LJUBLJANSKI ČASNIK.
St.
F petih 11. Matifja serpana.
1851.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
Pri volitvi, ki se je na dan 20. majnika t. 1. pri c. kr. okrajnim poglavarstvu u Ljubljani imela, so poprejšni podložni iz bivše Ljubljanske kresije Mihata Ambroža Jjubljanskiga ma-gistratniga svetovavca, kot zastopnika pri c. kr. deželni komisiji za odvezo zemljiš na krajnskim izvolili, in to volitev je izvoljeni tudi na-se vzel.
V Ljubljani 18. junija 1851.
Od predsedništva c. kr. komisije za odpro-stenje zemljiš na Krajnskim.
Danes bo XXXIII. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdal in razposlan.
Zapopade pod št. 192. Razglas c. k. krajn-skega deželniga poglavarstva 2. Julija 1851, zastran ravnav za vgotovbo doneskov občne požitnine za upravno leto 1852.
V Ljubljani 11. julija 1851.
Od c. k. vredništva deželnega zakonika za krajnsko kronovino.
Nevradni del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
XII.
Kakor v drugih evropejskih deržavah samo-deržne vlade se je tudi v neogerskih krono-vinah avstrijanskiga cesarstva že liake leta sem glasilo mnogoverstvo priželjenje, da bi se absolutizm, to je neomejena samoderžna oblast vladarja spremenila v tako imenovano konstitucijo ali vstavno vlado. To nagnjenje se je oživelo počasi v Evropi takole. Še v letu 1789 so imele vse evropejske monarhije zvunaj Britanskiga kraljestva sanioderžne vlade. Stali so sicer vladarjem na strani v raz
nih krajih tako imenovani deželni stanovi, po sestniki važnih pravic, katerih nekdaj sloveča moč je v teku časov tako oslabela in zginula, tako da jim je komaj ostala senca ali ime po-prejne oblasti. Vladarji so pustili stanovam čast, dohodke in mnoge predke poprejnih časov, vunder jim ni bilo dano, kakorkolj si bodi v vlado vtikati, komaj de jim je neomejena oblast čez lastno stanovno premoženje ostala.
Razsvitljeni absolutizm tačasnih vladarjev se pa še nezmerno loči od despotizma to je, če jo smemo tako imenovati, vladne podobe katera je navadna v izhodnih deželah Azije in Afrike.
Naj bi despot, to je posestnik življenja in premoženja sebi podložnih ljudi kaj še tako napčniga ali nepravičniga veljeval — njegova volja je postava in pohljevno se mu vse vklo-ne. — Samoderžni kristjanski vladar je vezan na večne postave človeške pameti, je vezan na ukaze svete Kristuzove vere; tedaj so tudi njemu kakor se vidi na tanjko meje določene, katerih preskočiti ne sme. Sovražniki javniga
reda o koncu pretekliga stoletja v svoji osle-r pljenosti niso ločili obsolulizma, njim je bil vsaki samoderžic tudi tiran. Pametni polilikar ne bo overgel samoderžno vladno podobo samo zase, ker je dostikrat potrebam ljudstva, okolj-šnam časa in kraja zlo primerjena. Poznamo deržave slavne in mogočne pod česli samo-deržnih vladarjev, Francozko Ludovika XIV. Porusko Friderika II., Nemško in Avstrijansko nepozabljiviga Jožefa II. Resnica je tedaj le, de nobena vladna podoba že sama zase zveličavna ni, in de je ona le v stanu moč in srečo kake deržave vtemeljili, če je zgodovinski stopnji omike ljudstva primerjena, če je od deržavljanov častena in zvesto ohranjena. Že raznim osebam ni primerjeno, eno obla čilo, kako bi se dala vpeljati ena vstavna obleka vsim deržavam ali ljudstvam tako različne omike in raznosti zgodovinskiga spomina. Kako žalostni miru in sreči milijonov škodljivi je prepir, ki zdaj že toliko let trudno Evropo potresuje, namreč prepir zavolj prednosti te ali vune vladne podobe. Preteklim stoletjem ni manjkalo vzrokov serditiga bojevanja, od tega vunder se je malo slišalo, osemnajsto stoletje je vnelo pleme, ki že, tu in tam požiguje, in žali Bog je devetnajsto še dodjalo razpertijo zavolj prednosti ali saj ena kosti in neodvisnosti narodov, tako da se v kotlu prav čudno mešajo