z avtodomi, so različno opremljena. Predpogoj so seveda označena pot, dostopnost, urejenost in vodoravnost prostora ter njegova velikost, neobvezni, a dobrodošli pa so tudi smetnjak, jašek za izpust odpadne vode, priključek za svežo vodo ter električni priključek, dobrodošla je tudi informacijska tabla o ponudbi v kraju in promocijsko gradivo ponudnikov. Glede na to, da vse bolj priljubljeno postaja preživljanje časa z avtodomom v bližini kmetij s ponudbo, lahko obiskovalci z avtodomi poleg prenočevanja na kmetijah kupijo domače dobrote, kot so domače vino, sir, sadje, mesnine, med, zelenjavo, začimbe, poleg tega pa tudi lokalne izdelke domače in umetnostne obrti. Projekt sofinancira Evropska unija, izvaja se v okviru LAS Srce Slovenije v občinah Kamnik, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. V kolikor vas zanima več informacij o projektu in možnostih avtodomarskega turizma ter si želite sodelovanja, vas vabimo, da se povežete s Centrom za razvoj Litija (e-mail: info@razvoj.si, telefon: 01 8962 710). Ana Savšek, Center za razvoj liTiJA Vesti iz Krajevne skupnosti Krašnja Že več let obnavljamo pokopališče po etapah. V letošnjem letu smo se lotili nedokončane škarpe ob pokopališču. Zaradi vdora meteorne vode na pokopališče iz pobočja Ciclja je bilo potrebno narediti škarpo, da smo to preprečili. Dodatno je bila narejena še manjša škarpa za lažji dostop invalidov na pokopališče, to pot pa bo potrebno še utrditi, da bo možen dostop tudi z invalidskim vozičkom. Istočasno smo položili še cevi ob škarpi za vodo, ki pride iz hriba. Ta dela je financirala lokalna skupnost. S sredstvi KS smo naredili na levem delu pokopališča še dodatno tri škarpe terase za lažji dostop do grobov. Dela so bila otežkočena, ker je bilo treba vse ročno izkopati, saj strojni izkop ni bil mogoč, prav tako so se pojavile tudi težave z betoniranjem škarpe, ker je bilo med grobovi malo prostora. Predvsem želimo, da bi čim več grobov spravili v vrste. Želeli smo tudi povečati parkirni prostor pri poslovilni vežici. Za povečavo je bilo potrebno izkopati in odpeljati veliko materiala. Na novem parkirišču je sedaj prostora za večje število vozil. Seveda želimo, da bi vse skupaj čimprej asfaltirali, od prostora pred vežico do parkirišča in dovozne poti. Vsa dela je prevzel Ivan Štrukelj in jih tudi uspešno dokončal. Za Miklavža smo 5. decembra v gasilski dom povabili vse otroke, rojene od 2004 do 2010, kjer jih je obiskal Sv. Miklavž in jim razdelil darila. Bližajo se prazniki, zato želimo vsem krajanom vesele božične praznike in uspešno novo leto 2012. upravni odbor Sveta KS Krašnja Voščilo gasilcev iz Krašnje Ob tej priliki bi se zahvalil vsem krajanom za podporo in pomoč, daje društvo lahko uspešno zaključilo leto 2011. Ker so pred vrati prazniki, želimo vsem vesele Božične praznike, leto 2012 pa naj bo zdravo in uspešno. upravni odbor pGD Krašnja Razvojni utrip podeželja Srca Slovenije Delati dobro za območje in pri tem spoštovati pobude, ki prihajajo iz terena - to je ključno vodilo LAS »Srce Slovenije«. Center za razvoj Litija že desetletje izvaja programe za spodbujanje razvoja podeželja. Ukrep Leader je eden od finančnih vzvodov za dodatno pomoč našim prebivalcem, društvom, podjetjem. Občine Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki kot svojo skupno identiteto prepoznavajo znamko Srce Slovenije, so že pred več kot petimi leti zaznale priložnost za razvoj območja s pomočjo evropskih sredstev in se povezale prav z namenom, da bi lahko skupaj učinkoviteje črpale različne vire za razvoj. Ustanovitev Lokalne akcijske skupine »Srce Slovenije« v letu 2007, ki deluje kot javno--zasebno partnerstvo, je pomenilo nadgradnjo povezovanja in novo dimenzijo razvoja območja. LAS »Srce Slovenije«, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, obsega občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica in Šmartno pri Litiji. Upravljalec LAS, Center za razvoj Litija, skrbi za tehnično podporo delovanju. Danes je naša lokalna akcijska skupina že trdno usidrana v območje. Vedno več ljudi jo prepoznava kot okvir za izvedbo svojih idej, kar se kaže v velikem številu prijav na posamezne pozive. Doslej je bilo skupaj podprtih veliko zanimivih projektov (skupno 62 do konca leta 2011), ki prispevajo k boljši kakovosti življenja na območju. Prijavitelji projektov so večinoma društva, podjetniki, pa tudi posamezniki, ki s svojimi projekti v skupnost vnašajo dodano vrednost. Podpiramo predvsem trajnostno naravnane projekte, ki imajo v ozadju tudi podjetniški pristop pri nadaljnjem trženju in razvoju. Predvsem je pomembno, da prijavitelji verjamejo v svojo zgodbo in prijavljajo takšne projekte, ki prinašajo višjo kakovost bivanja za širšo skupnost, v kateri živimo. Doseženi pomembnejši rezultati projektov LAS »Srce Slovenije« 2007-2011: ■ 1.215.000 EUR lansiranih sredstev LEADER in razvojnih občinskih sredstev lokalnega sofinanciranja; ■ v konzorcijsko pogodbo povezanih 30 partnerjev iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja; ■ 62 podprtih projektov v obdobju 2008-2011: prijavila so se večinoma društva, nekaj podjetij, posameznikov (kmetje), javne inštitucije (npr. knjižnica); ■ 140 organiziranih dogodkov; ■ 5 novih delovnih mest; ■ 110 izdanih različnih tiskanih gradiv; ■ 15 obnovljenih prostorov za izvajanje kulturnih dejavnosti ter urejenih/opremljenih turističnih točk (Muzej premoderne umetnosti, zbirka savskih prodnikov, Terme Snovik, Kolesarska točka Vegov hram, Zdravilni gaj Tunjice, Kolesarska točka Vidic, društveni prostori KUD FS Javorje, otroško igrišče Češnjica, žganjeteka, Otroško igrišče ŠRC Reka ...); ■ 173 organiziranih usposabljanj, delavnic ali svetovanj z 1.345 udeleženci; ■ 65 vključenih lokalnih promotorjev in vodičev; ■ 65 vključenih ponudnikov in 15 novih kupcev v sistem lokalne samooskrbe s hrano; ■ 12 nakupljenih koles (1 prikolica za kolesa, navigacija za kolo); ■ 3 razvite blagovne znamke (Srce Slovenije, Živa voda, Zakladi Črni graben); ■ 7 razvitih novih turističnih programov; ■ 7 kmetij, vključenih v eko kmetijstvo; ■ 12 registriranih nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Več informacij o izvedenih projektih je na voljo na spletni strani www.razvoj.si/las LAS Srce slovenije Prikaz pletenja slamnatih kit za obiskovalce v Lukovici Varna uporaba pirotehničnih izdelkov -za lepe in varne praznike Poleti se ob jasnih nočeh večkrat oziramo v nebo in občudujemo nebni obok, ki je posut z neskončnim številom zvezdnih biserov. Jeseni in pozimi pa nas oblaki in megla, ki se nabira v dolinah in kotlinah, velikokrat prikrajšata za te užitke. Verjetno je tudi to eden od razlogov, ki so vodili človeka k izumu pirotehničnih sredstev. Posebno decembrski praznik , ob prehodu v novo leto, so največkrat čas, ko ljudje uporabljamo pirotehnične izdelke, ki nam na sivo zimsko nebo pričarajo prekrasne svetlobne učinke. Z vsebino tega članka želimo prispevati k temu, da bi nam bilo to v veselje, ne pa morda vzrok za slabo voljo in obisk zdravniške ambulante v prazničnih dneh. Veliko je bilo že in bo v različnih medijih v teh dneh še slišati o pravilni in varni uporabi pirotehničnih sredstev. Z različnimi prispevki in oglasnimi sporočili nas bodo skušali navdušiti za nakup pirotehnike, po drugi strani pa ne bo manjkalo tudi opozoril na previdnost pri uporabi le te. Tudi sam želim opozoriti prav na varno uporabo pirotehničnih sredstev, če se jim že ne moremo odreči in nam uporaba le--teh res predstavlja nepozaben užitek. Prav je, da se bomo praznikov spominjali po lepem, ne pa po tem, da smo morali prav v prazničnih dneh iskati zdravniško pomoč zaradi nepazljivosti pri uporabi pirotehničnih sredstev. In nenazadnje, naj naše navdušenje nad čim glasnejšim pokanjem in bleščečimi efekti drugim, predvsem starejšim ljudem in živalim ne povzroči prehudega vznemirjenja. Zakonske določbe Že od leta 2008 je prepovedano kupovati, posestvovati in uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Uporaba ostalih pirotehničnih sredstev pa dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, vendar nikakor v strnjenih stano- vanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Kršenje zakona se kaznuje z globo od 400 do 1200 evrov. Ti je všeč? Meni ne! Mnogokrat nas odrasli in policija opozarjajo, da se petard ne uporablja v strnjenih naseljih, v okolici bolnišnic in domov za ostarele in podobno. Pa vsi vemo, da je največji užitek počenjati nekaj, kar je prepovedano. Zato želim v tem pisanju posebej opozoriti vse uporabnike pirotehničnih izdelkov, da to kar je njim v posebno veselje, nekomu morda ni všeč ali je zanj morda celo stresno (najmlajši otroci, starejši, bolniki, domače živali ^ ). Zato je prav, da skušamo izbrati take izdelke, ki so primerni za okolje, kjer jih nameravamo uporabiti, da upoštevamo navodila za varno uporabo le teh in da zvočni efekt ne bo prehud in tako moteč za okolico. Prav je tudi, da posebej opozorimo na domače živali, predvsem pse, na katere poki delujejo zelo stresno in zato lahko postanejo agresivni in posledično tudi nevarni. Zato je posebej neprimerno metanje petard v pasje ute, pesjake ali v bližino psov, ki so na prostem privezani na vrvico. Poškodbe so lahko resne! Opozorila, da so posledice objestnosti in nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov lahko zelo resne, so zelo pogosta predvsem v mesecu decembru, saj je to čas množične uporabe pirotehnike. Največkrat slišimo o poškodbah prstov in rok, različnih opeklinah in raztrganinah, prav tako pa niso redke poškodbe oči in sluha. Edino strogo upoštevanje navodil proizvajalcev in naša previdnost pri uporabi lahko pripomoreta k zmanjšanju števila poškodb. Tudi pirotehnični izdelki imajo rok trajnosti. Zato preverite in ne mečite petard iz prejšnjih let. Seveda pa ne uporabljajte pirotehničnih sredstev z raznimi mehanskimi napakami. Varna uporaba petard, baterij in raket Ne samo odrasli tudi nekateri otroci so zelo navdušeni nad pirotehniko. Če vemo, da je otrok kupil petarde, rakete, baterije ali pa smo mu to morda celo sami kupili, je prav in nujno, da se z njim pogovorimo tudi o nevarnostih in možnih posledicah uporabe teh izdelkov. Zelo pogosto nosijo petarde v žepih, kar pa je zelo nevarno in obstaja možnost samovžiga. Petarde, ki ni počila ne pobiramo, prav tako ni priporočljivo metanje več petard skupaj. Večji izdelki so najrazličnejše t.i. baterije, za katere je najbolj pomembno, da jih postavimo na trdna ravna tla in priporočljivo je obložiti jo z dvema manjšima opekama. Tako izključimo možnost, da se baterija med delovanjem prevrne. Gledalci naj bodo umaknjeni od izdelka vsaj 10 m ali več. Tako bo možnosti za kakršnokoli nevšečnost manj, pa še lepše bodo lahko videli svetlobne učinke. Tudi pri spuščanju raket je previdnost na mestu. Dobro je, da si za spuščanje raket pripravimo ustrezno "vzletišče", lahko v obliki cevi, ki je dobro zarita v zemljo ali globok sneg. Namesto cevi lahko uporabimo tudi prazno steklenico, ki pa mora biti prav tako trdno nameščena, da ne pade. Priporočljivo je, da si vse to pripravimo še pri dnevni svetlobi. Vodilno palico rakete potem vstavimo v cev ali steklenico. NIKOLI ne smemo vodilne palice rakete zapičiti v zemljo! V tem primeru se lahko zgodi, da raketa ne odleti v nebo in potem poči na tleh, kar pa je lahko zelo nevarno za gledalce. Raket tudi ne usmerjamo proti različnim objektom ali skupinam ljudi. Vem, da ste o vsem tem že mnogo slišali, vendar se mi ne zdi nič narobe, če take stvari slišimo in o njih razmišljamo večkrat. Če že morate, varno uporabljajte pirotehnične izdelke in pomislite kdaj tudi na tiste, ki jim to ni v užitek. Zavedajte se, da izstrelek lahko zaneti tudi požar predvsem na gospodarskih poslopjih, ki so polni suhega sena. Poskrbite za svojo varnost in za varnost drugih. Pa mirne in lepe praznike vam želim! Marko Juteršek Katrinas v Mengšu Vokalna skupina Katrinas, ki jo sestavljajo Sanja Mlinar Marin, Neža Drob-nič Bogataj in Katarina Habe običajno na kakšni dve leti pripravi kakšen večji glasbeni projekt. Ponavadi je bil temu namenjen septembrski čas, tokrat pa bo malo drugače. V soboto 14. januarja 2012 ob 19.30 nas bodo razvajale ob spremljavi Big benda Slovenske vojske pod taktirko Rudija Str-nada v Kulturnem domu Mengeš. Posebni gostji večera bosta Nuška Drašček in Eva Černe. Z izvrstnimi vokalistkami se boste lahko sprehajali od evergreenov, preko go-spela do popularne zabavne glasbe. Glas- beni izbor bo raznolik, od balad do živahnih plesnih ritmov. Koncert je dobrodelen, zbrana finančna sredstva pa bodo namenjena rdečemu križu in Karitasu območne enote Mengeš. Koncert je organiziran pod pokroviteljstvom Občine Mengeš. Toplo vabljeni! Dne 01.01.2012 začne veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V decembru 2011 pričakujemo ogromno vlog za uveljavljanje različnih pravic (znižanje plačila vrtca, denarno socialna pomoč, zdravstveno zavarovanje Da bi se izognili neprijetnemu čakanju v vrstah za oddajo vloge, občane obveščamo, da je možno oddati vlogo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na CSD Domžale v decembru tudi ob torkih in četrtkih od 8. do 15. ure. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo. diREKTOR Peter Rebolj m Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h www.lj.kgzs.si IZOBRAŽEVANJE Vabim vas, da se udeležite brezplačnega predavanja v četrtek, 19. januarja 2012 ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Predavanje z naslovom »Novosti v davčni zakonodaji s področja kmetijstva« bo imela mag. Vesna Velikonja, specialistka za agrarno ekonomiko na KGZS-Zavodu LJ. Soorganizator izobraževanja je zaradi brezplačnega najema dvorane Občina Lukovica. Predavanje je zelo aktualno, saj je zadnja sprememba Zakona o dohodnini (Ur. l. RS št. 106/2010) uvaja drugačen način ugotavljanja davčne osnove za nekatere kmetije. Izvedeli boste kaj je po novem opredeljeno kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kateri dohodki se poleg katastrskega dohodka še upoštevajo, katera plačila so izvzeta iz obdavčitve, kdo lahko uveljavlja 30 % olajšave za investicije, za katere kmetije bo izstop iz obdavčitve po katastru obvezen in bodo zato morali začeti z vodenjem knjigovodstva s 1. 1. 2013, katere kmetije boste lahko uveljavljale normiranih odhodke, katere pa boste morale voditi knjigovodstvo^ Osnova za obvezen vstop v obdavčitev po dejanskih dohodkih je dohodek v letu 2011, obvezna prijava v sistem obdavčitve po dejanskih dohodkih pa do konca oktobra 2012III Poskušali bomo odgovoriti tudi na zastavljena vprašanja. Vabljeni v kar največjem številu, saj predavanja na to temo v letošnjem letu v Lukovici ne bo večI POMEMBNI ROKI 31. januarja 2012 se iztečejo roki: • za oddajo vloge za prenos individualnih mlečnih kvot brez zemlje (MK 9), • za oddajo vloge za začasno pretvorbo individualnih mlečnih kvot (MK 7), • za prenos plačilnih pravic za leto 2012 (elektronska oddaja obrazca v KSS), • za oddajo obračuna pavšalnega nadomestila za leto 2011 pristojnemu davčnemu organu. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 3. obdobje Od 1. do 31. januarja boste lahko vsi, ki ste oddali zbirno vlogo za leto 2011 in izpolnjujete pogoje, vlagali še naslednja zahtevka: • »Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi« na osnovi katerega boste dobili premijo za krave oz. telice, ki so telile od 1. avgusta do 10. decembra 2011 in sta bili oz. bosta živali na kmetiji najmanj dva meseca po telitvi ter izpolnjujete še ostale pogoje o katerih ste bili seznanjeni ob oddaji zbirne vloge. Zahtevek za kravo lahko vložite tudi v primeru mrtvorojenega teleta ali pogina teleta v obdobju obvezne reje. • Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1. oktobra do 31. decembra 2011 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji ter so ob zakolu tehtale najmanj 185 kg hladne oz. 188,8 kg tople klavne mase. