Kako naj pripravljajo starši otroke za šolo. (SlGvenskim staiišem v poduk.) Vstop otroka v šolo je ajegova prva stopiaja y javao življeaje. Treba je tedaj. da se majhea otrok za ta vstop vže prej dobro pripravi. Slavai slovaaski odgojevatclj Komeaaky pravi v avoji kajigi ,,MateriBaka šola". da ravaajo tisti atariši \zelo Benmao, ki svojega otroka k uoitelju v šoio pripeljajo. kakor tele k mesarju ali pa ovco\li čedi, ter ira potem prepustijo učitelju, najlse bavi ž ajim, kakor ae hoče. Ko bi atariai le nekoliko bolje pomislili, na kako iaieaiteB kraj bodo avojega otroka peljali ia kako važeB je vatop otroka v šolo, gotovo bi avoje otroke boljše za šolo pri- jjx c* v lja*li, KctL-oi- oc žalibog -fco occlaj grvdi nLe čakaj, skoraj pride čas, ko bodeš moral v šolo, tam te bodo uže školaik !" ali pa „0, da bi veadar eakrat uže začel v šolo boditi, tam te bodo uže ukrotili, ti paglavec aievredea!" Take ia jednake besede slišiš pogosto iz ust neprevidaih atarišev. Ia kaj hočejo stariši s temi žugajočimi besedamiV Nič drugega, aego razposajeaega ia svojeglavaega otroka hoeejo aekoliko posti-ašiti, da bi bil potoin pridaejši ia pokoraejai. A kaj povzrooijo te besede? Ali morebiti aevbogljiv ot.rok aedaj vboga? Ne vem. Pač pa ae začae sedaj šole ia učitelja bati, kajti vsled atariaevih beaed predstavlja ai otrok šolo kot aajhajši pekel ia ut-itelja kot aajvečega triaoga, kateri v toli drugo ae dela, kot otroke pretepava. Ni čuda torej, da ae podd toliko otfok jokaje prvokrat v aolo, saj ai vbogo sirotlje predstavlja šolo strašaojšo, kakor je temaa ječa človeku. ki ao ga va-njo po aedolžaem obsodili. Ia kdo je kriv, da preteče prej maogo časa, kakor se otrok šole ia ucitelja privadi ? Kdo drugi. nego stariši a svojim Bcpremišljeaim preteajem ia grozeajem. Prva aaloga starišev je tedaj, da vcepijo v otro('-ja mlada srca veselje do šole, kajti. če otroci ae bodo imeli veaelja do šole, bo^ tudi učiteljevo delovaaje v aoli brez vapeha. Če pa hoeejo atari.ši, da bodo BJih otroci veaelje do šole dobili, morajo o šoli in učitelju vedao lepo ia apoatljivo govoriti. poaebao pa, ko se bliža čas, da pojdejo otroci v šolo. Stariši aaj otrokom pripovedujejo, kako veaelo je v šoli, da pridejo tam med druge otroke, da se bodo vai vkup lepo učili ia kako veaelb ia lahko se je učiti. Ia učitelj! kako prijazea gospod ao to : veacemu radi povedo ia pokažejo, če tesa ne zaa; eeveda malopridae in aevbogljive otroke tudi pokregajo ia kazajujejo, a ti ai to zaalužijo. Pridaih otrok pa ae kregajo ia ae kazajujejo, te imajo zelo radi. ,,Kaj ae, Toaček, ti bodeš rad v šolo hodil? No, seveda, pa te bodo tudi g. učitelj radi imeli." Tako se goyori z otroki o šoli, a ae jih atrašiti z brezovico, katera je tako dolga, da aegae ž ajo učitelj do zadnje klopi. Otroku ae naj obljubi, da dobi, ko pojde v šolo. aovo obleko. lepo torbico, aovo kajigo, tablico in kameaček Teh etvari pa atariši otroku ae amejo dati takoj, ko j<j kupijo; dobro je kupljeae stvari otroku aamo pokazati ia potem zopet sbraaiti. (KoBec prih.)