lirepenjenje po poli tiški svobodi in narodni samostalnosti. Če hočemo najti iz te zmešnjave rešno pot, če bi radi luč v tej temoti, katere nobena človeška moč razjasniti ni v stanu, vernimo se k zakla du božje modrosti, pimo iz vira nar čistejši vednosti. Vprašajmo kako sodi v teh rečeh katolška cerkev. Ona obseže celiga človeka, dušniga in telesniga in njegovo osodo na tim in vunim svetu, od Kristuza vtemeljena, od svetiga duha nadušena stoji ona dvajsetsto let nepremakljivo v bran serditini valovam, ki so jo že tolikokrat iz mnogih krajev napadli. V svoji obsegi in zraven sebe je vidila začeti in cveteti mogočne deržave, jih je vidila rasti, stareti se in raspasti, in od poveršine zemlje zginiti, de konuij v spominu zgodovinoslovcov živijo — ona pa je in kraljuje v božje čisto sti, kakor so jo vidli časi Apostelnov. Gotovo so vsi častiti naši bravci katolške vere, in ne le katolški kristijani po golim imenu, temuč iz globočine serca in v resničnim djanju, in če je taka, jim bo beseda cerkve mem vsiga posvetniga hrupa veljala. — Cerkev ne sodi čez razne vladne podobe, ona ne priporoča nekatere mem drugih, ona ne nasvetuje to ovreči in drugo zvoliti, ker njeni namen ni se v poganjanje politiških strank mešati, v tej reči kakor v mnogih drugih dovoli človeški modro sti clo obilno prostora kaj znajti in vpeljati, kar bi vtegnilo biti človeškimu rodu v resnici koristno. — Dvojno pa ukaže cerkev po Ivri stuzovim povelju z gorečo besedo, namreč ljubezin do bližnjiga, in pokornost postavam in gosposki. Zastran perve zapovedi je očit no, da bi ona zvesto spolnjena zemljo v raj spremenila,
Zastran druge veljeva cerkev po besedi s.
Pavla tole: „Bodite podložni vikši oblasti, ker „je ni oblasti, razun od Boga, in ktera je,je „od Boga postavljena. Kdor se torej gosposki zoperstavi, se božji naredbi zoperstavi; „kteri se pa zoperstavijo, si sami pogubljenje „nakopavajo." — „Gosposka je služabnica bo-„žja, tebi v prid — pa maševavka v kaznovanje tega, kteri hudo dela. Zatorej bodite „podložni ne le zavolj kazni, temuč tudi zavolj vesti." — „Bodite pokorni kakor prosti, „pa ne de bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, temuč kakor služabniki božji." — Z temi besedami overže cerkev vse punte, vse silne vstaje zoper veljavne posvetne oblasti, ona ne pozna v deržavi nobene pravice silne prekucije, naj bi bili vzroki tudi važni, naj bi bila priložnost še tako vabivna. Kristjani v pervih stoletjih so morali gotovo več pre-terpeti od preganjanja svojih serditih sovražnikov rimskih cesarjev, ko kakorkoljšno ljudstvo naših ali nam bližnjih časov, clo nedolžni so v groznih mukah kri prelivali, in vunder niso nikoli le skusili težki jarm po moči silnih puntov otresti, česar so se sami rimski zgodovinopisatelji čudili.
Z tim nam cerkev pa nikakor ne vzame nič naše politiške prostosti, nam ne ukaže sužnim biti tjer reče: Bodite pokorni kakor prosti. Ona ne sodi sicer čez prednost sanioderžne vlade mem vstavne, samovladije mem republike ali ljudstvo — vlade, ampak objame vse svoje drage otroke v kristjanskih deržavah rekoč: de naj bi spoštovali vsako posvetno vikši oblast, ker je ni oblasti, razun od Boga. Sicer ni tajiti, de so se najdle vlade ob-dolžene mnogih pregreh, nekterikrat tudi očit— niga zateranja ljudstva. Naj bi bile pa take vlade teh pregreh ne samo enostransko ob-dolžene temuč v resnici krive, bi vunder opomnili, de ga ni med vladami in deržavljanami sodnika, kakor vsigamogočniga pravičniga in večniga Boga, kateri po naj vikših sklepih ne samo našo zemljo, to majhno zernjice, temuč ves svoj nezmerno veliki stvarjeni svet vlada. Nikoli pa naj bi se nebeden človek ne prederznil Bogu v roko segati, njemu naj se pusti sodba, njemu kazen, ki v mogočni roki derži cesarske krone.