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru, pa morate zahtevek vložiti sami. Pomemben pogoj za oba zahtevka je pravočasno sporočanje premikov (7 dni) v času obvezne reje ter pravočasna označitev telet (20 dni od rojstva). Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos. Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS). Prosim, da se za vnos naročite čim prej osebno ali po telefonu v času uradnih ur. SUBVENCIJE 2012 Rok za oddajo zbirne vloge v okviru subvencij za ukrepe kmetijske politike se bo v naslednjem letu pričel prej in sicer bo potekal od 27. 2. do 6. 5. 2012. Pred tem bodo kot običajno v februarju tudi predavanja, ki se bodo štela k potrjenim vsebinam KOP. O vseh podrobnostih pa več v naslednji številki. URADNE URE Med božičem in novim letom zaradi dopusta ne bo uradnih ur. V O Š Č I L O Naj za letošnje voščilo zapišem besede vedrega človeka, ponosnega Slovenca in mojstra slovenske besede pokojnega pesnika Toneta Pavčka: "Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.", ^da bi vam upanje, ki ga prinašajo božični prazniki, dajalo novih moči, vztrajnosti in poguma vse dni novega leta 2012. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Stari trg 1, 1225 Lukovica OBVESTILO Obveščamo vse svoje člane, da bomo članarino za leto 2012 pobirali po naslednjem razporedu: - LUKOVICA: 8. 1. 2012 od 8. do 10. ure v pisarni društva; - PREVOJE, ŠENTVID: 8. 1. 2012 od 10. do 12. ure v prostorih KS Prevoje; - BLAGOVICA: 15. 1. 2012 od 9. do 10.45. ure v pisarni GD Blagovica; - KRAŠNJA: 15. 1. 2012 od 11. do 12. ure v gostilni Lipa; - TROJANE: 22. 1. 2012 od 9. do 11. ure v Bi-stroju 91. Hkrati vabimo k vpisu vse upokojence, ki bi želeli postati naši člani. To lahko storijo ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 17. ure. Društvena članarina znaša 8 evrov (sklep UO), vzajemna članarina pa 9 evrov, skupaj torej 17 evrov. Občni zbor DU Lukovica bo v četrtek, 23. 2. 2012 ob 16. uri v dvorani v Lukovici. Naj vam leto 2012 prinaša zdravje in veselje, božični prazniki pa mnogo prijaznih besed, upanja in ljubezni. Naj se vam v novem letu 2012 zgodi veliko lepega. Iskrene čestitke tudi ob Dnevu samostojnosti. Društvo upokojencev lukovica Rokovnjačeva anketa med občinskimi svetniki Različna mnenja, enake želje: biti boljši, delati v dobro vseh Tik pred koncem starega in pred začetkom novega leta smo med šestnajstimi občinskimi svetnicami in svetniki opravili krajšo anketo, s katero smo jih spraševali o njihovem pogledu na dogajanje v občini Lukovica v letu 2011 ter o željah, ki jih imajo za leto 2012. Mnenja članov občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine, so kajpak deljena, pri čemer je vse kritike, tako pozitivne kot negativno, potrebno obravnavati konstruktivno ter s kančkom kritičnega razmisleka o tem, kaj je posameznik k temu prispeval. Če ne drugega, so si vsi anketirani enotni v tem, da se vedno da delati še boljše; to pa bi moral biti tudi skupni cilj vseh, ne glede na politično pripadnost. Bojan Andrejka Rafolče Lista za KS Prevoje in KS »V občini Lukovica se je v iztekajočem se letu realiziral en večji projekt in več manjših. Postorilo se je marsikaj za boljše počutje in varnost občanov. Režijski obrat zgledno skrbi za urejenost naših vasi in krajev. Prav tako so naša društva poskrbela za pester kulturni in družabni utrip, kar je pomembno za povezovanje občanov; pri tem imajo vso podporo občine. V prihodnjem letu se bodo zastavljeni projekti realizirali, prišli pa bodo tudi novi, ki so v načrtu dela in sprejetega proračuna za 2012. Želim si, da bi občani še bolj sodelovali in se vključevali v razvoj naše občine.« Tomaž Andrejka - Neodvisna lista Za Črni graben »Bilo je bilo tipično povolilno leto, v katerem so lahko še najbolj veseli starši malčkov, ki so dobili prizidek k vrtcu. Načrtno smo se lotili tudi odmere in urejanja lastništva občinskih cest, čemur se v preteklosti ni dovolj posvečalo. To bo časovno in finančno zahteven projekt, pri katerem se nadejamo razumevanja vseh občanov. V prihodnje si želim, da bi nam končno uspelo sprejeti občinski prostorski načrt. Ker se bo kriza očitno še stopnjevala, bo sredstev v proračunu vedno manj, zato upam, da bo župan znal ravnati bolj preudarno. Ob tej priložnosti želim vsem občanom veliko uspehov in zdravja v letu 2012.« Franc Avbelj - Nova Slovenija »Obdelali smo precej zadev, ocena dela je kar zadovoljiva. Lep uspeh je dograditev vrtca, pridobitev za občino pa je tudi odprtje avto-mehanične delavnice Kveder, čestitam! Sprejeli smo sicer še precej sklepov, ki pa se uresničujejo prepočasi. V prihodnje želim, da bo delo usmerjeno v premišljen napredek. Dograditev šole, oživitev oziroma pospešitev gradnje obrtne cone, komunalne zadeve, pa tudi pridobitev nogometnega igrišča za potrebe občanov ... Pomembno je tudi delo kulturnih in drugih društev. Želja je ogromno, saj smo občino dobili za to, da bi bilo naše življenje še boljše. Vsem skupaj želim veliko zadovoljstva in uspeha v letu 2012.« Gregor Bajde - Socialni demokrati »Leto si bomo zapomnili po razmahu finančne in gospodarske krize. Z zamikom se negativni svetovni trendi kažejo tudi v naši občini: predvsem na področju davčnih in ostalih prihodkov. Občina Lukovica ni ustavila investicij, zgradili smo vrtec, dograjujemo kanalizacijski sistem ter vodooskrbno in cestno infrastrukturo. V letu 2012 si želim več resnega in predvsem kulturnega dialoga, saj je to predpogoj za kakršno koli delo. Časi, ki prihajajo, bodo zahtevali najboljše v slehernem izmed nas, zato moramo biti na to pripravljeni. Občankam in občanom želim mirne in lepe praznike ter srečno, uspešno in predvsem zdravo leto 2012.« Tomaž Beden - Lista za Občino Lukovica »Menim, da je bilo narejeno malo, premalo. Razen vrtca »na puf«, nimamo kaj pokazati. Ker ni volilno leto, se niso obnavljale močno dotrajane ceste, kaj šele gradile nove. Še več, v rebalansu proračuna za 2011 so na predlog župana na postavki cest vzeli 96.710 evrov in ga namenili za delovanje občinske birokracije in plač, hkrati se pa v času hude gospodarske krize na občini na novo zaposluje, čemur sem odločno nasprotoval. Nekaj upanja vidim v zagnanosti in požrtvovalnosti podžupana Bojana Andrej-ke, ki je, ker župana ni bilo, zadnje tri seje vodil korektno in povezovalno. Na terenu se trudi reševati probleme občanov, ki jih zadnjih osem let ni reševal nihče. Upam in želim si, da bomo v letu 2012 naredili več za naše skupno dobro, kajti 5.5 mio EUR na leto je veliko denarja, samo porabiti ga moramo racionalno in transparen-tno, kar zadnjih nekaj let temu ni bilo tako.« Ani Čerin - Neodvisna lista za Blagovico, Trojane in Češnjice »Vesela sem, da smo v letošnjem letu odprli nov vrtec za naše malčke. Uredilo se je kar nekaj brežin ob potokih, popravilo oziroma asfaltiralo se je nekaj cest. V letu, ki prihaja, si želim več pozitivnega dialoga med svetniki in občani, kajti le z dobro voljo in pozitivnim gledanjem na stvari, bo lažje reševati probleme. Vsem bralcem Rokovnjača želim mirne praznike, v letu, ki prihaja, pa veliko osebnega zadovoljstva in miru.« Vinko Dragar - Lista za šport in razvoj občine »V letu 2011 se je le našel posluh za delovanje športnih društev, občina jih je namenila več proračunskih sredstev. Upam, da se bodo kmalu opravila dela na športnih igriščih v Krašnji in Zlatem Polju, kar bo še izboljšalo pogoje za rekreacijo. Vesel sem, da se v našo občino vrača nogometni klub, saj vem da mladina za sproščanje svoje energije potrebuje organizirano sredino. Pomembno se mi zdi, da so se v vrtcu Medo odprli novi oddelki, na vrsti je še nova osnovna šola. Mislim, da je potrebno več storiti na področju razvoja občine, čeprav vem da so časi težki in je malo investitorjev, ki so sposobni uresničevati svoje ideje.« Tone Habjanič - Lista za šport in razvoj občine »Mislim, da je dogajanje v občini v skladu s pričakovanji. Sam sem načeloma zadovoljen. Želim si, da bi bili v letu 2012 kljub vsemu še bolj uspešni in bi skozi konstruktivno debato v prihodnje prišli do še boljših rešitev, ki bodo v korist vseh.« Martina Iglič - Lista za KS Prevoje in KS Rafol-če »Pomembna in težko pričakovana pridobitev je prizidek vrtca na Prevojah. Na žalost smo v tem letu izgubili bančno izpostavo NLB-ja. Pozitivne spremembe sem opazila v glasilu Rokovnjač, kjer mi je še posebej všeč, da vse podane kritike še v isti izdaji oglasa dobijo svoj epilog in med bralci ne prihaja do nepotrebnih čenč. Pomembna gospodarska pridobitev je zagotovo industrijska cona L6, kjer je Marjan Kveder postavil največji poslovni objekt. To je resnično zavidanja vreden uspeh, še posebej v tem gospodarskem času. Čestitke! V prihajajočem letu si želim uspešno nadaljevanje projektov, se pa zavedam, da so zastavljeni cilji odvisni od finančnih zmožnosti.« Janez Jarc - Demokratična stranka upokojencev Slovenije »Prva skrb bi morala biti, kako občino gospodarsko oživiti in razviti. Ljudem, ki so sposobni in delavni, moramo dati možnost za delo v svojo in skupno korist. Birokracija mora postati manj zamudna, velja razmisliti tudi o opustitvi nekaterih dajatev. Les, ki ga imamo ogromno, vidim kot odlično poslovno priložnost; predvsem v obliki končni izdelkov. Ker je dobre zemlje za kmetijstvo v občini malo, vedno manj, malo, mi je žal za vsako nepreorano ravninsko zemljo. Upam, da bomo znali gospodariti tako, da bodo ljudje zaslužili več; ta denar bodo znali potem tudi bolje obrniti od politikov. Se pa bojim, da so to žal samo iluzije.« Danilo Kastelic stranka Slovenska demokratska »Po volitvah smo hitro dobili vse organe občine in se lotili dela: sprejeli smo proračun in začeli reševati probleme. Dokončali smo prizidek vrtca, pa čeprav je cela četa nasprotnikov v en glas govorila, da se ne naredi nič. Vemo, da bi bilo potrebno narediti še več, vendar je to zaradi mačehovskega odnosa države težko. Glede na naš program nas čaka še ogromno dela. Želimo, da se razmere v šoli na Brdu končno uredijo v korist učencev, prav tako pa naj se rešujejo zadeve glede kamnoloma v Lukovici. Kljub zahtevnim gospodarskim razmeram si želim, da bi občina občanom zagotavljala še boljši in prijaznejši servis. V stranki SDS bomo vedno delovali v dobro občanov in občine.« Matevž Kink - Slovenska demokratska stranka »Sam v ospredje postavljam kulturo. Premalo spoštujemo svoj jezik, običaje in kulturno tradicijo. Truditi se moramo za večjo kulturno pismenost in kulturni kapital posameznika. Ogroža nas duh lagodnosti, ki nikakor ni dota naših prednikov. Imeti moramo široke poglede na svet. Misliti moramo na umetnike, ki so storili vse, da bi naš narod obstal, a ki so storili tudi vse, da bi slovenski človek živel, mislil in delal kulturno. In ne nazadnje misliti moramo na delo delavca, kmeta, matere, na ljudsko pesem, na ljubezen do domovine ^ vse to je kultura. Pomembna je namreč kultura, ki ohranja in prispeva k rasti človeškega dostojanstva, kultura, ki žlahtni srce in pamet.« Alenka Klemen - Neodvisna lista Za Črni graben »Izpostavila bi odprtje težko pričakovanega prizidka k vrtcu Medo ter dejstvo, da smo po dolgem času dobili podžupana - in to dobrega. V kratkem času svojega delovanja je uspel dokazati, da bo uspešno rešil marsikatero zadevo, ki je na prvi pogled nepomembna, vendar pa čaka na rešitev že dalj časa. V prihajajočem letu pa si verjetno vsi želimo, da bi končno že sprejeli vse potrebne prostorske akte.« Vinko Pirnat - Nova Slovenija »Leto po županskih volitvah je najbolj sušno investicijsko leto ker je potrebno poplačati vse pridobitve lanskih volitev. Narejen je vrtec, odplačevali ga bomo še deset let. "Opozicijski svetniki", kot nas je določil župan, smo odrinjeni od vseh odborov in komisij, zato zadeve razčiščujemo na sejah sveta, kar je slišno na zvočnih zapisih, ki so dostopni na občinski in-ternetni strani. Spoštovani bralci, poslušajte jih in si ustvarite svoje mnenje o našem delu. Razmere so resne, huda kriza šele prihaja. Upam, da bo preštevilna občinska uprava z županom na čelu začela delati, letos rezultati tega ne kažejo.« Anton Pogačar - Neodvisna lista za Blagovico, Trojane in Češnjice »Vendarle se je kar precej naredilo, seveda pa vsi vemo, kakšno je prvo leto po volitvah. Upam, da se bomo v prihodnje vsi med sabo še bolje razumeli in znali držati skupaj, saj se bo le tako lahko naredilo še več v korist občanov. Če bomo uspeli preseči strankarske zdrahe in gledali na skupno dobro, bomo naredili ogromno. Ne sme biti nevoščljivosti. Če se bomo kregali, ne bomo dosegli nič. Vse, kar bomo naredili, bo ostalo zanamcem in vsem prebivalcem občine, ki povečini nimajo nobenega opravka s politiko. Najlažje je kritizirati, saj vsak dela napake. Moramo držati skupaj, saj smo majhna občina in bi lahko z malo več dobre volje naredili še več.« Stanislav Smrkol - Slovenska ljudska stranka »Razočaran sem nad dogajanjem v občini. Vseskozi poudarjam prostorski načrt kot temelj nadaljnjega razvoja. Težnja po preobsežni pozidavi nas je pripeljala do tu, kjer smo: nekateri imajo na desetine hektarjev, drugi pa ne morejo pozidati niti 500 kvadratnih metrov. Pristojna komisija v zadnjem letu o tem ni razpravljala niti enkrat. Moje želje za naprej so povezane z uresničitvijo katere od županovih (OŠ na Brdu, dom starejših občanov v Šentvidu, pločnik do Želodnika, Pungartnikova hiša, Lukovica II. del, večnamenski objekt v Krašnji, »škarpa« v Čepljah, L6 Lukovica) in moje (odkup zemljišč za športno-rekreativne površine v KS Lukovica) obljube.« Luka Maselj Dragi občani Lukovice OO Desus Lukovica vam želi zadovoljno leto 2012! Istočasno pa se zahvaljuje vsem ki ste glasovali na volitvah za Desus. Smo v vladi in uresničevali bomo naš program. Hvala in Srečno! SLS se zahvaljuje vsem, ki ste glasovali za Slovensko ljudsko stranko in tako ostali na trdnih tleh. V občini smo na petem mestu ( 271 glasov). Največja ovira v življenju je pomankanje poguma, da bi po izgubi ali padcu šel naprej. Tisto, kar nas loči od negotovosti , je le pogum, pogum čisto navadnih ljudi. Ko si stisnjen v kot in se vse zaroti proti tebi in se ti zdi, da ne boš mogel več vzdržati; se nikoli ne vdaj, kajti prav tam in tedaj se bo usoda obrnila. (iz knjižice O pogumu) HVALA! Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, lepe božične praznike, srečno in vse dobro v letu 2012. OeČiNSKi ODBOR SlS LuKOViCA IrOL Spoštovane občanke in občani, čestitamo vam ob dnevu samostojnosti in enotnosti želimo vam vesele božične praznike ter srečno zdravo in uspeha polno leto 2012 LISTA zA OBČINO LUKOVICA SDS SDS ostaja močna in enotna stranka slovenskih in evropskih vrednot Zahvaljujemo se vam za Izkazano zaupanje na volitvah v Državni zbor RS. Iskreno se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem, ki so glasovali za Slovensko demokratsko stranko. »Glasovali ste za dober in kvaliteten program, glasovali ste za odlično kadrovsko ekipo, ki je stala za tem programom. Slovenska demokratska stranka je vedno pripravljena na sodelovanje ter da je leta 2009 sama predlagala sodelovanje vladi, ki pa je bilo odklonjeno. Za prihajajoče praznike vam želimo mir in dobro, naj bo Božič upanje, naj Dan Samostojnosti in enotnosti združuje ljudi. V prihajajočem Novem letu 2012 pa vam želimo zdravja in osebnega zadovoljstva. Vaša Slovenska demokratska stranka Volitve so za nami, bo novi vladi uspelo? Naj se najprej zahvalim občankam in občanom, kateri ste svoj glas zaupali Socialnim demokratom. Zmagovalci letošnjih volitev morajo zavihati rokave in vlado sestaviti še v letošnjem letu. Glede na svetovne trende mora novi mandatar sestaviti vlado v najkrajšem možnem času, saj brezvladje ne koristi nikomur. Država mora nujno sprejeti paket protikriznih ukrepov, kateri med drugim predvidevajo tudi zamrznitev javnih transferjev. Državni zbor mora na predlog vlade ponovno, v najkrašem možnem času sprejeti potrebne pokojninske in predvsem gospodarske reforme. V trenutku ko to pišemo, v O.O. SD Lukovica še ne vemo ali bo stranka Socialnih demokratov šla v koalicijo Zorana Jankoviča ali ne. Tu bomo imeli možnost prvič videti praktično politično sposobnost novega mandatarja. Predsednik SD, Borut Pahor je javno izrazil bojazen, da se boji predvsem aristokratskega vodenja in plenjenja državnega premoženja ter neupravičen predlagan dvig ddv - ja z strani Pozitivne Slovenije - stranke Zorana Jankoviča. Vsekakor, pa bo stranka SD v parlamentu podprla vlado, katerokoli, predvsem iz razloga, da čimprej začne delati. Časi ne dopuščajo kakršnih koli političnih obračunavanj tako na lokalni, kot državni ravni. Sedaj morajo neodvisne liste, ter ostale politične stranke vsaj predlagati kakšne ukrepe. V SD bomo vse dobre predloge poprli, kljub dejstvom da so ostali, v večini, reforme SD - ja zavrnili na referendumih. V SD - ju ne bomo iskali zamer, iskali bomo rešitve, tako kot do sedaj. Vsem občankam in občanom želimo lepe praznike, ter srečno, uspešno in predvsem zdravja polno leto ki prihaja. Za O.O. SD LuKoviCA, član oBčinsKEGA sveta, Gregor Bajde. Spoštovani občani in občanke občine Lukovica! Najprej iskrena HVALA vsem tistim, ki ste na volitvah oddali svoj glas za Novo Slovenijo, krščansko ljudsko stranko. S tem ste pripomogli k vrnitvi krščanske demokracije v slovenski parlament in k izvolitvi Ljudmile Novak za vašo poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije. Kot poslanka si bom prizadevala, da bo tudi vaše mnenje slišano in upoštevano v parlamentu, zato vam bom kmalu sporočila, kje in kdaj bo odprta moja poslanska pisarna. Kolikor bo v mojih močeh, si bom prizadevala za razvoj tega območja in za dobro sodelovanje z vsemi, ki to želite in pričakujete. Nova Slovenija je prva stranka v zgodovini samostojne Slovenije, ki ji je uspela vrnitev v parlament. S trdim delom, odločnostjo in vizijo smo dokazali, da za vodstvo, člane in članice NSI ter naše volivce, ni nič nemogoče. Veseli smo vaše podpore in zaupanja v vrednote krščanske demokracije. Nova Slovenija in OO NSi Lukovica vam želimo blagoslovljene božične praznike ter lepo praznovanje dneva slovenske samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa veliko zdravja, zadovoljstva in miru, ki ga potrebujemo ob premagovanju različnih življenjskih in delovnih izzivov. IjuDMiLA Novak, vaša poslanka Obiščite spletno stran: www.nsi.si OO NSi Lukovica Lista za Ks Prevoje in Ks Rafolče želi vsem krajanom in občanom občine Lukovica v novem letu 2012 polno zdravja, sreče in uspeha! Želimo vam poln koš zdravja, zvrhano mero optimizma in širok krog iskrenih prijateljev. Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan. V novem letu pa nič skrbi, polno ljubezni in lepih dni. Srečno 2012 ! Lista za Blagovico, Češnjice in Trojane AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 1SS0 Domžale TEČAJI CPP: MED NOVOLETNIMI POCITNICAMI in V JANUARJU: 09.01. in 8S.01.8018 ............. TEČAJI CPP SO BREZPLAČNI .............. TEČAJ ZA TRAKTOR: g7.0g.g01g V 2012 VAM ŽELIMO VSE DOBRO IN PREDVSEM VARNO VOŽNJO INF: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si Predčasne volitve v Državni zbor 2011: neuradni rezultati za občino Lukovica Jankovic za las pred Janšo Prve predčasne volitve v Državni zbor v Republiki Sloveniji so se končale z relativno zmago Liste Zorana Jankoviča - Pozitivne Slovenije (PS), ki ji je z zaostankom dobrih dveh odstotkov sledila Slovenska demokratska stranka (SDS). Obe stranki sta bili najmočnejši tudi v občini Lukovica, kjer pa je bila prednost PS pred SDS zgolj 0,54 odstotka oziroma 16 glasov. V parlament so se poleg omenjenih uvrstile še naslednje stranke: Socialni demokrati (SD), Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Nova Slovenija (N.Si). Svojega predstavnika imata z ustavo zagotovljeni tudi italijanska in madžarska narodnostna manjšina. Na osmih lukoviških voliščih, ki spadajo v 4. volilno enoto (Ljubljana-Bežigrad) in njen 10. okraj (Domžale I), je od 4297 volilnih upravičencev svojo dolžnost opravilo 3021 posameznikov (63 glasovnic je bilo neveljavnih) oziroma 70,3 odstotka vseh (na ravni države je glasovalo 64,98 odstotka volilnih upravičencev). Večjih odstopanj v primerjavi s celotno Slovenijo ni bilo: parlamentarnega praga štirih odstotkov ni presegla nobena stranka, ki se ji na ravni države ne bi uspelo prebiti v Državni zbor, do manjših odstopanj je prišlo le v odstotkih podpore. PS, SDS, SD in DeSUS imajo v Lukovici manj volivcev kot je slovensko povprečje, DLGV, N.Si in SLS, ki so se znotraj Črnega grabna zvrstile na tretjem, četrtem in petem mestu, pa kar občutno več. Na lukoviških voliščih je v petih primerih zmagala PS (Lukovica, Šentvid, Rafolče, Češnjice, Trojane), v treh pa SDS (Krašnja, Zlato polje, Blagovica). Najboljšo volilne udeležbo znotraj občine je imelo volišče na Češnjicah, sicer najmanjše v občini, kjer ima volilno pravico 57 upravičencev, pri čemer se jih je 4. decembra volitev udeležilo 49 oz. 85,96 odstotka vseh. Najmanj odstotkov ljudi je šlo na volišče na Trojanah, in sicer le 55,26 odstotka. Od 20 strank oz. list, ki so nastopile na volitvah, jih je v našem volilni enoti nastopilo 17; ni bilo Stranke enakih možnosti Slovenije, stranke Humana Slovenija in stranke Akacije. Več podatkov lahko razberete iz priložene tabele. Opomba avtorja: Gre za neuradne rezultate volitev, ki temeljijo na podatkih iz osmih lukoviških volišč, poslanih na naslov Državne volilne komisije. Rezultati ne upoštevajo predčasnih volitev. Luka Maselj Krašnja Lukovica Šentvid Rafolče Zlato polje Blagovica Češnjice Trojane SKUPAJ Odstotek v občini Lukovica Odstotek v volilnem okraju Domžale I Odstotek v Sloveniji SMS Zeleni Franc Černagoj 1 3 3 0 0 5 0 0 12 0.41 0.49 0.85 Državljanska lista Gregorja Viranta Gregor Virant 53 96 73 29 17 34 4 27 333 11.25 11.68 8.41 Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Ljudmila Novak 33 108 38 45 19 22 4 11 280 9.46 8.77 4.81 Demokratična stranka dela - DS Ljerka Franjetic Dobnik 2 1 2 1 1 3 0 3 13 0.44 0.4 0.64 SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka Franc Rokavec 32 75 40 28 18 43 12 23 271 9.16 6.21 6.88 SSN - Stranka slovenskega naroda Majda Miklič 2 1 1 0 0 1 0 2 7 0.24 0.13 0.08 Slovenska nacionalna stranka - SNS Miroslav Ribič 11 11 12 1 3 6 0 2 46 1.55 1.47 1.8 LDS - Liberalna demokracija Slovenije Tomaž Zavrl 3 7 9 3 1 4 0 3 30 1.01 1.29 1.47 Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija Britta Bilac 99 214 224 70 16 58 16 63 760 25.68 30.72 28.55 Gibanje za Slovenijo Nada Pavšer 1 1 1 1 1 0 0 0 5 0.17 0.18 0.3 DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Zmago Knuplež 23 47 34 14 0 15 2 19 154 5.2 5.08 6.98 Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS Vesna Vilar 4 8 6 1 3 3 0 0 25 0.85 1.23 1.22 SD - Socialni demokrati Gregor Bajde 50 52 61 12 7 25 4 39 250 8.44 8 10.51 Slovenska demokratska stranka - SDS Robert Hrovat 116 174 212 50 49 86 7 50 744 25.14 23.44 26.22 Naprej Slovenija - NPS Vladimir Brlek 1 1 1 2 0 0 0 0 5 0.17 0.11 0.1 Zeleni Slovenije Sandi Novak 2 2 3 3 1 3 0 2 16 0.54 0.55 0.34 Zares - socialno liberalni Jurček Nowakk 1 4 3 1 0 0 0 0 9 0.3 0.28 0.65 Priprave na božične koncerte Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon smo se v petek, 25. novembra, zgodaj popoldne odpravili proti morju; pa ne na počitnice, ampak na tri dnevne intenzivne vaje s pripravami na naše že tradicionalne božične koncerte. V tistih dneh smo se doma dušili v megli in slabem zraku, na Debelem rtiču, kjer smo domo-vali, pa nas je pričakalo sonce in modro nebo. Pesem je privrela na plano in združila v harmonično soglasje človeka in naravo, pesem in govorico ter pela hvalnico vsemu lepemu. Dneve smo preživljali zelo delavno, najprej z ločenimi vajami ženskih in moških glasov, nato pa s skupnim delom pod strogo taktirko našega zborovodje Karla Leskovca. Seveda ni manjkalo smeha, hudomušnih prigod in nepozabnih sprehodov v naravi. Debeli rtič pri Ankaranu, kjer smo bili gostje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije, je na tem koncu naše dežele, kjer začne naša Slovenija podajati roko sosednji državi Italiji, ohranil velik kos neokrnjene narave. Kot nalašč za letovanje otrok z zdravstvenimi težavami in socialno ogroženih družin ter posameznikov, ki jim je to zdravilišče prvenstveno namenjeno. V nedeljo, ko smo zaključili s pripravami, smo polni energije in novih božičnih melodij zavili proti domu. Vse do zadnjega tedna v iztekajočem letu bomo še pridno vadili in nadgrajevali naše delo; letošnji koncert nas bo z božičnimi napevi popeljal po evropskih državah, zaključili pa ga bomo z našimi nesmrtnimi melodijami božičnih napevov. Toplo vabljeni na naše koncerte! Mojca stoschitzkr Zlatoporočenca Z voščilnicami sto let v preteklost Lepo je, če si dva obljubita večno zvestobo pred Bogom, še lepše pa je, če si to obljubo obnovita po 50 letih skupnega življenja. To sta pred svojimi domačimi in sorodniki storila tudi Marija in Alojz Trdin iz Jelše nad Blagovico v cerkvi sv. Petra v Blagovici. Prehodila sta mnogo lepih in trnovih poti, a ena bila je prava za oba, ko ponovno sta sklenila roki in jo obnovila na zlati poroki. 19. novembra smo se zbrali sorodniki Karner in Trdin ter se ob kozarčku, dobremu razpoloženju in hrani poveselili z njima. S pesmijo in plesom ter dobrimi željami smo se poslovili in jima zaželeli še mnogo srečnih desetletij. Ljubezen brez prestanka naj ju obiskuje, z njo pod isto streho pa še zdravje naj domuje! Sonja urankar Prve tiskane božično-novoletne voščilnice naj bi nastale v 20. letih 19. stoletja, množično pa so jih začeli ljudje pošiljati ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Prav iz tega obdobja je tudi največ voščilnic, ki si jih lahko vse do svečnice ogledate na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. Člani Skrinjce, društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine, smo namreč v sodelovanju z zbirateljem starih voščilnic Janezom Lombergarjem (mimogrede, njegova zbirka šteje več kot 10.000 primerkov) pripravili razstavo skoraj 200 voščilnic za decembrske praznike. Voščilnice ob godu sv. Miklavža zaznamujejo parklji in rdeča barva, ki jih pospremi »srčen pozdrav iz pekla«. Seveda najdemo tudi take, ki prikazujejo svetnika, ki obdaruje otroke, a te so začuda v manjšini. Na božičnih voščilnicah prevladuje podoba svete družine z detetom v jaslih, novoletne voščilnice pa so polne dimnikarjev, štiriperesnih deteljic, prašičkov in ljudi, ki nazdravljajo. Te motive in simbole smo obiskovalcem razložili na odprtju razstave, ki ga je popestril tudi novinar in fotograf Primož Hieng. Ker že vrsto let zbira voščila, ki nadomestijo neizvirno »Vesel Božič in srečno novo leto!«, nam je prebral nekaj izbranih voščil znanih in manj znanih avtorjev ter zaigral na kitaro. Pridružil se nam je tudi zbiratelj starih krajevnih razglednic Zmago Tančič in v sodelovanju z njim ter glasilom, ki ga pravkar berete, v decembru za- čenjamo akcijo zbiranja razglednic Lukovice in okolice. Seveda ste tudi bralci lepo vabljeni k sodelovanju, več boste izvedeli v prihodnji številki Rokovnjača. Andreja Cokl Društvo Skrinjca in glasilo Rokovnjač vas vabita k sodelovanju pri zbiranju poštnih razglednic krajev v Občini Lukovica (od Prevoj do Trojan). Če imate doma stare ali sodobne razglednice iz naših koncev, jih lahko vsak ponedeljek v januarju med 19. in 20. uro prinesete na Domačijo Rus ali pokličete tel. št. 041 874 786. Razglednice, ki bodo razstavljene na razstavi in objavljene v knjigi, vam bomo nepoškodovane vrnili, zato upamo na čim večji odziv krajanov. Če poznate ljudi izven meja naše občine, ki take razglednice imajo, povabite k sodelovanju še njih! T RAčunawansTva mWUHA prispevamo k vašemu dobičku Z vami že 15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Božični čas, presveti čas prihaja, navdihuje nas ^ Spet vas bomo popeljali v decembrske praznične dneve z božičnimi koncerti Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon: v torek, 27.12.2011, ob 17.00 uri, v Domu upokojencev na Vranskem v četrtek, 29.12.2011, ob 19.00 uri, v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici v soboto, 7.1.2012, ob 18.00 uri, v cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Tuhinju v nedeljo, 8.1.2012, ob 10.30 uri, v cerkvi Marije Vnebovzete v Čemšeniku TOPLO VABLJENI! Začetek adventa v ŠKD Bregar Tudi tokrat so na soboto pred prvo nedeljo pripravili za tiste mlade, ki svoje znanje v zvezi z konji izpopolnjujejo pri ŠKD Bregar, zanimiv dan, tokrat brez konj. S tem, kako nastane adventni venček, so se tokrat spopadli nadebudni jahači in jahalke in tudi tokrat jim je delo šlo lepo od rok. Sicer pa ob obilici pripravljenega materiala, ko je kaj za vzeti v roke, ni bilo problema izdelati svoj adventni venček, bolje naš, saj se ob njem zbira vsa družina. Zadovoljni so odšli tokrat iz klubskih prostorov vsak s svojim venčkom, ob katerem bodo doma pri prižgani svečki skupaj molili. Drago Juteršek daoi Razvalina življenja Odrske deske Kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu so v soboto, 3. decembra, ponovno oživele, saj nam je kulturno društvo Gledališče Krka predstavilo odrsko delo Frana Šaleškega Finžgarja Razvalina življenja. Tako kakor našega pisatelja Janka Kersnika tudi njega odlikuje to, da snov za svoja dela jemlje iz vsakdanjega življenja in je kot dušni pastir vedel za mnoge vesele in žalostne trenutke. Delo Razvalina življenja se v ničemer ne razlikuje od današnjih časov, saj je tudi v tistih časih imel glavno besedo denar, spletkarjenje, velikost grunta in imenitnost. Danes se to sicer na zunaj imenuje malce drugače, pomen in vsebina pa ostaneta in vendar smo se tokrat prav od srca nasmejali številnim zapletom na odru, le zadnjega nam igralci niso priporočali, da ga poskusimo doma. Še predstavitev posameznih nastopajočih, ki so se jim pridružili tudi tisti iz ozadja in zastor je padel, a le do naslednje prireditve, ki bo, upajmo, ponovno napolnila dvorano v Šentvidu. Drago Juteršek Dadi Kako je izginilo Gradiško jezero V četrtek, 1. decembra, je KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja uprizoril otroško predstavo Kako je izginilo Gradiško jezero, ki jo je napisala mladinska pisateljica Alenka Klopčič. Scenarij in režija je izpod peresa Vere Beguš, v predstavi so nastopali igralci KUD F.Maselj Podlimbarski, KDK Domžale pa so nastopale v filmskem vložku kot kotalkarice. Predstava pripoveduje o treh najstniških sestrah Sari, Tari in Lari, ki imajo čarovniško moč in le-to uporabljajo v dobre namene. No, se jim včasih tudi malce ponesreči. K pozornosti, pravičnosti in dobroti jih venomer opozarja buča Dondalabumba. Na zimskem festivalu na ledu bi bile rade najboljše in zato je potrebna vaja. S svojimi čarovniškimi močmi ukradejo jezero in ga postavijo na svoje dvorišče. Buča potrka na njihovo vest in na njihov zdrav odnos do živali in na to, da mora biti jezero tam, kjer je vedno bilo. Za petami pa jim je ves čas tudi hudobni Van Hlod, ki jim hoče škodovati in dokazati njihovo čarovništvo. Nevoščljive so jim tudi sošolke. Seveda se zgodba srečno konča. V avli krašenjske šole pač ni bilo mogoče postaviti drsališča, zato je Vera Beguš zaprosila kotalkarice iz KDK Domžale, da so pokazale svoje veščine na kotalkah, ki jih je Darko Tič odlično posnel in so s tem v predstavi na filmskem platnu spretno zaokrožili celotno zgodbo. Scenske dodatke sta prispevala Mitja Beguš in Štefan Cerar. Glavne vloge Tare, Lare in Sare so odigrale Ajda Tič, Brina Tič in Lucija Dolinšek. Zvoki violine Anje Kralj so premostili prehod med scenami. Predstava je bila dobro obiskana. Obiskala jo je tudi pisateljica Alenka Klopčič ki je bila