Tudi mi Avstrijanci tri leta sem smo svobodni deržavljani in okušamo sad vstavne vlade. Bolj pa ko smo prosti, bolj smo dolžni pokorni biti naši vstavni vladi in od nje danim postavam. To zapopade prostost v pravim kristjanskim pomenu, po besedi s. Pavla naj bomo podložni ne le zavolj kazni, temuč zavolj vesti, v tim se vidi nakazana podlaga vstavne vlade. Samoderžni vladar deržavno veslo v močni roki suče, njemu ni toliko mar kaj si svoji podložni mislijo, de se le vse kar on ukaže — stori, v njegovi volji je zedinjena volja vesolnosti. Vstavni vladar deli nekatere sicer kronne pravice med seboj in deržavljani, tedaj v posvetvanje kliče ne samo svoje ministre temuč tudi ljudske poslance. Ekse-kutivno oblast ohrani zase, postavodavne neki del odloči poslancam, kar krona z njim skupaj sklene je postava in yeže vse po enakim,
Koliko bolj bodo tedaj deržavljani postave spoštovali katere so si tako rekoč sami dali, ne le zavolj sile, temuč zavolj svoje vesti.
Po tim morebiti že predolgim vv-odu je tre ba, de se poglavitniga namena naših sostav kov „Prihodnjosti Avstrije" bolj na tanjko po-primemo. V to bomo pretresli sledeče oddelke: Kaj je vstava, kaj vstavna vlada? Kako se je v avstrijanskim cesarstvu spremenila po-prejna samoderžna vlada v vstavno? Kaki za-deržki v bran stojijo popolni vpeljavi vstave 4. sušca 1848? Kakošna prihodnjost je zagotovljena avstrijanskimu cesarstvu po svoji vstavni vladi? — Iz patriarhalnih šeg in na vad pervih časov človeškiga rodu, iz srečni ga vojskovanja hrabrih vitezov so se vtemelji le perve deržave neomejenih vladarjev.
Zvunaj Britanskiga kraljestva najdemo celi Evrope do konca osemnajstiga kraljestva le neomejene samovlade, posebno pa so fran cozovski kralji vso nasprotno gibanje deržav-nih stanov in zborov tako popolnama vkrotili, da je kralj Ludovik XIV. v stanu bil reči: (ler-žava to sim jes (l1 etat c' est moi). Po stoletnim vojskovanju in grozno zapravljivostjo tistih kraljev je Francosko gotovi pogubi nasproti letelo ko je v drugi polovici osemnajstiga stoletja Ludovik XVI tisto deržavo vladal. Že poprej smo omenili, de je on poslane treh poglavitnih stanov v svoj kraljevi sedež povabil, da bi mu sredke naznanili nezmerno pokvarjeni stan denarstva popraviti. Verno de se je večina teh poslancov po sloveči kraljevi seji 23. rožniga cveta 1789 po prisegi zavezala se poprej ne ločiti predin da bi francoski deržavi ne bili dali novo konstitucijo ali vstavo. Znano je tudi, de so že dolge leta poprej, tako imenovani encyklopedisti, to je modroslovci in politikarji kakor Voltaire, llousscau, Condor cet Montes((uieu i. t. d. skovali clo novi zistem deržavne pravice. Ti slavni modrijani so skusili skazati de vlada oblast knezov ne izvira iz božjih sklepov in kakor se je dosihmal go vorilo iz božje gnadc, temuč iz očitne ali pa saj namene in tihotne poterjene sprave, katero so deržavljani že davno nekdaj z svojim vladarjem sklenili. Po tej spravi pa so seda lej glasili vladarjev oblasti in neomejenja, temuč je v samovladiji saj postavodavna knezu in ljudstvu skupej določena. Mejo med oblasti poslancov in vladarja nakaže vstava. Posta vodavni francoski zbor je tedej oznanil za lastno deržavo v letu 1791 vstavo, kateri so bile potler v vsih evropejskih deržavah dane konstitucije podobne. Deržavni zbor obstoji iz ene ali dveh kamer, katerih seje so očitne ali javne. Eksekutivno to je Izvedivno oblast ima celo, eno in nerazdeljivo le vladar katero po odgovorljivih ministrih in njim podložnih vradnikih in postavljenih izveduje. -Udi deržavniga zbora so zavolj govorjenja v sejah neodgovorljivi. — Vladar je posvečen, nerazžaljiv in neodgovorljiv, on ima vikši povelje čez vesoljno armado, on sklene mir in vojsko, sprejme in pošlje deržavne poslance in sklene z ptujimi oblastniki pogodke, on oznani postave in daje zadevne ukaze, vunder je vsaki naredbi treba razun vladarjevi-ga podpisa tudi podpisa eniga odgovorljiviga ministra. Pri tem zagotovi vstavna vlada svo-bodnost osebe, vere, znanstva in njega učenja in da pravico z besedo, pisanjem, natis-kovanjam ali z podobami svoje misli svobodno razodeti.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Necega berača, ki je še poslednje dni krivo novico med ljudstvom razširoval, da je cesar zavkazal, da pi treba zemljišne odškodnine
nekdajnim grajšinskim gosposkam odrajtovali, so zaperli in sodništvu v kaznovanje izročili.
Štajarska.
Iz štajarskiga se v „Xovice" piše : Nov čudež krog Celja slovi, in se clo že do Krajnskiga, Ivoroškiga in Horvatskiga širi; - čudež, kteriga neki dve uri od Vitanja na Bohorju nekteri viditi hočejo. Vidi se jim, pravijo, podoba matere božje na visoki smreki, ktera dva verha ima, in med njima se nek čudna podoba izobrazuje. — Razglasila se je ta čudna povest na binkoštno saboto po dveh pastirčicah, ki ste tam na domačim polji svoje čede pasle, in med verhama imenovane smreke iz perviga neznaniga tiča, potem pa majhno svetlobo iskri podobno zagledale. — Od te dobe potujejo cele množine po stermi gori k čudni prikazni, kleče molijo, svete pesmi pevajo, in se v smreko zamaknejo, pričakovaje, dokler se jim bo podoba prisvetila. — Mnoge povesti se zdaj od te prikazni po svetu širijo; vsak kaj drugiga vidi, in tudi drugači govori; vsi resnicoljubni in odkritoserčni možje pa z enim glasam ter-dijo, de cela prikazen ni druziga kot gola zmotnjava in sleparija. Po željah teh resnicoljubnih mož, ki so se sami na imenovanim mestu večkrat prazne domišlije razglaseniga čudeža prepričali, — vas opominamo, ljubi Slovenci ! de nikar ne tratite dragiga časa silniga dela po praznini potovanju, in ne zanemarite doma obilnih in pravih čudežev božjiga bogo-slova. — Na znanje vam še damo, da so 1 dan tega mesca žandarji tisto smreko posekali da bi daljno potovanje k temu kraju ustavili alj bo pa s tem kaj bolji za naprej, ne vemo, le toliko vemo, de je boljši svetoval svoje dni modri Gamahal svojim Izraelcam, rekoč : „Ako je to delo človeško, bo samo od sebe razpadlo, — je pa od Boga, ga vi razdreti ne morete."
Ilorvaška.
Popisovanje v varazdinski županii je dover-šeno. Vspeh je sledeči: V županii je 1 me sto, 2 terga, 212 sel, 6,864 hiš, 31,384 moških in 31,669 žensk, skupej 63,054 duš. Po narodnosti je 59,383 Hervatov, 159 Nemcev, 22 Čehov, 3 Poljaki, 414 judov, 15 Francozov, 2 Serba, 82Madjarov, 16 Sla-voncev, 194 Slovencov, 18 ciganov, potem 2714 oseb iz drugih kronovin in 23 iz drugih deržav. Po veri je: 62,549 rimskokatol-čanov, 1 gerkokatolčan, 37 pravoslavnih, 20 evangelčanov in 447 judov.
# Papeževi poslanec je 1. 1. m. v Diakovar k škofu Strosmajerju prišel, kjer ga je vsa duhovščina sprejela. Prišel je skoz Pečuh in drugi dan potem se je v Vukovar podal, in od tod na parobrodu v Belgrad.