nad režijo, sceno in igro vidno navdušena in se je vsem skupaj iskreno zahvalila ter nastopajočim poklonila vse tri knjige. Knjiga Kako je izginilo jezero je le ena izmed treh čarovniških knjig, ostali dve nosita naslov Kako je izginila gora in Kako je izginila šola. Preberite jih otroci, ne bo vam žal. MiLENA Bradač Skupinska slika nastopajočih in ustvarjalcev predstave Intevju Andrej Svete »Ti si Peter, Skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« (Mt 16,18). To besedilo pesmi, ki je vzeto iz Matejevega evangelija, glasbo pa je priredil Franc Kimovec, je prav zagotovo odmevalo na dan posvečenja gospoda župnika Andreja Sveteta. In to že pred 40 leti, kar smo v Rokovnjaču že lahko prebrali. Vendar je v tem letu gospod župnik praznoval še en okrogli jubilej in to 30 let, odkar je prevzel vodenje župnij Brdo in Zlato Polje. Zato smo se njegovega jubileja spomnili na praznik Marijinega Vnebovzetja (15. avgusta) pri sveti maši in mu stisnili v roko. Bližajoči se prazniki, ki Kristjane po vsem svetu še posebej zaznamujejo, smo se odločili d a vam gospod a župnika malce podrobneje predstavimo. Le ni mačji kašelj biti 30 let župnik v eni oziroma dveh »farah«, poleg duhovne podpore pa še skrbeti za toliko sakralnih objektov (kar 5 podružnic). Poleg vsega tega pa še redne dejavnosti v duhovniškem poklicu kot so verouk, redne in izredne Svete maše ter vsi tako veseli kakor žalostni trenutki, kjer je duhovnik v veliko pomoč. In še bi lahko naštevali, govorili o Karitas, Slomškovem bralnem priznanju, mnogih pevskih zborih, ki delujejo v okviru župnije, raznih srečanjih, ^ ampak kaj več o tem pa si preberite v intervjuju. G. Andrej najprej en lep pozdrav. Ker vas mnogi poznajo, drugi malce manj, bi želel, da se na kratko predstavite. Verjetno vsi ne vedo, kje ste se rodili, kje ste se šolali, kaj ste študirali, preden ste se odločili za študij duhovništva? Rodil sem se v Mengšu, v letu, za katerega zelo pomenljivo starejši rečejo »konec svobode« (1945), v delavski družini. Osnovno šolo sem obiskoval v Mengšu. Že takrat nas je doletela šolska reforma; po štirih razredih osnovne šole sem naredil 1. in 2. razred Nižje gimnazije, nato »pristal« v 7. in 8. razredu osnovne šole. Gimnazijo sem obiskoval v, po mojem mnenju, najlepšem slovenskem mestu - Kamniku. Po maturi (1964) sem postal študent medicine. Po končanem 2. letniku sem presedlal na Teološko fakulteto z željo, da postanem duhovnik. Dokončna odločitev za duhovništvo je dozorela na ljubljanskem študentskem misijonu v postnem času leta 1966. Teologijo sem končal leta 1971 in bil 29. junija 1971 posvečen v duhovnika. Kako ste domačim sporočili, da se podajate v duhovniški poklic, in kako so to sprejeli? Moji domači so bili prvič nekoliko presenečeni, ko sem po maturi postal študent medicine. Drugo presenečenje je sledilo v letu odločitve za duhovništvo. Mojo odločitev so spoštovali, jo sprejeli in mi vedno stali ob strani. Zadnjih 30 let ste župnik na Brdu. V katerih župnijah ste že delovali (kot duhovnik in kot kaplan) pred tem? Moja prva duhovniška služba je bila v župniji Velike Lašče, kjer sem bil »semeniški« duhovnik (6. letnik teologije). Po dveh letih kapla-novanja v Velikih Laščah (»slovenske Atene«) sem bil prestavljen za kaplana v Tržič na Gorenjskem in v Lom pod Storžičem. Po dveh letih v Tržiču sem bil imenovan za župnika v Ovsišah pri Podnartu in soupravitelja župnije Kamna Gorica. Po petih letih me je nadškof Šuštar poslal na Brdo pri Lukovici in na Zlato Polje. 15. avgusta je minilo 30 let odkar ste uradno prevzeli župnijo Brdo in Zlato polje. Kako se spominjate tistega dneva? Vsaka premestitev je nekoliko »stresna«, hkrati pa tudi nov izziv. Na Ovsišah in v Kamni Gorici sem bil rad. Nisem si želel premestitve, a sem ubogal škofa. Veliki šmaren leta 1981 je bil dan novega začetka za mene in za farane. Nekoliko treme, veliko radovednosti in želje po sprejetju, nekoliko tudi strahu, predvsem pa zaupanja v Božjo pomoč, je zaznamovalo tisti dan daljnega leta 1981. Kako je potekalo »uvajanje« v novo župnijo. Ste se lahko vključili v nove navade, ali so bili verniki takrat zelo »zaprti«? Prvi tedni in meseci so bili dokaj pestri: spoznavanje ljudi, običajev, »ovohavanje« s strani tedanjih oblastnikov iz kakšnega »testa« sem (marsikaj so že vedeli iz poročil »pristojnih« za duhovnike s prejšnjih župnij). Ljudje so bili takrat verjetno veseli spremembe. Tudi danes bi je gotovo bili! Ko ste prevzeli župnijo, ste prevzeli tudi velik del odgovornosti za stavbe. V Slove- niji verjetno ni veliko župnij s toliko podružnicami. V času vašega službovanja so naše cerkve pridobile novo, lepšo podobo. Ali ste ponosni in zadovoljni z opravljenim delom? V naši dekaniji ima samo moravška župnija več podružnic. V preteklih letih je bilo pač več možnosti za obnove in to smo izkoristili. Danes je že težje. Verniki so radi prispevali za obnove. Po osamosvojitvi sta tudi občina in država pomagali s finančnimi sredstvi. To velja predvsem za veliko prenovo cerkve sv. Luke v Spodnjih Praprečah. Brez občinske in državne pomoči restavriranje ne bi bilo uresničljivo. Z opravljenimi deli sem zadovoljen. Mislim, da tudi ljudje. Težave so včasih bile zaradi osebnega prepričanja nekaterih, da so »eksperti« na vseh področjih. Obnova cerkva je pač specifična in treba je upoštevati stroko! Ob denacionalizaciji je bil župniji povrnjen tudi kulturni dom v Šentvidu, ki se je z občino lepo obnovil. Si v prihodnje želite še več proslav in dejavnosti v tem hramu kulture? Kulturni dom Antona Martina Slomška v Šentvidu je zgradila soseska sv. Vida v Šentvidu za kulturni dom. Nacionaliziran je bil pod pretvezo poslovne stavbe. Ob denacionalizaciji je bil vrnjen Župniji Brdo, soseski sv. Vida, v žalostnem stanju. Občina Lukovica (župan Živko Burja) je omogočila obnovo doma, da je sedaj res lep dom kulture. Dom je last Župnije Brdo, Občina Lukovica je najemnik. Župnija ima prednostno pravico za uporabo doma. Po najemni pogodbi, ki jo je odobrila Nadškofija Ljubljana, so v domu mogoče samo kulturne prireditve, predavanja, širši sestanki in podobno. Ni pa dom na razpolago za kakšne zasebne ali društvene zabave. Za takšne stvari so gostilne. Nekateri tega nočejo razumeti! Verjetno največjo preobrazbo je doživela cerkev Sv. Luke v Sp. Praprečah, verjetno je bilo tu potrebno mnogo usklajevanj. Kako ste spremljali ta projekt? Kakšna je bila vaša vloga v tem projektu? Župnija Brdo je lastnik cerkve sv. Luke, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Vsa restavratorska dela je vodil Restavratorski center Republike Slovenije iz Ljubljane (gospa Damijana Pečnik). Naša vloga? Prošnje za donacije na Ministrstvo za kulturo, Občino Lukovica in prošnja za pomoč župljanom, predvsem so- seščanom, poleg tega še pridobitev soglasja tudi s strani Nadškofije za vse spremembe pri obnovi. Zvrstile so se mnoge obnove. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi dela na duhovnem področju. Kar nekaj duhovnih pomočnikov ste imeli. Sedaj vam pomaga gospod Ivan Povšnar iz župnije Vrhpolje pri Moravčah. Kako se spominjate preostalih duhovnih pomočnikov? Ste kdaj razmišljali o tem, da bi bilo v tako župnijo potrebno povabiti kaplana? Ker imamo v soupravi župnijo Zlato Polje in zaradi zahtev soseske sv. Vida po nedeljski sv. maši v Šentvidu, je nadškof Šuštar obljubil duhovne pomočnike. Kar nekaj se jih je zvrstilo: dr. Košir, dr. Štrukelj, g. Kerin, dr. Kvaternik, g. Okorn in sedaj g. Ivan Povšnar. Hvaležen sem jim, in upam, da tudi farani za njihovo pomoč in prihajanje k nam. Povabiti kaplana v našo župnijo? Povabiti ga ne moreš, samo prosiš lahko nadškofa! Za stanje, v katerem je naša nadškofija, še bolj pa druge slovenske škofije glede osebja, moramo kar opustiti upanje na kaplana. V času vaše prisotnosti v Črnem Grabnu je bilo kar nekaj novih duhovnih poklicev. Kako kaže sedaj, je odločitev za delo v Gospodovem vinogradu težka? Odločitev za duhovni poklic nikoli ni bila lahka. V sedanjem času mentalitete propadajoče starogrške in starorimske civilizacije - »Kruha in iger« - pa je odločitev še toliko težja. Kako kaže? Za sedaj ne najbolje. Bog pa bo poskrbel! Še vedno je! To trdno verjamem in v Gospoda zaupam! Kljub obilo obveznostim si vedno najdete čas tudi za mlade. Verouk je že dolgo stalnica v vašem urniku. Kako so se z leti spreminjale generacije? So otroci danes bolj »zahtevni«? Da, verouk je stalnica duhovniškega dela. Če bi po človeško merili, je to delo, v katerega je vloženo toliko truda in časa, zelo neproduktivno. Verjamem, da ima Bog drugačna merila kot ljudje. V teh tridesetih letih so se generacije strašno spremenile. Otroci, večinoma, imajo vsega dovolj. Poznajo samo pravice, dolžnosti pa zelo malo. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da mladi tolikokrat sploh ne vedo, kaj bi radi oziroma kaj zares potrebujejo za zgraditev odgovorne osebnosti. Preveč staršev jim pri tem drži »štango«! Verjetno ste že poročili kakšen par, ki ste ga spremljali od krsta? Kakšni so vaši občutki, ko pred vami izpovedo večno zvestobo tisti, ki ste jih nekoč krstili? Ob novem letu poje cerkvena pesem: O, naglo, naglo čas beži, v brezmejno večnost sije! Prvi občutek je to: Čas beži! Drugi pa: Pa ne v nič in pozabo, ampak k Bogu! Od Njega prihajamo in k Njemu se vračamo. Vsem mladim zakoncem, mojim krščencem, želim ravno te osrečujoče zavesti! Srečanje starejših, zakonski jubilanti, srečanje nekdanjih ministrantov in SBP. Pa še mnogo ostalih dogodkov se odvija v župniji. Verjetno vam tu pomagajo tudi drugi. Ste zadovoljni, ker se toliko dogaja in da so ljudje še vedno pripravljeni sodelovati? Bogu sem hvaležen za vse sodelavce pri oznanjevanju, bogoslužju in karitativnemu delu. Vesel sem vsake spodbude, če je seveda zraven tudi pripravljenost sodelovati pri njihovi uresničitvi. Moj značaj je kriv, da zmeraj ne pokažem dovolj hvaležnosti. V meni je morda preveč tistega: Kar mož (žena) je zmožen storiti, je dolžan storiti! Na področju dobrodelnosti imate na Brdu delujoč Pavličev sklad in Karitas. Verjetno tudi tu ne gre brez dobrotnikov. Kako vidite medsebojno pomoč v času krize? Tudi v času krize bodo največkrat priskočili na pomoč tisti, ki tudi sami občutijo pomanjkanje! Bogatini (po svetopisemsko) nimajo ne oči ne srca za človeške stiske, duhovne ali materialne! Bližajo se prazniki, verjetno jih težko pričakujete, vendar vam predstavljajo tudi kakšen problem. Pridige se vendarle ne pišejo same, poskrbeti je potrebno tudi za okrasitev ^ Kaj si predvsem želite za praznike? Miru? Za božič (praznik Kristusovega rojstva, ne nek družinski praznik) želim sebi in vsem, da Kristusa, učlovečenega Boga, ki prihaja k nam, ob vsem hrupu in zahodnjaškem potrošništvu, ne bi postavili na cesto! Da ne bi šel božič mimo samo v nakupovalnih centrih, hrupu ter dobri hrani in pijači. Kaj bi zaželeli našim bralcem ob praznikih, ko se oziramo na preteklo leto in ko z radostjo praznujemo rojstvo Odrešenika? Odgovor je v prejšnjem odgovoru. Za leto, ki se izteka, velja: takšno je, kot smo ga tudi mi soustvarjali. Bogu prepustimo sodbo. Kar je bilo dobrega, se veselimo; slabo pa v novem letu opustimo! Kje vidite duhovno oskrbo čez pet do deset? Veliko težja bo; ne bo pa brezupna. Pogoj: vsak kristjan se bo moral bolj zavedati in uresničevati svoje krstno in birmansko poslanstvo - biti duhovnik, učitelj in vodnik k Bogu. Se vam zdi, da smo Kristjani premalo dejavni v družbi, glede na izjave pri zadnjih volitvah, ki so se vrstile »čez cerkev«? Da, premalo! Kristusa sicer poznamo, v javnem življenju ga pa prevečkrat ne priznamo. Tako kažejo naše odločitve. Cerkev je pa tako ali tako od prvih časov krščanstva do danes vedno dežurni krivec za vse, kar gre narobe! Redno se srečujete s starejšimi, ki so steber molitve, kaj pa, ko njih ne bo več, kdo bo še molil? Tudi mladi nabirate leta in se starate. Upajmo, da boste rasli tudi v modrosti in milosti. Milost in modrost pa je tudi - moliti! To prej ali slej spoznata vsak moder mož in modra žena (ni pa rečeno, da učen mož in učena žena; pri učenosti je nujno potrebna spremljevalka tudi ponižnost - te pa pogosto manjka). Gospod župnik, najlepša hvala, da ste si vzeli čas in našim bralcem predstavili del vaše preteklosti, vašega vsakdana in da ste z nami delili nekaj pogledov na aktualne stvari. Želim vam še mnogo uspešnih let in obilico zdravja. Poleg tega pa še veliko dejavnih Kristjanov v vaši župniji, da bo župnija rasla v veri in razumu. Vsem bralcem pa želim: za božič želim vsem, da Kristusa, učlovečenega Boga, ne bi postavili na cesto. Ob novem letu pa veliko dobrega, veselja in kar je bilo v starem letu slabega, opustimo. Tako, kot je povedal moj tokratni sogovornik. Marko Juteršek Foto: Drago Juteršek Janez brez glave Novo delo Gregorja Čušina, ki smo si ga lahko ogledali v organizaciji Dekanijskega odbora za mladino na praznik Brezmadežnega spočetje device Marije in sicer v četrtek, 8. decembra, v Kulturnem domu A.M. Slomška v Šentvidu, avtor imenuje mono-komedija, ob obilici humorističnih vložkov, pa vendar to ni lahkotna komedija, prej težja vsaj za tiste, ki nimajo krščanskega temelja oziroma predznanja. Gregor Čušin nam poda toliko citatov iz Svetega pisma, da bi lahko mirno napisal tudi pridigo in bila bi zelo zanimiva. Vse skupaj se začne z »odkritjem apokrifnega« dnevnika Janeza Krstnika, ki razkriva nekatere zanimive dele iz njegovega življenja, ki jih je navedel, še prej pa nam je razložil, zakaj ima uvod v to delo tri dele. Teme, okoli katerih se vse skupaj vrti, so pojem duhovniškega celibata, družine in ljubezni (posledično novega družinskega zakonika), pravilna oziroma nepravilna uporaba nekaterih besed, mariborska finančna afera, vprašanje pravičnosti in odpuščanja ^ Gregor Čušin nam v tokratnem gledališkem delu podaja nekatere osnovne pojme, ki jih čas, v katerem živimo, skuša predrugačiti, preusmeriti, narediti nekaj drugega iz njih, a ob tem ostaja zvest in neizprosen, Svetopisemski, krščanski, zagovornik tradicije, kar je danes neverjetna redkost in zaradi tega njegova dela delujejo neverjetno sveža in »normalna«, kakor za koga. Prepričan sem, da bo Janez brez glave postal uspešnica, taka kot so pred njim že postale Hagada, Evangelij po Čušinu, Pešec in Jona besni prerok in nam bo še naprej s svojimi deli odstiral meglo, ki jo imamo pred očmi, meglo, ki nam jo ponujajo ostali, a v njih ne najdemo toliko resnice, kakor v Čušinu v samo enem stavku. Drago Juteršek dadi Večer stand up komedije v Lukovici V soboto, 10. decembra, se je v kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici odvijal večer stand up komedije. Glavni nastopajoči, Tin Vodopivec, Perica Jurkovič in Jonas Žni-daršič, so dvorano za slabi dve uri napolnili z odličnimi šalami in iskrenim smehom. Stand up komedijo so obiskali mladi in malo manj mladi, ki so ob koncu večera vsi po vrsti z nasmehom na obrazu zapuščali dvorano. Kako tudi ne, nastopajoči so se lotili vsega po vrsti - od zabavnih spominov na nekdanjo Jugoslavijo do aktualne situacije v Sloveniji. Večer je dodatno popestril Jure Godler, ki je skupaj z Jonasom prireditev zaključil s simpatičnim skečem. Urška Ucakar Zlatoporočenca Peter in Francka Avbelj iz Spodnjih Lok Osemnajstega novembra je minilo 50 let, odkar sta se poročila Peter in Francka Av-belj, po domače Jakova iz Spodnjih Lok. Zlato poroko, častitljivi praznik, ki ga je dano dočakati le redkim parom, sta v ožjem krogu družine in prijateljev praznovala v cerkvi Svete Neže na Golčaju nad Blagovico. Peter in Francka sta se rodila leta 1938: edinka Francka 6. februarja v Spodnjih Lokah, štirinajst dni kasneje pa je v številni kmečki družini pri Majerjevih na Limbarski gori na svet prijokal še Peter. Usoda je hotela, da je Peter kot mlad fant prišel v službo k Franckinemu očetu in preskočila je iskrica ljubezni. Par se je 18. novembra 1961, pri 23 letih, odločil za zakonsko življenje, v katerem so se jima rodili trije otroci: Milena, Milan in Peterček. Ob vseh lepih trenutkih pa je bilo tudi nekaj zelo bridkih, kot recimo Peterčkova prezgodnja smrt, toda Peter in Francka sta se znala s skupnimi močmi prebiti skozi to. Njuna zrelejša leta so jima krajšali in jima še vedno krajšajo vnuki: Rok, Marko, Žiga, Jaka in Gašper, na katere sta izredno ponosna. Petdeset skupnih let je bilo osmišljenih tudi z delom: Peter je delal kot šofer in obrtnik - izdelovalec cementnih izdelkov - Francka pa je kot gospodinja celo življenje skrbela za dom in družino. »Bila sta in sta odlična starša ter zlata mama in ata vsem vnukom, ki so pri vaju pogosti našli zatočišče in varen pristan. Želimo vama še veliko srečnih in zdravih let,« je bil eden od poudarkov osrednje slovesnosti ob praznovanju zlate poroke, ki jo je 3. decembra, le dva dni pred svojo tragično smrtjo, vodil dosedanji blagoviški župnik Jože Vrtovšek. Luka Maselj Tradicionalno miklavževanje v Zgornjih Lokah 2011 Hvala vam Parklni in Sveti Miklavž, da nas vsako leto znova obiščete! iiiJA MeDič Jonas Žnidaršič Parklni, ki prebivajo v Kamrici, v Pecah in za Vardo pod Limbarsko goro so tudi letos obiskali Zgornje Loke. Od 3. do 5. decembra so vsak večer tekali od hiše do hiše in preganjali poredne otroke. Čeprav zadnja leta ni prav veliko otrok v Zgornji Lokah in okolici, za katerimi bi lahko letali, pa se Parklni vsako leto, kljub temu vračajo in skrbijo za to prelepo tradicijo. Vsi pa smo se najbolj veselili Miklavževega večera, ko so nas Parklni obiskali skupaj s Svetim Miklavžem, ki nas je vse prav lepo obdaril. Srečanje s tistimi, ki so pred enaindvajsetimi leti zmogli in si upali Na povabilo župana občine Domžale To-nija Dragarja smo se na prednovoletnem srečanju sestali pripadniki sestave MSNZ iz leta 1990. Najprej smo se z minuto molka spomnili dveh naših članov, ki jih ni več med nami; Antona Smrekarja in Alojza Pichlerja. Tokrat sta se vabilu odzvala tudi Bojan Končan, takratni namestnik načelnika MSNZ Ljubljana okolica, in načelnik MSNZ Domžale Dominik Grmek. Milan Narat nam je skozi krajšo predstavitev takratne organiziranosti orisal potek in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite, tajne organizacije, ki je v veliki meri pripomogla, da smo se Slovenci leta 1991 uprli zavoje- valcem in si ustvarili lastno državo - REPUBLIKO SLOVENIJO. Takrat se je delovalo v trojkah, saj posameznik, razen svojih predpostavljenih, ni vedel za ostale člane, ki so sodelovali v organizaciji. Vsi ti ljudje so bili vredni izjemnega zaupanja in so v sebi nosili globoko ljubezen do domovine. Bili so del pisanega mozaika, ki je takrat združil Slovence in jih popeljal do prve samostojne države. Med nami so oživeli spomini na tiste, ne tako oddaljene čase. Doma pri Dominiku Grmeku je nastal nekakšen začasni logistični center, vse se je dogajalo v nočnem času. V strogi tajnosti se je pretovarjalo orožje in oprema ter se odvažalo na vseh ostalih petnajst tajnih lokacij po naši nekdanji občini. Vsak naslednji ni vedel za drugega, tako tudi v primeru, da bi prišlo do odkritja posamezne tajne lokacije, ne bi prišlo do nadaljnjega, verižnega razkritja. Vsi smo še danes enotni: sedaj, ko imamo svojo državo, jo spoštujmo, imejmo jo radi, saj je naša in edina nam dana, edina, ki ji lahko rečemo - DOMOVINA. Janez GreGORič Utrinek s srečanja 60. ofiranje po vrsti Društvo podeželskih žena Lukovica je tako kot vsako leto tudi letos pripravilo dogodek, ki se je odvil v petek, 9. decembra 2011, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Obiskovalci, ki smo se zbrali ob 19. uri, smo bili lahko priča običaju ofira-nja, ki letos obeležuje že deseto obletnico svojega prikazovanja. »Dobra volja, zadovoljstvo in razigranost se ne starajo,« so bile besede predsednice Vide Capuder v njenem zaključnem govoru in takšno je bilo tudi občinstvo med in po predstavi. V uri programa, je 17 članic Društva prikazalo stari običaj, ki je bil prisoten predvsem ob godovih, danes pa ga izvajajo ob okroglih obletnicah članic. Osrednja zgodba predstave je bil Mickin rojstni dan, prihod članic k njej domov, kjer so s petjem, plesom, igranjem na instrumente proslavljale ta posebni dogodek, ji podarile izvirna darila ter vmes pripovedovale šale in skeče. S svojo igro so nasmejale polno dvorano, v kateri je sedelo tako staro kot mlado občinstvo. Ob koncu je dogodku namenil tudi nekaj besed podžupan Bojan Andrejka, z zahvalo Društvu v imenu občine Lukovica. Občina se lahko zanese nanje, saj nastopajo tudi na občinskih prireditvah. Po besedah Vide Capuder je »vsako ofiranje nekaj posebnega, saj je vsaka slavljenka enkratna in neponovljiva. Vsako slavljenko smo želeli razveseliti na način, ki se nam zdi najprimernejši zanjo. Ofiranje je ena izmed aktivnosti našega društva, ki nas povezuje, pomaga, da pozabimo na vsakodnevne skrbi, dobimo energijo in nov elan za vsakodnevno delo na naših kmetijah.« Prav tako sta bili Vida in njena sestra Francka pobudnici tega običaja, ki si pred desetletjem, ko so imele prvo ofiranje, zagotovo nista predstavljali, da se jih bo zvrstilo kar 60. Ena izmed aktivnih članic Društva je tudi Magda Kreft, ki je že dolgo razmišljala o tem, da bi običaj prikazale na odrskih deskah. Idejo je dobila, ko je bila z dekleti nekajkrat pri ofiranju. Tako je oblikovala program, izbrala pesmi, skeče in nekaj vezanega besedila ter vodila šest vaj, ki so jih imele pred petkovim nastopom. Njeni vtisi o predstavi so bili pozitivni: »Mislim, da nam je šlo krasno, čeprav nas je bilo vse na začetku malo strah. Moram povedati, da smo vse ljubiteljske pevke in sedaj celo igralke in da nobena nima izobrazbe s tega področja, tako da je bila v neki meri prisotna tudi improvizacija.« Po zaključki predstave so članice društva pripravile tudi pogostitev za vse obiskovalce, ki so se lahko posladkali z dobrotami izpod njihovih rok. Lea Smrkolj Foto: Luka Maselj Miklavžev večer Ali veste, da se je vse skupaj začelo s pismom, da najprej je sv. Miklavž mož, ki je poznan po dobroti napisal pismo na župnijsko Karitas in ta na Občino Lukovica in nato so otroci pisali pismo njemu in sv. Anton je primerjal njihove želje s tistim, kar je zapisano v knjigah in ^ prišel je. Sveti Miklavž, prvi izmed dobrih mož meseca decembra, je v ponedeljek, 5. decembra, kar dvakrat prišel v dvorano Janka Kersnika, da je obdaroval vse otroke od prvega leta starosti do tistih, ki hodijo že v drugi razred. Otroci so nam tokrat ob pomoči Marije Juteršek zaigrali igrico Miklavž je bolan in ob tem smo izvedeli, kakšne skrbi je s svojo boleznijo povzročil nebeškim angelom, da so se kar sami odpravili po nakupih in kako so jim na pomoč priskočili Eva, Ana in Rok. In vendar se je vse srečno izteklo. Svoje glasove so poleg igralcev Kristine, Ane, Eme, Ireneja, Jerice, Eme in Klare dodali še pevci in pevke otroškega pevskega zbora pod vodstvom Petre Avbelj in tudi sv. Miklavž se je pozdravil, da je lahko obdaroval otroke, le sv. Anton se je pri mnogih malce zazrl v svojo knjigo in odkimaval. Poleg otrok so tokrat darila prejeli še vsi nastopajoči ter domači župnik in duhovni pomočnik, pri njiju ni sv. Anton čisto nič v knjigo gledal. Drago Juteršek dadi NOVOLETNO VOŠČILO Vsem krajankam in krajanom, občankam in občanom ter vsem ljubiteljem druženja in nogometa, želijo vesel božič, srečno, zdravo in uspehov polno v letu 2012 člani športnega društva Zlato polje. Hkrati se vsem zahvaljujejo za pomoč in podporo. Srečanje veterank in veteranov GZ Lukovica Tradicionalno letno srečanje veterank in veteranov GZ Lukovica je bilo 11. decembra 2011 v gostilni Čebelica v čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Potekalo je v prijetnem in sproščenem vzdušju. Ob predstavitvi delovnih obveznosti, ki smo jih v okviru celotne Gasilske zveze Lukovica in Sveta veteranov regije Ljubljana III, uspešno Prihodnost pripada tistemu, ki verjame v svoje sanje, naj se iz sanj in hrepenenj decembrskih dni, vsem srečno in zdravo novo leto 2012 rodi. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PREVOJE želi občankam in občanom Občine Lukovica SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO TER OGNJAVARNO LETO 2012. Posebej pa bi se radi zahvalili prebivalcem KS Prevoje in KS Rafolče za izkazano podporo. preVojSKi GASiici iN GASiLKE VOŠČILO Ko se prižgejo praznične lučke sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Vse, kar slabo je, z novim letom naj zbledi, vse, kar dobro je, naj za vekomaj ostane! Prava pot je pot srca ostalo so le ovinki. Naj vas v božično noč in novo leto popelje pot brez ovinkov in naj vas v prazničnem miru sreča nežno objame! Vsem krajanom in ostalim občanom želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2012. Svet KS Češnjice izvajali v tekočem letu, smo bili deležni pohvale za organizacijo srečanja in tekmovanja veterank in veteranov Regije Ljubljana III, kjer je sodelovalo 500 gasilcev in gostov. Uspela nam je tudi organizacija poučne ekskurzije v partizansko bolnico Franjo in vojni muzej v Idriji. Kratki nagovori gostov, predsednika GZ Lukovice, predsednika sveta veteranov regije Ljubljana III in podžupana občine Lukovica, nam dajo vedeti, da dobro opravljamo svoje poslanstvo. Podeljenih je bilo tudi 6 priznanj in odlikovanj Gasilskega veterana gasilcem, ki so izpolnili pogoje. Zahvala za prijetno druženje gre tudi osebju gostilne Čebelica, ki nam je pripravilo lep ambient in prav tako pogostitev. Veterani GZ Lukovica voščimo občankam in občanom občine Lukovica prijetne božične praznike ter zdravo, veselo in uspešno novo leto 2012. čveto Decembrsko darilo otrokom občine Lukovica: ogled predstave 113 V petek, 9. decembra, smo si učenci 1., 2. in 3. razredov z Brda, Vrtca Medo, Krašnje in Blagovice v okviru projekta »Policija za otroke« ogledali predstavo »113« v izvedbi Gledališča Zajec. Predstava pripoveduje o varnosti in odgovornosti nas vseh. Otrokom moramo posredovati informacije in jih okrepiti, da se bodo v stiski in v zanje nevarnih situacijah znali zaščititi in poiskati pomoč. Preventiva, katere cilja je zagotoviti, da otroci ne bodo utrpeli škode zaradi nasilja in zlorabe, je prava pot. Otroci so se v živalskih likih prepoznali in se s spremljanjem prisrčnih in hkrati šaljivih prizorov miške, piščančka, zajčka, mačka, lisice in policista medveda učili, kako se izogniti nevarnosti. Predstava otrokom ponuja telefonsko številko 113, prek katere lahko pokličejo na pomoč policista. To številko so v nevarnostih pogosto zavrtele tudi živali, oglasil se je policist medved in jim priskočil na pomoč. Vse se je vedno srečno izteklo. V nadaljevanju smo si na zunanjih površinah ogledali predstavitev policistov, njihovih vozil, opreme in službenih živali, ki so nas navdušile s svojimi točkami. Izvedeli smo tudi mnogo zanimivega in poučnega. Predstavo nam je v celoti finančno pokrila Občina Lukovica, za kar se ji v imenu vseh učiteljic in zelo zadovoljnih ter upam, da za spoznanje tudi bolj ozaveščenih otrok, najlepše zahvaljujem. TiNA Uštar Novoletno voščilo 2012 in zahvala PGD Blagovica Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Blagovica želimo vsem občanom vesele božične praznike ter obilo zdravja, sreče in veselja v novem letu 2012. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ob praznovanju naše 70. obletnice društva. Gasilci iz Blagovice Študentski klub Domžale ■ ■v v v lav Vec znaš, vec veljaš Pregovor Več znaš, več veljaš v dandanašnjih dneh še toliko bolj drži in prav je, da se ga držimo tudi mi. Že zato, ker z vsakim novim znanjem bogatiš sebe in si daješ vrednost. Učenje te tudi vedno znova spodbudi k razmišljanju in zbranosti, kar pomaga celotnemu organizmu, da ne zaspi. Možgančki meljejo, aktivno sodelujejo pri vseh dejavnostih, da o kreativnosti sploh ne govorim. Učenje je torej super! Prav zato imamo v Študentskem klubu Domžale pripravljenih več izobraževalnih tečajev tujih jezikov - začetni tečaj portugalščine in kitajščine, pa nadaljevalni tečaj španščine ... pripravljamo pa tudi izobraževalno delavnico izdelovanja voščilnic. Novo leto naj bo tako kreativno in polno znanja. In še to, če je pridobivanje znanja v letu 2012 ena od tvojih novoletnih zaobljub, naj ne ostane neuresničena. Gre predvsem za tvoje dobro. In nenazadnje za dobro te družbe. Praznično vzdušje v vrtcu Medo - novi del December je v našem vrtcu prav poseben mesec. Praznično obarvan, poln drobnih presenečenj in bogat z dogajanji. Na dan, ko Miklavž radodarno deli darila pridnim otrokom, smo z otroki v vrtcu pekli medenjake. Medtem ko smo bili najbolj zaposleni z delom, nam je Miklavž prinesel polno košaro daril in zraven priložil pismo. V pismu je pisalo, da smo bili pridni in zato nas je Miklavž tudi obdaril! V decembru nas čaka še veliko zabave. Za ples ob harmoniki bo poskrbela vzgojiteljica Brigi-ta, veselimo se obiska dedkov in babic, lutkovne predstave, veliko bomo plesali, ustvarjali, prepevali in se družili. Verjamemo, da nam bo lepo! VzGojiTELJica Nataša B. Jug Ana strnad r r 1 Nastop mladih šahistov OŠ Janka Kersnika na področnem prvenstvu na OŠ Rodica žencev, med katerimi je imel Nejc Dolinšek spet smolo, ker je zasedel nehvaležno 4. mesto in mu je za las ušla uvrstitev na državno prvenstvo. 7. mesto je zasedel Urban Štiftar, 8. mesto pa Matej Volkar. Zahvaljujem se vodstvu šole za razumevanje in pomoč, občini za prevoz in staršem za skrb in prevoze na kraj krožka, posebej pa mami učenca iz Blagovice, ki se je udeležila tekmovanja na Rodici. Viktor Jemec Na OŠ Rodica je bilo izvedeno področno šahovsko tekmovanje v četrtek, 8. decembra 2011, s pričetkom ob 15. uri. Učenci so tekmovali v hitrem in pravilnem računanju variant in tudi o mojstrskem dojemanju kraljevske igre. Prvi trije v vsaki kategoriji so se uvrstili na državno prvenstvo. Na OŠ Janka Kersnika Brdo poteka izbirni predmet šahovske osnove ŠHO, ki ga vodi učitelj fizike Damjan Gašparič in ga obiskuje 23 učencev, na podružnični šoli v Blagovici pa poteka šahovski krožek, ki ga vodi Viktor Jemec in sodeluje pet učenk in pet učencev. Na tekmovanju na OŠ Rodica je pri fantih do 9 let je nastopalo 27 udeležencev, med katerimi je bil v letos z nastopom odličen Jakob Podgoršek na 6. mestu (lani 10. mesto), Twiny Franc pa je zasedel 23. mesto. Pri fantih do 12 let je nastopalo 22 udeležencev med katerimi je bil 12. Matija Lebeličnik, 13. David Košorok, 14. Robert Emeršič in 21. Erik Kralj Serša. Pri fantih do 15 let je nastopalo deset udele- Nekateri brdski učenci na tekmovanju Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 18. novembra, smo vsi na OŠ Janka Kersnika in v vrtcu Medo dan pričeli z zdravim zajtrkom. Če se po jutru dan pozna, kot pravi star slovenski pregovor, potem smo ta dan zagotovo preživeli zdravo in prijetno. Člani Čebelarske družine Lukovica so tradicionalno obiskali otroke v vrtcu Medo, učence 1. razredov ter učence PŠ Krašnja in Blagovica. Najmlajšim so predstavili naloge kranjske sivke v našem okolju in pomen uživanja medu za naše zdravje. Kmetijska svetovalka Pavla Pirnat in Peter Kos sta obiskala in osvešča-la učence PŠ Krašnja o pomenu ekološkega kmetovanja. Na Brdu so učenci 1. uro preživeli s svojimi razredničarkami in sorazredniki. V svojih matičnih učilnicah smo pripravili pogrinjke in zajtrk kulturno zaužili. Ob tem smo se pogovarjali o pomenu zajtrka za naše zdravje ter pomenu in prednosti lokalno pridelanih živil slovenskega izvora. Da pa smo lahko uživali ob brezplačnem zajtrku, se moramo zahvaliti predvsem lokalnim pridelovalcem hrane, da so nam to omogočili. Uživali smo namreč ob medu, ki so nam ga podarili člani Čebelarske družine Lukovica, mleku kmetije Capuder in kmetije Kos. Jabolka so nam podarili okoliški sadjarji, kmetija Kašnik, kmetija Klopčič in Poskusni sadovnjak Brdo. Da je zajtrk pridobil še bolj praznični pridih, je poskrbela družina Šinkovec, ki je za ta namen podarila dekorativne servete. Vsem donatorjem, kmetom, čebelarjem in kmetijski svetovalki se iskreno zahvaljujemo za podarjeno in pomoč pri izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ob tem pa nam vsem v razmislek, kdaj bodo prišli spet časi, ko bomo šole lahko kupovale mleko, med in jabolka, vsak dan, brez medijsko razvpitega projekta, pri sosedovem kmetu in ne trgovcu. Zelena javna naročila nam bodo zakonsko res olajšala nabavo kakovostnejših živil, ki so pridelana na okolju prijazen način. Vendar, koliko staršev bi se strinjalo oziroma bi bilo sposobno plačevati višje položnice na račun dražje, a kvalitetnejše hrane? Vodja prehrane: Urška presečnik Prva tekma NK Črni graben NK Črni graben je 26. novembra 2011 odigral prvo tekmo za svoj klub na domačem terenu pred številnim občinstvom. Ekipa mlajših dečkov je odigrala tekmo proti ekipi Dlan Logatec. Na prvi tekmi smo dosegli zelo dober rezultat 7:3 za NK Črni graben. Za posladek na tekmi je poskrbela Pekarna Srček in se jim zahvaljujemo. turnir v RCU. Na turnirju selekcije U-6 je igralo šest ekip. Na turnirju je zmagala ekipa NK Medvode A, drugo mesto NŠ Ivančna Gorica in tretje mesto NK Medvode B. Naš klub je z dvema neodločenima izidoma in eno zmago osvojil 5. mesto, kar je zelo dober rezultat glede na naš kratek obstoj ( tri mesece) . Na turnirju nas je obiskal Miklavž skupaj s parklji in vse udeležence odlikoval z medaljo in ekipe s pokalom. Vsi mali udeleženci turnirja so bili vse leto pridni in so prejeli tudi Miklavževa darila. Darila je prispeval NK Črni graben. 