Avstrijanska,
Porotna obravnava. (Dalje.)
Predsednik. Ko je Mauser unega moža po klobuku počil, se je tikrat še vidilo.
Zatoženi. Na cesti je bila popolnoma tama, kakor je med 8 in 9 uro mesca oktobra.
Predsednik. Ste šli potem domu, ko vam je bil telovnik stergan?
Žatoženi. Obstal sini pri kerčmi in vpil, da naj nazaj gresta.
Predsednik. Kako daleč sta bila vertnarja, io ste klicali?
*) Nek dopis v Giraškim časniku razjasni to prikazin takole: »Smreka je blizo srede debla oguljena, gladka in bela; kadar soncc drevd obseje in sapa bližnje veje premikva, da je golina kmalo razsvitljena kmalo osenčena, se prikaže različna podoba na nji. Nekteri vidijo v tem obraz, in po njih domišlii mora obraz sv. matere Božje biti, kar se jim toliko verjetniši zdi, ker se iz smerečje goline bela, rumenkasta in
rudečkasta Stusovo!! I«
smola cedi
kar imajo za kri Kri-Vred. Nor,
Zatoženi. 20 ali 30 stopinj, šla sta poleg grada, kjer le majhina stezica med kerčmo in gradom pelje, tako da voz gre skoz.
Predsednik. Od kod veste , da sta bila vertnarja tako daleč od vas?
Zatoženi. Ker sta ravno preč šla, Martina Kopf, ki je bil nekoliko za njima sim še vidil.
Predsednik. Tedaj ste le v tamo vpili, brez da bi ju bili vidili ?
Zatoženi. Jaz ju nisim po imenu klical, ampak le „Pojte sem, sicer mi obleko sterga"; po vpitju sta me že poznala.
Predsednik. Vi bi bili zamogli ravno tako druge fante klicati.
Zatoženi. Drugih ni bilo zraven, in jaz sim ju le klical, da bi se bil možu branil, da bi mi ne bil obleke stergal, ker nisim zlo močan.
Predsednik. Je vam že mož kaj storil, ko ste klicali ?
Zatoženi. On me je popred udaril in na to mu rečem: „Stric pustile me, saj vam nisim nič storil."
Preds. Je vas zgrabil?
Zatož. Ko gresta vertnarja na pomoč, mi je že telovnik stergal.
Preds. Kdo je to vidil?
Zatož. Tega ni nikdo vidil; Kopf pa je vidil, da me je zgrabil.
Predsednik ga na to opomni, da je pri per-vim preiskovanju rekel, da je še le na poti proli domu zapazil, da ima telovnik stergan, da je drugim fantom rekel, da bi moža zavolj tega natepel, pri kteri priložnosti je prosil Kopfa, da naj mu nož da; nato pa zatoženi zaverne, da je preiskovavni sodnik odgovore le narekoval in ni prašal, če se je vse tako zapisalo, kakor je sodnik govoril.
Noža, kterega so mu pokazali, ne pozna, ker ga ni pogledal, ampak še le 13. novembra, ko so žandarji ponj prišli, ga je pogledal in zapazil, da nima osti.
Preds. Ko vam je Kopf nož dal, kje je bil takrat tuj mož, in kaj je rekel, ko ste mu žugali?
Zatož. To sim v pijanosti storil, jez še ne vem, kako sim začel govoriti, da sim pa rekel, to vem, ker je resnica.
Preds. Zakaj ?
Zatož. Ne z namenom, ga poškodovati, jez sim ga hotel le z rožnikom udariti.
Preds. Saj je to mehki les, roka bi bila bolje za udariti.
Zatož. Ko je človek pijan, vsake sorte govori, in ne ve kaj. Mi smo vsi vse vprek govorili in Mauser in Kunst sta nekaj od necega kletnega ključa govorila in sta potem h kerčmi nazaj šla; mi pa smo obstali.
Preds. Ko ste nož dobili, ste potem domu šli?
Zatož. Obstali smo, Kopf se je vernil po vertnarja, ker je rekel, mi gremo vsi skupej ker smo skupej pili.
Preds. Kako dolgo je terpelo, da ste Jožefa Presler-a zapazil i.
Zatož. To je bilo o tem trenutku, kakor je Martin Kopf govoril, je Jožef Presler prišel sam po stopnicah dol, Mauser in Kopf znabiti de je bil še kdo drugi zraven, jaz pa tega ne vem. On je pervi rekel: „Jaz tudi grem" in povedal sim mu, kaj da se mi je prigodilo, ki mi je odgovoril: „Počakajte, jaz ga bom pa vun vergel.
Preds. Kako je Jožef Presler vedel, kdo da je tuji človek?
Zatož. Jaz sim rekel, tisti, ki ima klobuk in nato Jožef Presler zaverne: „Ko sim bil fant, si nisim hotel nič povedati pustiti", in naenkrat moža vun verže ko še tega nikdo ni mislil, in reče: „Tule ga imate."
Preds. Vi ste popred rekli, da mu niste rekli, da naj gre ponj.
Zatož. Jaz sini rekel, da naj ga noter pusti, mi nočemo nič več storiti, kar sta tudi Kopf in Mauser rekla; na tega moža še mislil več nisem, nisem se hotel maščevati. Mi smo ravno obstali in smo djali: „Pojmo domu" in tedaj pride z možem vun.
Preds. Če mu niste hotli nič storiti, zakaj pa ste mu storili?
Zatož. Presler ga zgrabi in reče: „Ti imajo, vaše pipe" in tedaj ga verže skoz vrata na cesto.
Preds. Ni mož vpil?
Zatož. Ni, kar nič ni rekel, in jaz nisim nič zapazil, ker je bilo tamno, še to ne, da je bil tisti mož.
Preds. Kaj je pa Kopf storil: Zatož. On ga je nekterekrate udaril, ne-vem, če z nožem ali ne in nato je rekel: »Pojmo", jaz na to „pipec" vzamem in ga nekterekrate udarim. Moj Bog, kaj človek vsega v pijanosti ne počne, jaz še ne vem, če sini imel nož v roki ali ne. Preds. Zakaj pa ga je Kopf bil? Zatož. Tega ne vem. Jaz nisim rekel, da naj mu kaj stori, ampak sim mu le eno dal in se proč podal, on je pa na tleh ležal. Preds. Kam ste ga udarli? Zatož. Ne vem, če po glavi ali po herbtu, preiskovavni sodnik je pa rekel: „Tu nima rane, tedaj zapišimo na ramo," moj Bog, saj še nikoli nisim bil pred sodbo in sim vendar vedno da rekel.
Preds. Kaj sta med tem časom Mauser in Kunst delala? Saj sta bila zraven?
Zatož. Sta bila v kerčmi, ko je Jožef Presler moža vun vergel; kam dasta pa potem šla, ne vem.
Pred. Kdaj je za vam Jožef Presler prišel ?
Zatož. Takrat smo bili že v Schvveinbartu, pod gradom, kjer velik oreh stoji; kako če-tertinko ure za Sclvvveinbartom, on prileti za nami in reče: „Uni mož še leži inžandarji so prišli zraven, ko sim jih vidil, sim jo pa po-tegnul."
Preds. Ste vedili, kaj je bilo možu? Zatož. Nisim. Jožef Presler je še prašal: „Ste morebiti z nožem krog sebe mahali ? Sim jaz rekel in Martin Kopf: „Kaj še."
(Dalje sledi.) V Cesarsko rusko poslaništvo na Dunaju je spet 3284 gold. in 22 kr. za pogorele Kra-kovčane c. k. ministerstvu zunajnih zadev poslalo.
*	„Oest. Corr." naznani, da ni res, da bi bil Kobilica, nekdajni poslanec na deržavnem zboru za nedolžnega spoznan. Po dolgem preiskovanju so ga hudodelstva goltije krivega spoznali in na en mesec zaperli.
*	Pogovori o vredjenju c. k. knjigarnice so končani, in gospod Šafarik se je že v Prago podal.
*	Govori se, da se bodo vsi plemeniški diplomi po celej Avstrii pregledali, in sicer zavolj tega, ker se mnogo oseb za plemenitaže izdaje, akoravno niso plemenite kervi.
Moravska.
Cesar je vbogim vOlumucu, ko je ondi bil, 1000 gold. podaril.