4. decembra 2011 smo se udeležili turnirja na v Cerkljah Gorenjskem. Turnir je organiziral klub Velesovo. Na turnirju je sodelovalo 9 ekip. Igrale so ekipe selekcij U-7. Na turnirju smo z enim porazom in dvema zmagama osvojili končno 5. mesto. NK Črni graben je v soboto, 10. decembra 2011, organiziral 1. Miklavžev BEsEDiLo: NK CRNi GRABEN Drago Kolenko Uspešni mednarodni nastopi za članice KDK Domžale Za tekmovalkami KDK Domžale je uspešna kotalkarska sezona, kar so dokazale tudi s številnimi uvrstitvami na mednarodna tekmovanja. V nemškem Freiburgu je v začetku septembra potekalo Evropsko prvenstvo za kadete in mlajše mladince. Udeležili sta se ga tudi dve članici našega kluba. Neža Pezdirc je bila med ml. mladinkami 13., Chiara Mordej pa med kadetinjami 14. Manca Capuder se je morala nastopu zaradi zdravstvenih težav, ki so jo pestile v času priprav, žal odpovedati. Nemčija je gostila še eno mednarodno tekmovanje, ki je bilo tako po številu nastopov, kot tudi po dobrih uvrstitvah za KDK najuspešnejše. Šest naših tekmovalk se je udeležilo tekmovanja Interland. Iz Weil am Rheina, mesta na nemško-francosko-švicarski tromeji, so se vrnile z lepimi rezultati in osvojile tudi tri medalje. V kategoriji mlajših deklic je Vesna Hribar dosegla 5. mesto. V kategoriji starejših deklic je Manca Hribar dosegla 6. mesto, Ajda Tič pa je le za malo zaostala za špansko predstavnico in se tako veselila 2. mesta. V kategoriji kadetinj smo bili še uspešnejši, saj je Manca Capuder dosegla 2. mesto, Chiara Mordej je bila 3., Tjaša Kovačič pa 14. V času krompirjevih počitnic je potekalo še zadnje mednarodno tekmovanje, ki so se ga udeležile naše predstavnice. Ajda Tič in Chiara Mordej sta odpotovali v francosko obmorsko mesto Gujan Mestras na atlantski obali. Tu je potekalo tekmovanje za Pokal Evrope 2011. Ajda je kljub nekaj smole pri izvedbi kombinacij skokov v konkurenci španskih, italijanskih, francoskih in portugalskih tekmovalk dosegla odlično 8. mesto, Chiara pa je bila med kadetinjami v kombinaciji kratkega in prostega programa dvanajsta. Tekmovanje je bilo tudi sicer uspešno za slovensko reprezentanco, saj so kolegice iz KK Renče osvojile prva mesta kar v treh kategorijah. V KDK se že pridno pripravljamo na novo sezono, ki se začne v sredini marca. Do takrat bodo pod trenerskim vodstvom Violete Mordej pridno vadili nove programe. Kljub napornim treningom so se dekleta z veseljem odzvala povabilu KUD Fran Maselj-Podlimbarski iz Krašnje in nastopile v gledališki predstavi Kako je izginilo Gradiško jezero, avtorice Alenke Klopčič. KDK V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo vam vesele praznične dni, v novem letu 2012 pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Hokejski klub Prevoje 6. pohod po Rahuški poti V nedeljo, 13. oktobra 2011, z odhodom ob 8.30. uri pri brunarici na igrišču v Rafolčah se je pričel že 6. Rahuški pohod, ki je bil prestavljen z deževnega majskega na sončen jesenski termin. Zbralo se je 55 pohodnikov, od najmlajših pa do sedemdesteletnikov, večinoma domačih, prišli pa so tudi od drugod, kar kaže na odmevnost tudi prek meja naše krajevne skupnosti. V krasnem in barvitem jesenskem dnevu je skupina sledila belo-modrim markacijam na označeni poti. V lepi naravi sta se nam pridružila tudi brata Iglič na konjih. Na pol poti na kmetiji Gerčar v Dupeljnah je bil krajši odmor za čaj in jabolka, vpis v knjigo ter obvezno slikanje. Prek Dupelj smo se podali še skozi Vrhovlje v Rafolče. Prijetno utrujeni in dobre volje smo pri brunarici na igrišču še malo posedeli in poklepetali in v mislih smo si že predstavljali, da se drugo leto spet udeležimo tega družabnega pohoda. Zahvaljujemo se kmetiji Gerčar za gostoljubje in Igorju Tekavcu za čaj ter vodstvu Športno turističnega društva (ŠTD) za odlično organizacijo. Pohodništvo je zdrava dejavnost, ki krepi telo in duha in je bil vsem udeležencem zelo všeč. Velika udeležba mladih nam daje upanje na še lepšo prihodnost. ŠTD Rafolče ob tej priliki želi vsem članicam in članom ter ostalim še veliko užitkov v naravi tudi v naslednjem letu. Viktor Jemec „ , . , Srečno 2012! Delovni cas: od ponedeljka do petka: 745-1915 sSbota: 745-1215 Lekarna Vir, Čufarjeva 23, 1230 Domžale; Tel. 01/724 45 82 Skupinska slika udeležencev Rokounjač Peter Pipp in Eva Osolnik - državna podprvaka V Medvodah se je 8. oktobra odvijalo državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesih, na katerega se je prijavilo 65 parov iz vse države. Udeležil se ga je tudi lukoviško/novome-ški plesni par Peter Pipp in Eva Osolnik in osvojil odlično 2. mesto, prvič v članski kategoriji v kombinaciji 10 plesov. Lansko leto sta bila še v kategoriji starejših mladincev in sta v vseh treh disciplinah (standardni plesi, latinsko-ameriški plesi in kombinacija desetih plesov), na vseh treh državnih prvenstvih osvojila 2. mesto in se udeležila tudi evropskega in svetovnega prvenstva. Takrat si še pomisliti nista upala, da bosta čez leto dni prav tak rezultat ponovila še v članski kategoriji, saj vemo, da slovenski članski pari posegajo v sam svetovni vrh. Pri prestopu v najzahtevnejšo člansko kategorijo, je to zelo velik preboj plesnega para, ki veliko obeta. Uspeh gre pripisati njuni izjemni volji, disciplini, požrtvovalnosti, odrekanju in predvsem predanosti in veselju do plesa, da lahko pre- magujeta vsakodnevno večurno treniranje, nastope in tekmovanja doma in v tujini, poleg vseh rednih šolskih in drugih obveznosti. V novembru sta se udeležila enotedenskih mednarodnih priprav v matičnem klubu Urška Ljubljana in takoj zatem mednarodnega tekmovanja v Italiji v Bologni, kjer sta se na parketu pomerila z najboljšimi plesnimi pari na svetu. Od 9. do 11. decembra se je v športni dvorani Tabor v Mariboru odvijalo letos še zadnje, 13. mednarodno tekmovanje ST in LA plesov Maribor Open 2011. To je eno večjih tradicionalnih mednarodnih tekmovanj na višjem nivoju, ki se ga udeležujejo najboljši plesni pari, saj se jim točke štejejo za svetovno rating lestvico. Eva in Peter sta bila z nastopom v kategoriji prek 130 članskih parov zadovoljna, saj sta se v obeh disciplinah v LA in ST plesih uvrstila med 40 najboljših, kar je za prvo leto v tej kategoriji zelo velik dosežek in velika vzpodbuda. Čestitamo jima za uspešen nastop na državnem prvenstvu v kombinaciji 10 plesov in na vseh drugih tekmovanjih in jima želimo tako dober nastop tudi na državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki bo konec januarja 2012, na kar se že intenzivno pripravljata. Leon Andrejka California narekuje visok ritem V malonogometni ligi Avtomehanika Kve-der je odigranih pet kol od enajstih. Vrhunsko formo iz tekme v tekmo tudi v letošnji sezoni potrjuje ekipa Californie. Lanski prvaki so zbrali do sedaj vseh možnih 15 točk. Igrajo najboljšo obrambo ter imajo najučinkovitejši napad in so povsem zasluženo na prvem mestu.Vsako tekmo odigrajo na visokem nivoju. To so potrdili na derbiju vrha lestvice v četrtem kolu, ko so premagali ekipo ŠD Lukovice (prej BS tehnik) z rezultatom 2:0 in dobili pomembno bitko za naslov prvaka. Boj za drugo mesto pa bo ogorčen, saj ŠD Lukovica trem ekipam z enakim izkupičkom beži le za piko. Da ne bom razglašal zmagovalca lige po slabi polovici odigranih tekem, niti ni v skladu s športnim razmišljanjem, niti prednost petih točk Californie pred ostalimi ne pomeni povsem mirnega razpleta lige. Morda se vendarle kateri od štirih ekip uspe vmešati v boj za prvo mesto. Razplet sledi v času prvih pomladnih žarkov z oznako 2012. Vabljeni na spletno stran www.rcu-slo.com, kjer se javno beleži dogodke lige in tako po- drobneje pregledate rezultate. Naj ob koncu mojega poročanja v tem letu vsem vam nogometašem, vam športnim delavcem in navdu- šencem ter predvsem vam ljudem z dobrim srcem zaželim duhovno bogate praznike ter uspešno in zdravo leto 2012, sleherni trenutek naj mine v duhu fair-playa na vseh področjih! Rok Avbelj Morda odločilna tekma, California:ŠD Lukovica - 2:0. Dogradili podstrešni prostor Že šestnajsto leto mineva od pričetka izgradnje športnega igrišča v Zlatem polju. To igrišče smo dopolnjevali iz leta v leto, seveda vse po zmožnostih sredstev, ki jih je imelo na voljo tukajšnje športno društvo. Vsi dobro vemo, če ne bi člani in krajani vložili toliko truda prostovoljnega dela, pa tudi dobrin in lastnih finančnih sredstev, da tega igrišča danes ne bi bilo. S tem ne mislim diskreditirati zajetne pomoči občine Lukovica, občanov in tudi drugih dobrotnikov, ki so prispevali svoj delež k današnjemu videzu vzornega športnega objekta. Že nekaj dolgih let se zavzemamo, da bi poškodbe igrišča, ki so nastale ob velikih povodnih v letu 1998, dokončno sanirali. Takrat smo poskrbeli in najnujnejšo sanacijo takoj opravili, tudi s pomočjo občine. Ostal pa je zajeten del sanacije asfalta (poškodbe so se stopnjevale tudi z leti), torej gre za preplastitev igrišča v celoti. Ta dela se nam izmikajo že desetletje, pa čeprav moramo vsako jesen pred zimo s smolo zaliti vse večje razpoke v asfaltu in s tem preprečevati še hujše poškodbe na igrišču. V letu 2011 nam je bilo obljubljeno s strani občine Lukovica, da bo nova asfaltna prevleka le pokrila staro, a žal ni prišlo do realizacije. Zaradi raznoraznih razmer naj bi se luč novega asfalta prižgal v prihodnjem letu 2012. Seveda pa v društvu ne stojimo križem rok. Že nekaj časa je minilo, kar smo si zadali, da uredimo podstrešni prostor nad garderobo. Poskrbeli smo za izolacijo, tla pa obložili s ploščicami. Skratka, uredili smo prostor za športno opremo, arhiv in orodje. Vsa dela smo v celoti opravili 200 ur prostovoljnrgs dela, sredstva za material pa so znašala okoli 1000 evrov. Moram povedati, da smo vzporedno izvedli tudi sanacijo stene in prehoda do WC-jev na južni strani garderob. Naj pohvalim delovne člane ŠD., ki so s svojim delom in trudom prispevali k napredku v društvu, ki sedaj šteje že prek sto članov. Izpostaviti moram člana športnega društva Viktorja Pogačarja, ki je vložil največji delež prostovoljnih delovnih ur. Člani upravnega odbora so se na svoji zadnji seji odločili, da se mu društvo skromno oddolži z enodnevno delovno akcijo. Skratka leto 2011 zaključujemo delovno in uspešno, tega pa si želimo tudi v prihodnje. Tone habjanič Zgled prostovoljnega dela so člani Š.D. Zlato polje AMD Lukovica se vrača na stara pota slave Čeprav ena lastovica še ne naredi pomladi, se razmere v AMD Lukovica po dolgem času izboljšujejo. Njihov predsednik Jože Cerar, ki je vajeti društva sprejel v roke letos, je že osvojil naslov državnega prvaka. Čeprav laskavi naslov državnega prvaka v razredu B4 nosi predznak starodobni motocik-lizem, zato ni potrebno nič manj treningov in skrbnega vzdrževanja motorja. Vse kaj drugega, saj zaradi starosti, mislim, motor potrebuje še bolj skrbno nego in vzdrževanje in tokrat je bil Jožetov motor dobro servisiran. O zmago- valcu so odločale vse dirke, ki so bile za gledalce izredno zanimive, predvsem na Ljubelju, kjer je poleg vzdržljivosti motorja potrebna tudi tehnika vožnje in te ima Jože dovolj, kar je dokazal z osvojitvijo naslova državnega prvaka. S tem se je tudi društvo AMD Lukovica pomaknilo za nekaj mest navzgor in lahko se zgodi, da v prihodnje na vrhu najdemo tudi ime našega društva v zadovoljstvo vseh ljubiteljev moto športa. Drago Juteršek dadi Začimbe -neprecenljiv dar Tak letni čas je prišel, da so dnevi krajši, da so megleni, zoprno mokro hladni. In naše telo, ki se še ni uspelo prilagoditi tej vlažni mokroti, se odziva na vse mogoče, nam včasih res neljube zadrege. Kihamo, kašlja-mo, smrkamo, oči se solzijo. Skratka, smo kot mokre cunje. Če le ni prehudo, nikar kar takoj po zdravila. Premnogi jih imamo oziroma imate že doma. Ne v škatlicah, kjer piše jemati na šest ali osem ur, oziroma eno do dve na dan. Začimbe, ki jih mnogi prav dobro poznate ali pa ste o njih vsaj že slišali, imate gotovo doma. Kar nekaj jih uporabljate pri kuhanju obedov, kar nekaj jih mnogi pustite v vrtu, ker ne veste prav, kaj bi z njimi in kar nekaj ste jih morda pred časom kupili, sedaj pa se valjajo in jih prekladate po omari. Seveda tiste stare, ki so se že vse razdišale, mirne vesti vrzite proč, ker so brez vsake vrednosti - tako za kuho kot za pomoč pri zdravju. V naslednjih vrsticah vam bom nanizala nekaj začimb, ki prav dobro pomagajo odganjati bolezen, bolnemu pa vsaj olajšati težave. Le katera gospodinja ne pozna žajblja. Marsikatera ga ima v vrtu. Pri prehladnih obolenjih ga skoraj ne smemo pozabiti. Kajti, dokazano deluje proti bakterijam, virusom in celo glivicam (ja, ja tudi noge si lahko kdaj umijete v vodi, v kateri ste kuhali žajbelj). Pijemo pa rahlo ohlajen poparek. Če vam je pregrenak, mu dodajte žličko medu. Sicer pa, ste že kdaj slišali, da so zdravila sladka in dobra? Neprecenljivo domače protiprehladno zdravilo je gotovo in predvsem preizkušeno ingver. V naši hiši se od jeseni do pomladi kuha ingverjev čaj. To je čaj iz ingverjevega gomolja. Malo se boste morali potruditi, da ga boste dobili, da pa ne bom delala reklame, vam ne morem zapisati, kje ga kupujem jaz. Vendar pazite, ne dajte ga v čaj veliko, čisto malo, drugače boste čaj težko ali pa sploh ne spili. Pogosto ga odrežem za noževo konico in grizljam. Zelo dober je za dihala, dlesni, prebavila in za razne želodčne slabosti. Dobijo se tudi ingverjevi žele bomboni, ampak jaz pač prisegam na naturo. Nikakor ne smemo pozabiti na česen. Je eden najboljših domačih antibiotikov in uničevalcev bakterij, virusov, je antiseptik in še bi lahko naštevali, nas bolj zanima, kako deluje. Seveda ga je najbolje žvečiti, ampak najbrž vas ni mnogo, ki bi to z veseljem počeli. Še za ceno zdravja ne. Ampak lahko si pomagate tako, da potem žvečite svež peteršilj, da žvečite cela kavna zrna. Pazite tisti, ki imate nizek krvni tlak, česen vam ga bo še znižal. Morda niste vedeli, da je dobro imeti doma vsaj v kuhinji v košarici tudi česen in čebulo. Dokazano pobirata iz prostora bakterije in viruse. Podobne lastnosti ima čemaž, le da je bolj blagega okusa. Po kom diši v naših domovih jeseni in pozimi? Po cimetu, ki je obvezen v jabolčnih zavitkih, kompotih in še marsikje. Je pa tudi učinkovito domače zdravilo. Ko se vam cedi iz nosa, teče iz oči, je dobro kaniti v inhalator tudi kanec cimetovega eteričnega olja. Nasploh ga vsaj pozimi uporabljajte čim pogo- steje. Nekaj namigov: dodajajte ga v mlečne kaše, tako iz riža, prosa, zdroba, dodajte ga jogurtom in pudingom, v vročo čokolado. Ne pozabite, zmešajte med in cimet. Oba sta anti-oksidanta. Skupaj bosta še močnejša. Kdo ne pozna klinčkov ali nageljnovih žbic, kot jim tudi rečemo. Tudi ti sodijo v skupino začimb, ki se ponašajo kot odlični antioksidanti. Mimogrede, če vas boli zob, žvečite klinček ali si ga nekako namestite na zob. Pomagalo bo, vsaj omililo bo bolečino, da ne govorim o bolj prijetnem dahu. Prehlade pogosto spremlja glavobol, tudi zato žvečite klinčke večkrat na dan, da bo ta nadloga postala bolj znosna ali prešla. Drugače pa skuhajte čaj in dodajte klinčke, ko vas boli grlo. Da pa ne bomo ostali samo pri začimbah v času mrzlih in vlažnih mesecev v letu, bomo kuhali tudi čajčke. Pa lepo vas prosim, ne tiste iz filter vrečk. Če ne utegnete sami nabirati zdravilnih zeli, pojdite jih kupiti k branjevkam na trg. Te se zelo dobro spoznajo tudi, katera mešanica čajev bo za vašo težavo najprimernejša. Letos je res že prepozno, drugače pa ko greste na sprehod v naravo, kjer ni cest, kjer ne spuščajo gnojnice vsepovsod, naberite si zeli sami. Koprive rastejo vsepovsod, bezeg se ponuja s prenekatere meje, poprosite ljudi, da vam podarijo nekaj pesti lipovih cvetov, rmana in ranjaka se tudi najde. Pozanimajte se kakšne rastline so to, kje rastejo. Če se boste za to malo potrudili, verjemite, bo tudi pomagalo bolj. Nič ne nakladam, že stoletja, ne tisočletja, so si ljudje pomagali tako. Ostanite zdravi! MiLENA BrADAČČ 25 let Društva diabetikov Domžale V petek, 9. decembra, smo se člani društva sladkornih bolnikov občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzina zbrali v Kulturnem domu na Viru pri Domžalah. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Maks Grošelj. Pozdravil je navzoče člane in goste sosednjih društev z Jesenic, Tržiča, Škofje Loke in Kamnika. Izčrpno je poročal o delu v preteklih letih in nakazal smernice za v bodoče. Prisluhnili smo tudi govoru, ki ga je imel A RAFOLČE Jpomi) Kdis dlViMl Želimo vam poln koš zdravja, zvrhano mero optimizma in širok krog iskrenih prijateljev. predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar. V govoru se je osredotočil na preventivo in večjo aktivnost, saj bolezen napreduje tudi med mladimi. V ta namen so društva tudi izdala zloženke, ki natančno opisujejo aktivnosti, preventivo, osveščanje in programe delovanja. Sledila je podelitev diplom in priznanj. Ob zborovskem petju zbora Lipa in ansamblu Sicer je na koncu svoje povedal še humorist. Lepo bi bilo, če bi se te proslave udeležilo več naših članov iz občine Lukovica. Na koncu bi se pa prav lepo zahvalil tistim občanom iz našega območja, ki so z denarnimi prispevki prispevali, da je proslava odlično uspela. Peter Dragar, Krašnja So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti. Želimo si, da ste tudi v letu 2012 z nami. Naj bo posebej za vse, ki to voščilo berete, leto 2012 polno zdravja, sreče in veselja - tako v družinskem krogu kot v našem društvu. Društvo izgnancev Domžale Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam v prazničnih dneh, da zdravja in srečnih trenutkov nešteto v obilju nasulo bi vam novo leto. Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike. Center za socialno delo Domžale, bo sredstva, ki bi jih porabil za nakup novoletnih voščilnic namenil izpeljavi enotedenskega projekta izkustvenega učenja » Usposabljanje in letovanje rejniških družin v Pineti«, ki ga izvaja skupaj z Društvom rejnic in rejnikov Domžale in za nakup novoletnih daril otrokom, ki so vključeni v projekt Učenje za življenje. Spletne strani za podjetja - prednost pred konkurenco Nekaj številk nazaj smo v rubriki predstavljali, kako lahko društva pridejo do poceni in kakovostne spletne strani. Društva lahko na spletnih straneh objavljajo novičke in fotografije, predstavljajo svoje dogodke ^ Danes se bomo posvetili prednostim spletnih strani za podjetja. Imam spletno stran! »Upam da ne samo na papirju« Pred leti sem poslušal predavanje o prednostih spletnega poslovanja. Predavatelj je skozi celotno predavanje ponavljal stavek, s katerim sem naslovil tole poglavje : »Imam spletno stran! Upam, da ne samo na papirju«. Navadno se v podjetjih odločijo za spletno stran zgolj za to, da bodo imeli dobro reklamo z minimalnimi stroški. Vendar temu ni tako. Velikokrat dobimo v roke vizitko, na kateri je napisana spletna stran. Ko pa si spletno stran ogledamo, pa se dostikrat zgodi, da o podjetju vemo manj kot pa prej. Zato morajo biti spletne strani v naprej dobro pripravljene in zasnovane. V času hitrega tempa je spletna stran prvi stik s potrošnikom Zastavimo si eno hitro vprašanje: Kje pogledamo, kdo v naši okolici prodaja določen izdelek? Največkrat je to internet. Hiter tempo življenja nam naroča tudi hitre odgovore, ki pa so seveda najhitreje dosegljivi prek spletnih brskalnikov. Peščica je le tistih, ki lista razne oglasnike in imenike, pa tudi ti načini oglaševanja so zdaj že prisotni na spletu. Tako je torej pomembno, kakšna bo naša spletna stran. Bo spletna stran ponudila potrošniku tisto, kar je hotel ali pa bo brskal naprej po spletu. Ponovno stavek iz predavanja: »Potrošnik se bo prestavil na drugo spletno stran, če se v začetku na strani ne bo znašel, vi pa boste s tem izgubili potencialnega kupca!«. Kar je v večni primerov res. Spletne strani podjetij morajo biti zasnovane tako, da so prijazne »očem«. Barva ozadja naj ne izstopa, gumbi in povezave naj bodo jasno vidni, spletna stran naj bo kar se da prijazna uporabniku. Splošno o spletni strani Kot smo že povedali pri spletnih straneh za društva, je podobno tudi tu. Na strežnikih so shranjeni posamezni spletni dokumenti. Protokol, ki omogoča doseganje spletnih strani s pomočjo njihovega naslova, označujemo s kratico HTTP (angleško Hyper Text Transfer Protocol). Naslov sestavka v omrežju Internet označujemo s kratico URL (angleško Uniform Resource Locator, krajše URL). Spletna stran je dokument na svetovnem spletu, ki ima svoj (edinstven) spletni naslov - URL. Za dostop uporabnika do spletnih strani je potrebna določena programska oprema. Za pregled spletnih strani na osebnem računalniku uporabljamo komunikacijske programe. Največkrat se uporablja izraz spletni brskalnik. Med najbolj razširjenimi spletnimi brskalniki sta Internet Explorer in zadnja leta Mozilla Firefox ter Google Chrome. Prednosti: doseg, trajanje, velikost, aktualnost DOSEG: Spletne strani omogočajo velik doseg potencialnih potrošnikov, kot je bilo že povedano. To pa ni le prednost za prodajalce, vendar tudi za same potrošnike. Sama prednost za podjetja se kaže na primeru oglaševanja in komuniciranja z uporabniki. Lahko bi primerjali oglaševanje na internetu v primerjavi z oglaševanjem na radiu ali v časopisu. Poleg cenovne ugodnosti nam je na internetu omogočena tudi geografska neomejenost. Seveda s tem ne mislim, da je oglaševanje v časopisih ter v revijah in radijskih postajah nekaj napačnega. Ko govorimo o geografski omejenosti, lahko dandanes zaradi velikega porasta uporabnikov interneta rečemo, da tu geografske omejenosti skoraj ni oziroma je zanemarljiva. TRAJANJE: Prednost trajanja je obojestranska. Prednost imamo tako potrošniki kot podjetja. Za podjetja je pojem trajanja gledan z vidika oglaševanja. Npr.: primerjamo čas trajanja oglaševanja v dnevnem časopisju. To ogla- ševanje je časovno omejeno in pri dnevnem časopisu je to le en dan. Pri tiskanih medijih je to trajanje malce daljše (teoretično do izida nove številke), v praksi pa je to omejeno na nekaj dni, potem pa s časoma moč tovrstnega oglaševanja usahne. Podobno velja za ostale tiskane medije (letake, brošure, propagandni material. Oglaševanje prek interneta s t.i. pa-sicami ali direktno oglaševanje po e-pošti je sicer podobno časovno omejeno. Dokler traja akcija, lahko pričakujemo odzive v obliki obiska na spletnih straneh podjetja. Sicer namen takega oglaševanja ni nujno prodati izdelke v akciji, ampak zgolj pritegniti množice na spletne strani podjetja, tam pa jim nato podjetje ponudi in tudi izkoristi vse ostale možnosti, ki jih ima na spletni strani. VELIKOST: Tudi v tem primeru je prednost tako za podjetje kot za uporabnika (potrošnika). Podjetje ima možnost, da na spletu ponudi veliko informacij. Potrošnik pa možnost da dostopa do teh informacij, ne da bi s tem zapravil kakšen evro (ni se mu potrebno peljati do podjetja in tam povprašati). Prav zato je potrebno, da se podjetja in podjetniki zavedajo te prednosti spletnih strani in jo seveda izkoriščajo. V pojmu velikosti kot prednosti spletnih strani je mišljen na vse količinske razsežnosti, ki jih nudijo spletne strani. Spletne strani in podatki v elektronski obliki ponujajo ogromne količine podatkov, ki so na voljo hitro in v primerni obliki. Tudi tu lahko primerjamo klasični medij oglaševanja in informiranja javnosti. Ti so navadno omejeni na svojo količino oglasnega prostora. Oglas v časopisu na vrstice, televizijski oglas na minute, oglasni panoji pa na nekaj kvadratnih metrov. Vsi ti mediji omogočajo le osnovno in najnujnejšo minimalno predstavitev o podjetju (izdelku). V tem primeru se potencialne kupce le usmeri na podlagi reklame ali oglasa, da naknadno vzpostavi stik s podjetjem. Na spletnem oglaševanju pa je to mogoče tisti trenutek. AKTUALNOST:Spletna stran je »živi medij«. Kadarkoli lahko brez velikih vložkov spremenimo njeno vsebino, dodamo kakšno fotografijo, potrošnikom ponudimo še več informacij. Tako je spletna stran eden izmed bolj aktualnih načinov oglaševanja. Tudi tu se lahko primerjamo s klasičnimi načini oglaševanja. Televizijski oglas je potrebno posneti ponovno ali zgolj dodati določene vsebine, kar pa predstavlja kar velik finančni vložek. Prav tako je z letaki in brošurami. Ponovno jih je potrebno oblikovati ali spremeniti, jih nato natisniti. Pri časopisnem oglasu se lahko zgodi isto. Večkrat vidimo, kako je na nekaterih plakatih nalepljena nalepka »ŽE POŠLO«, v tem primeru lahko na internetno stran zapišemo isti stavek, z veliko manj napora in z manj vloženih sredstev. Danes sem vam predstavil zgolj nekaj prednosti spletnih strani. Seveda jih obstaja še več. Če poznate koga, ki ima spletno stran, ga opozorite na kakšne malenkosti. Seveda pa vsem podjetnikom, ki se bodo po prebiranju tega članka odločili, da si izdelajo spletno stran, želim dobro odločanje za vse izbrane elemente, ki morajo biti na spletni strani. Marko Juteršek ßP^.^ ■ aälA^iivo ii i J i, 1 - - — —. » " li.' " or ROKOV-NJAČEVA KRIŽANKA KAOS, NERED MET ŽOGE ČEZ NASPROTNEGA IGRALCA FR.-ŠVIC. PISATELJ (CLAUDE) RAZBOJNIK, HUDODELEC IME BOLG. PESNIKA DALČEVA SLOVENSKA IGRALKA (VERA) SREDSTVA OBVEŠČANJA LOPARJU PODOBNA PRIPRAVA ZA IZTEPANJE MANJŠA CEV AM. FILM. IGRALEC (JOHN) BAJESLOVNI PTIČIZ SLOVENSKIH PRAVLJIČ VERA V ENEGA BOGA ZVEČILEČ TOBAKA D> Avtor: VLADIMIR MILOVA-NOVIC ŠPORTNA ARENA ZA JAHANJE SISTEM ODNOSOV MED BITJI INNEŽIVO NARAVO SREDNJEV. ŠP. JUNAK V GLAS, ZVOK PIŠKOT MEJNA VREDNOST ČESA ODKLON OD LINIJE KOKOŠ GOSTOBESEDNI NEZADOVOLJ-NEŽ POJAV NA VODI PROAKTINIJ VRSTA KLAVIRJA REKA SKOZI CAMBRIDGE H AKVARIJSKA RIBICA VOJAŠKI PAS ČUSTVO AVTOR ILIADE IN ODISEJE IME VEČ PAPEŽEV MAČJI SAMEC \/ SLOV. PESNIK (JOŽE) ME PISATELJA MEŠKA POKRAJINA V SAUDSKI ARABIJI OB RDEČEM MORJU ZVRST JAMAJŠKE GLASBE OLJKINPLOD IGRALKA BASINGER MIHA ALUJEVIČ PRAVOSLAV. PODOBA LJUBLJAN. LETALIŠČE FIGURA, PODOBA KDOR ONANIRA IGLASTO DREVO PRESTOL FICEK, BOŽJAK IVO SVETINA TLA, POD SLOV. UMETNIŠKA SKUPINA REKA V RUSIJI UDARECZ NOGO KRILO RIMSKE LEGIJE IME AM. REŽ. PECKINPAHA ZGODBA, POVEST SLOV. GLASBENIK (VILKO) IVAN LEBAN RUSKI DRAMATIK (ANTON PAVLOVIČ) OZNAČEVANJE Z LINIJAMI ANTIČNOIME DANAŠNJE LJUBLJANE ZNAK ZA PREPLAH CIMA, KLICA, POGANJEK Nagradna križanka - december 2011 Pri Fajdigovih v Rafolčah se s čebelarstvom ukvarjaj vse od leta 1907. Že več kot desetletje pa imajo registrirano polnilnico za med in opremo za točenje. Poleg tega imajo zelo lepo urejen prodajno-razstavni prostor, kjer si lahko ogledate in kupite raznovrstne medene izdelke. Največ pozornosti posvečajo kakovosti čebeljih in medenih proizvodov, zato sodelujejo s Čebelarsko zvezo Slovenije in za večino medu uporabljajo blagovno znamko „Slovenski med kontrolirane kakovosti". Že od samega začetka sodelujejo na vseh državnih ocenjevanjih v Sloveniji za najboljši sortni med (Kmetijski sejem Gornja Radgona, mednarodno ocenjevanje v organizaciji ČD Semič,...). V vseh teh letih se je nabralo že veliko najvišjih priznanj za kakovost medu. Poleg tega pa so postali tudi pravi mojstri izdelave medenih pijač, ki jih ponujajo v zelo lepi darilni embalaži. Zanima nas kako se imenuje priznano čebelarstvo iz Rafolč, ki je tudi uporabnik blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben? Pravilni odgovor skupaj s svojimi kontaktnimi podatki pošljite do 16. 1. 2012 na e-mail rokovnjac@lukovica.si ali na dopisnici na naslov Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica in se potegujte za eno od treh nagrad: 1. nagrada - veliki paket Čebelarsta Cirer (medica, degustacijski kozarec, med z orehi, 1 kg medu) 2. nagrada - peneča medica in 1 kg medu 3. nagrada - medeni liker in 1 kg medu 3 8 5 4 2 5 6 6 7 5 6 7 3 9 8 1 4 2 5 7 3 7 6 9 5 1 9 5 7 5 6 1 8 6 9 Prevojske gmajne V glasilu Ceh obrtne-podjetniške zbornice Domžale december 2011, mi je prišel v roke prispevek župana občine Lukovica Mateja Kotnika o največji obrtni coni v Prevojskih Gmajnah. Z gospodom Matejem sva v dobrih odnosih, cenim njegovo delo, ne strinjam pa se glede obrtne cone v prevojskih gmajnah. Iz prispevka je razvidno, da župan ugotavlja, daje občina že preobremenjena z infrastrukturo (ceste, plinovod, visoko napetostni daljnovodi). Nasprotno z njegovo logiko, pa zagovarja obrtno cono v gozdu, v naravi z vsemi danostmi: gozd, polja, njive, biološka raznovrstnost (ptice, divjad, rastline), čista pitna voda, ki izvira iz globin. Sprašujem se ali hočemo ostati podeželje ali asfaltna betonska »džungla«, ki bo s tovornjaki v osrčju gozda in najlepšem predelu občine Lukovica uničila naravo posredno pa tudi zdravje ljudi z izpušnimi plini in prašnimi delci tovornega prometa. Z Hoferjem smo na 14ha gozdnega zemljišča in ceste po kmetijskem zemljišču uničili gozd, polje, čisto vodo, biološko raznovrstnost že preveč. Recimo STOP nadaljnjemu uničenju narave. Prevojske gmajne so kulturna dediščina tega kraja, zaščita bivalnih prostorov pred vremenskimi spremembami, čistijo nam zrak, vodo in toplogredne pline. V teh gmajnah je pomembna tudi sprostitev za ljudi. Zupan Matej trdi, daje Hofer okoljsko naravnan. Sem bližnji sosed zračno oddaljen cca 200m trdim nasprotno. Z nakladanjem in razkladanjem tovora na tovornjakih s polnim plinom vrtijo svoje motorje za hlajenje hladilnikov, kar pa je največje onesnaževanje s C02 in prašnimi delci. Ta dela se pretežno opravljajo v nočnem času, kar pa povzroča tudi dosti hrupa. Ob graditvi Hoferja smo zaradi prahu eno leto ostali brez zelenjave. Voda v 21 m globokem vodnjaku ob domači hiši je presahnila (zaradi pilotov). V naslednjem letuje bil uničen cel nasad jablan (zaradi divjadi, ker jim je bil odvzet njihov prostor) Ne vem zakaj tak pritisk v Prevojske gmajne, ko pa je lokacija Lukovica 6 na 4,6 ha površine za obrtno cono vse zastalo. Tudi gradbeništvo bi imelo dosti dela, če bi stanovanjske hiše bolje izolirali, kajti s tem bi se poraba fosilnih goriv močno zmanjšala, kar bi se tudi poznalo pri onesnaževanju zraka. Gradnja alternativnih virov ogrevanja bi morala biti od države in občine bolj podprta. Če hočemo obstati in kaj nam napovedujejo glede vremenskih sprememb, moramo sami spremeniti svoja mišljenja in dejanja v prid čuvanja narave. Čista voda, zrak in narava nam daje upanja za preživetja. Odgovor spodnjem ravninskem delu ter na drugi strani s prevladujočim hribovitim delom in ozko dolino. Za nadaljnji prostorski razvoj občine smo iskali variantne rešitve in jih presojali v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Žal katera koli varianta ni pogodu enemu ali drugemu nosilcu urejanja prostora, ki nima posluha za stisko občine, katera ima ustavno pravico, da si sama ureja prostor. Kljub temu se mora za svojo prostorsko strategijo usklajevati in prilagajati zahtevam države. Lokacija, predvidena za poslovno cono v Prevojskih gmajnah, izhaja že iz veljavnega prostorskega plana in se ohranja v predlogu novih prostorskih aktov, ker njena umestitev drugje ni možna. Pri njenem oblikovanju so bili upoštevani vsi možni omilitveni ukrepi, da bi bil vpliv na okolje čim manjši. Tatjana Suhadolc, u.d.geog. iN etnol., višJA svetovalka ZA urejanje prostora iN varstvo okolja Po zlatopoljski cesti po polževo V sredini novembra 2011 so se pojavili novi prometni znaki na cesti Brdo - Zlato polje - do meje s kamniško občino in sicer na Brdu ter pri konca naše občinske meje. Znak omejuje hitrost na cesti v dolžini 7,2 km s 40 km/uro. Ta ukrep zelo moti vsakodnevne uporabnike te ceste, saj z upočasnjeno vožnjo po celi trasi porabijo več goriva in več časa, v zrak pa spustijo večjo količino strupenih plinov. To pa ni prijazno za samo okolje. Iz varstva prometa bi bilo bolj normalno tako omejitev postaviti na cesti skozi vasi in sicer: Čepije, Obrše, Trnovče, Podgora pri Zl. Polju ter Zlato polje v dolžini cca. 200 m skozi posamično vas. Prometni znak VEČ ZAPOREDNIH OVINKOV v dolžini 7,2 km, bi po našem mnenju, zadostoval za varno vožnjo po tej cesti. Negodovanja uporabnikov ne bi bilo več. Se je pa promet na tej cesti resnično zelo povečal, ker jo čedalje več voznikov iz tuhinjske dolinea uporablja za na delo v Ljubljani. Prav zakadi povečanega prometa bo resno treba razmisliti o rekonstrukciji te ceste. S tem bo varnost precej večja, kot pa s postavitvijo omejitvenih prometnih znakov. Odgovor vinkoJeras Marjan Kotník Spoštujemo mnenje bralca in se strinjamo, da je varstvo okolja in narave prednostna naloga nas vseh, tudi pri prostorskem načrtovanju. Zavedati pa se moramo, da je naša občina prostorsko zelo omejena s potekom državnih infra-strukturnih koridorjev z varovalnimi pasovi, tudi z varovanimi območji, kot so naravne vrednote, najboljša kmetijska zemljišča v najvitalnejšem Vertikalna prometna signalizacija , ki je bila postavljena na odseku ceste Brdo - Pšajnovica v dolžini 7.2 km zaradi zagotovitve večje prometne varnosti omenjenega odseka. Na podlagi zakona o cestah ima upravljalec nalogo, da v primeru zagotavljanja varnosti prometa postavi dodatno prometno signalizacijo na delih ceste, kjer so elementi ceste poškodovani oziroma niso vzdrževani v skladu s tehničnimi predpisi. S prometno omejitvijo hitrosti 40 km/h smo zagotovili hitrost katero smatramo, da je še primerna na tem vozišču in s tem zagotovili varnost, ki je na prvem mestu kot naloga katero je potrebno na vzdrževanju cest zagotoviti. Prometno varnost na omenjenem odseku ceste je obravnaval tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot najbolj prometno obremenjeno lokalno cesto v občini Lukovica. Poudarili so nevarno vožnjo, ugoto- vili, da je potrebno postoriti vse glede varnosti in vožnje po njej. Javne ceste morajo biti vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest. Tomaž Cerar v novem letu zdravje vam služilo, da uspehov imeli bi obilo; da sreča vedno spremljala bi vas, da v novem letu preživeli bi res miren čas, Kamniške i nnuicE www.kamniske-novice.si Kamor koli vas bodo vodile poti v prihajajočem letu, naj bodo varne. Srečno 2012! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu da bi želijo Kolumna Sreča in radost v očeh, hvaležnost in spoštovanje v srcu S srečo v začetku naslova sem pričela zato, ker sem to srečo in radost videla na televiziji, v očeh dekleta v invalidskem vozičku, ki ji je družbo delal čudovit črn labradorec. Pravzaprav sem videla to srečo v očeh obeh, psička in dekleta. Ta dva ne bosta imela problemov z darili ob novem letu, onadva že imata svojo veliko srečo. Srečo imamo tudi vsi tisti, ki smo zdravi, ki imamo svoj topel dom, ki imamo pokojnino, ki imate službe. Sreča je imeti dobre prijatelje, prijazne sosede, sorodnike, na katere se lahko zaneseš. Koliko se zavedamo, zavedate, da je vse to velika sreča, veliko bogastvo? Mislite da je res še večja sreča in največja sreča, da imate najboljši, največji, najdražji avto, hišo, računalnik, televizor, obleko po zadnji modi in še kaj? Brez vseh teh stvari v zadnjem stavku se da preživeti, brez tistega v prejšnjih dveh, treh pa težje. Ste se kdaj vprašali, kako ste prizadeli človeka, ki ste ga po nedolžnem ingnorirali, mu storili krivico, ga morda blatili, pa si tega ni zaslužil? Kaj, če bi nekdo to storil vam? Vsak človek zasluži spoštovanje. Nikogar ne moreš obsojati, če nisi absolutno prepričan, pa še potem ne. Smo mar sodniki ali kaj višjega, da lahko sodimo? Sedaj imam pač malo več časa ali moj čas lahko bolj razporedim glede na obveznosti (čeprav nekateri pravijo, da ga imam preveč in ne vem, kaj početi z njim) in tako slišim marsikatero oddajo tudi po radiu. Te dni je slišati veliko o prostovoljcih, o ljudeh, ki delajo dobra dela brez plačila, se razume, o dobrih ljudeh, ki se ne želijo izpostavljati s svojo dobroto. Tudi pogovor z našo tožilko Vlasto Nusdorfer sem poslušala. Kot predsednica Belega obroča, kot pisateljica, kot ženska z velikim in vedno odprtim srcem, vedno stremi, da bi pomagala ali vsaj ublažila stiske. Ne dela razlik, ko je treba pomagati. Najsi bodo to ljudje s socialnega dna, ljudje, ki jim je pomagala na pravo pot, jim svetovala odpreti prava vrata za pomoč, nakazati smer, ki jim bo pomagala iz stisk in nekaterim iz zablod. Pa Tomo Križnar, ki se trudi pomagati tistim, ki se jih je odrekel še svet. Vsi ti in še nešteto neimenovanih, so vredni vsega našega spoštovanja in hvaležnosti. So ljudje, ki prižigajo iskrice v očeh in upanje v srcih. Zdaj, v veselem decembru, ko boste še marsikateri veselo nakupovali, hiteli od trgovine do trgovine in praznili denarnice, se boste imeli čas vprašati: ali vse to res potrebujete? Boste pomislili. ali vas morda trgovci le ne mamijo s svojimi še kako premišljenimi triki in zvijačami o potrebnosti ravno takega izdelka? Ste pomislili, koliko hrane bo verjetno po praznikih šlo v smeti, neuporabnih in naveličanih nepotrebkov na odpad, koliko nerabnih in neustreznih igrač bodo vaši najmlajši vrgli v kot in nič več pogledali? Ste ali boste pomislili, koliko ljudi bo lačnih, koliko otrok ali še huje, staršev, bo imelo solze v očeh, ko ne bodo mogli kupiti svojim otrokom skromnega darilca? Koliko starejših se ne bo spomnil nihče? Morda je to že vaš bližnji sosed, soseda, ki bi bila hvaležna že za vsaj lepo in prijazno besedo. Poštni nabiralniki so polni reklam, saj smo že vajeni, ampak neodgovorno in neresno se mi zdi in se mi bo zdelo, da toliko trgovskih hiš reklamira novoletne rakete, petarde in druga pirotehnična sredstva. Bodite vsaj vi tako pametni in jih ne kupujte, ne mečite denarja v zrak. Novoletni prazniki znajo biti vseeno lepi, tudi brez pokanja. Tudi država, župani vseh mest bi lahko prihranili in ne metali prepotrebnega denarja v zrak. Ja, res ni prav vesel in prazničen prispevek za voščilo ob novem letu, ampak tako je življenje. Jaz vam vseeno od srca voščim vse lepo. Glejte v svet z radostjo, bodite veseli, da ste živi, zdravi, da pogleda sonce izza oblakov, da vsak dan prinese nov začetek. Manj glejte in poslušajte medije, ki v ljudeh samo stopnjujejo še večji jad, še večjo jezo. Raje poslušajte in glejte vesele in poučne oddaje, verjemite v lepši jutri. V veliki meri si krojimo svojo usodo sami. Bodimo veseli, da živimo v svobodni državi, da lahko izrazimo svoje mnenje naglas. MiLENA Bradač Planinsko društvo Blagovica vsem občankam in občanom Občine Lukovica ter vsem svojim članom želi mirne praznike, srečno novo leto in varen korak v gorah. Skupaj poiščimo košček raja v vsakem smehljaju, v vsaki dobri besedi in v vsakem srcu. Skupaj verjemimo v moč sonca, tudi ko na zemljo leže noč, verjemimo v skupne uspehe. Delimo smeh in poklanjajmo nasmeh, da bomo bogatejši in srečnejši vsi! Blagoslovljene božične praznike ter upanja, miru, zdravja, sreče in veselja. Na pragu novega leta naj vam čas nakloni: spoznati prave ljudi, izbrati prave reči, ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre stvari. Vsem članicam in bralcem Rokovnjača čestitamo ob dnevu samostojnosti ter srečno in zdravo leto 2012. Društvo podeželskih žena Lukovica Avto moto društvo LUKOVICA in moto sekcija MK Rokovnjač želi vsem članom in ostalim udeležencem v prometu varno pot v letu 2012 Spoštovani, zahvaljujemo se vsem gostom, ki ste nas v tem letu obiskali. Želimo vam ¡¡^ srečno in zdravo leto 2012 ter veliko kulinaričnih Jjjj^ užitkov iz domače kuhinje. Vljudno vabljeni! DELOVNI ČAS: ^^ pon. - sob., od 9. do 22. ure," IfEf^OU^K nedelja od 8. do 14. ure, sreda zaprto Dušan Jemec s.p., Stari trg 10, Lukovica T: 01 7235 146, M: 041 532 483 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj Pojdem v krajvseh krajev, pojdem v majvseh majev ^ Ne kličite me nazaj! (Tone Kuntner) Tiho je odšla od nas naša draga mama, tašča, omica, prababica, sestra in svakinja IVANKA BEGUŠ rojena Mrhar Iskrena hvala vsem, ki ste ji pomagali premagovati bolezenske težave in jo negovali v zadnjih dneh življenja. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, se poslovili od nje, nam izrekli sožalje, ji namenili iskrene besede slovesa in ji zapeli pesmi. Hvala gospodu župniku Antonu Potokarju za vse prijazne besede in vsem za svečke, ki jih bomo prižigali na njenem grobu. Sin Mitja z družino, sestra Jožica in ostalo sorodstvo Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več se tvojih besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je prerano zapustila naša draga žena, mami, babica, tašča, sestra in teta MARIJA ANDREJKA iz Prevoj pri Šentvidu Iz vsega srca bi se želeli zahvaliti vsem vam, ki ste nam ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za vse sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo, za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen poslednji obred, Krajevni Skupnosti Prevoje za poslovilne besede in Pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se z bolečino v srcu udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako drage osebe. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. bolečina in samota je pri nas. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil JANKO ERMINIO Iz Zg. Prapreč Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo podjetju Količevo Karton, Gasilskemu društvu Vrhpolje pri Moravčah in praporščakom. Zahvala gospodu župniku Kalcijanu Čižmanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te n i. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 89. letu starosti se je tiho poslovila naša mami, babica in prababica ter sestra in teta FRANČIŠKA BOŠTELE roj. Florjančič iz Krašnje Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stisnil roko, ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnice dr. Petra Deržaja, duhovnikoma, ki sta vodila pogrebno slovesnost, gasilcem iz Blagovice in Krašnje ter govorcema za ganljiv poslovilni govor. Nadvse pa se zahvaljujemo tistim, ki ste jo v zadnjih letih obiskovali in razveseljevali. S hvaležnostjo - sinova in vnuki z družinami 'S rf> „„ ti» V ZVEZA VETERAMOV VOJNE ZA SLOVENIJC Vsem veteranom vojne za Slovenijo in njihovim družinam želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča in da bi jih novo leto 2012 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja, jim želi OZVVS Domžale. Člani SD Lukovica vam želimo vesel božič in srečno novo leto 2012 t. športno društvo a Slovo od gospoda župnika Jožeta Vrtovška Na drugo adventno nedeljo smo se župljani kot običajno zbrali pri nedeljski sveti maš v Blagovici in v Šentožboltu. Nihče od nas ni slutil, da je to zadnjič. V ponedeljek nas je pretresla žalostna novica o njegovem nenadnem odhodu v večnost. Monika Juvan Gospod župnik Jože Vrtovšek se je rodil 19. februarja 1947 v Zagorju ob Savi. Po OŠ v Zagorju je odšel v malo semenišče v Pazin. Bogoslovje je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani. Novo mašo je daroval v Zagorju leta 1971. Bil je kaplan v župniji Šmarje Sap in v Komendi. Konec septembra 1975 je prišel za župnika v župnijo Sv. Petra v Blagovico in župnijo Sv. Ožbolta v Šentožbolt. Zaradi mnogih nesreč in bolezni, ki so ga doletele, je bil že dolga leta invalidsko upokojen. V letih službovanja je skupaj z župljani obnovil cerkve v župnijah. V podružnično cerkev Sv. Neže na Golčaju je znova privabljal romarje od blizu in daleč, saj je cerkvica na njegovo pobudo oživela v vsej svoji lepoti. Poznali smo ga kot skromnega človeka. Bil je, kot da ga ni, če ga nisi opazil, vedno pa je bil z nami, ko smo ga potrebovali in nikoli ni skoparil s pohvalo, prijazno besedo spodbude in nagrado na ta ali oni način za sodelovanje v župnijah. Sam pa ni želel biti deležen nobene pozornosti. Narava je bila njegova prijateljica. V njej je našel svoj mir in v tem času, kot je sam dejal, so v njegovih mislih nastajale pridige, ki so se dotaknile naše vesti in nas spodbujale k boljšemu življenju. Bil je ljubitelj rož, ki jih je tudi sam gojil in z njimi krasil naše oltarje. Na praznik brezmadežne Device Marije smo se po 40 letih duhovni-štva in 36 letih, odkar je bil med nami, od njega najprej poslovili v Blagovici. Pri sveti maši, ki jo je daroval arhidiakon g. France Šuštar, se je zbralo veliko vernikov. S petjem je sodeloval združeni pevski zbor obeh župnij, Blagovice in Šentožbolta, ter pevci sosednjih župnij Češnjic in Kolovrata. S pesmijo se je poslovil tudi otroško-mladinski pevski zbor iz Blagovice. Na koncu sta besede zahvale izrekla predstavnika župnij Blagovice in Šentožbolta ter župan. Sledilo je nočno bedenje. Na petek zjutraj je bila poslovilna maša dekanijskih duhovnikov, ki jo je vodil dekan Janez Šimenc ob somaševanju dvajsetih duhovnikov. Gospod župnik je v poslovilnem pismu zapisal, da želi skromen pogreb na duhovniškem pokopališču, na Žalah. Pogrebna sveta maša je bila popoldan, v cerkvi Sv. Nikolaja na Žalah, ki jo je daroval pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik ob somaševanju okrog petdesetih duhovnikov. Gospodu župniku Jožetu, iskrena hvala za njegove besede, zglede, molitve, človeško toplino in pozornost. Spomin hvaležnosti nanj bomo nosili vse življenje s seboj kot posebno milost, ki nam je bila podeljena. Odpiralni čas 24.12.: 8.00-18.00 ^ v prazničnem ^ _l i______■_____ . ^^ m O f\f\ <1 ✓ f\f\ decembru Za napake v tisku ne odgovarjamo. 31.12.: 8.00-16.00 Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si UGODNA CENA IN HITRA STORITEV Odslej vse pravne storitve bliže vašemu domu! ATA IUS STOSCHITZKY IN PARTNER pravno svetovanje, d.n.o. • pravno svetovanje fizičnim in pravnim osebam • sestava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo • zastopanje strank • druge pravne storitve URADNE URE: vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure ali kadarkoli po predhodnem dogovoru Pokličete lahko vsak delovni dan od 8.00 do 18.00 ure, na številki: 070 725 700,070 725 701 Obiščite nas na sedežu v Lukovici nad Kmetijsko zadrugo ter na spletni strani: www.ius-svetovanje.si SERVIS ^jjjig TRGOVINA hvala Vam za izkazano zaupanje, Hvala Vam, da rastete z nami. Hvala Vam za vse. Srečno v letu 2012 Kolektiv Veit Team VEIT TEAM d.o.o. • Čufarjeva ulica 24, VIR • 1230 Domžale MIIT/ Lwww.veittea m .si