*	Krog Miskoličana zgornjem Ogerskem še vedno goveja kuga razsaja in več posestnikov je že ob vso živino prišlo.
*	Akoravno je na Ogerskem že večkrat ostro prepovedano bilo orožje imeti, in se je večkrat že razglasilo, da naj se odda brez kazni akoravno je že mnogo zavolj tega kaznovanih bilo, ker so si orožje prideržali, se vendar še vedno pri tem in unem orožje najde. Vsak se izgovarja, da ni vedel, da ne sme orožja imeti. Zavolj tega se poveljnik tretjega voja-
škega oddelka primoranega vidi, še enkrat in sicer poslednjikrat dobo za izročitev orožje naznaniti.
Pri komu bodo po 1. septembru t. 1. orožje zapazili, ga bo vsa ostrost vojaškega sodništva zadela.
* Minister vojaštva, baron Kulmer je prišel v Pešt.
Slovaška.
Mesca junija gre nek vradnik v šent-Niko-laju, ki je skoraj gotovo večerne ure v veseli družbi doprinesel in dobro s kozarci terkal, precej široko ob 11. zvečer proti domu in zadene na nekoliko hlapcev,ki niso za potrebno spoznali, se mu v takem stanu odkriti. To ga tako razkači, da jih pusti po hajdukih v žu-panijsko hišo peljati, in jih uči z palico uk spoštovanja. Da se to ni tiho zgodilo, se ve, in vpitje zbudi deržavnega zastopnika, ki vstane in zraven pride gledat, kaj da se godi. Vradnika terdo posvari, namest da bi se vradnik spametoval in se vlegel, zgrabi deržavnega zastopnika in se začne z njim pričkati in ga psovati. To se ni moglo tako pustiti, deržavni zastopnik stori svojo dolžnost, zapove po žandarjih ponočnega nepokojneža zapreti, in drugi dan ga pri deželnem sodništvu zato ži, kar se menimo ne bo molče „ad acta" položilo. Vradniki, naj so ti ali uni, ki svoje dolžnosti tako spolnujejo in se ljudem tako v v zobe dajo, pač v današnjih dneh niso več za rabo, in gotovo bi bilo več kot preveč; take ljudem v izgled postaviti.
Serbsko.
Novice iz Banata enoglasno pravijo, da žito lepo stoji in da je prav bogata žetva pričakovati.
Galicia.
Zavolj opominjanja proroka iz Piečuha v celem tarnovskem okrožju nikdo več žganja ne pije.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Sklepe o zadevah svobodne barkostaje v Benetkah, ktere je komisija storila, je cesar z nekterimi premembami poterdil.
Tuje dežele. Bosna.
V	šestih tednih se bodo vojaki, ki stoje v Novem, v Albanio podali, pravijo, da bodo zoper Černogorce udarili. Černogorci se pa tudi vedno za boj pripravljajo.
# Iz Travnika se piše: Povsod se govori, da bo Omer paša vladarstvo Bosne kmalo Hairedin pašatu izročil. Omer pašatu se krivica godi, ako ga za vse dolže, kar kristjanom ni
po volji, zdi se, da ima še nekdo drugi veči upliv kakor Seraskier. Gotovo je, da se kristjanom hudo godi.
Černagora.
Žalostni razpor med rodovinama Koprivica in Mirkovič se je z novega unel. Kakih 200 turških pandurov stoji na meji Černogore napad Černogorcev v Hercegovino odvernuti. Povsod se pričakuje, da pridejo turški vojaki na mejo in vse se tega boji. Od ust do ust se širi govorica, da turška vlada misli z vso močjo zoper Černogorce udariti.
V	okrajni Tubinje je vse, kar more orožje nositi, pripravljeno, ako bi se kaj tacega pripetilo. Sliši se, da se bo vladika v Skadru z Omer pašatom snidel. Černogorci so skle-nuli, ako bi jih Omer paša nenadoma zagrabil, se mu upreti. V Cetinju, glavnem mestu Černegore se vojaške priprave delajo in živeža se na kupe spravlja.
Bolgarska,
Po Bulgarskem hodijo podpihuni, ki ljudstvo
zoper vlado šuntajo. Turške oblasti so dobile jovelje take ljudi zaperati.
Turška Serbska.
Iz turške meje se pise v Reichszeitung, da ondi govori, da se je papeževi poslanec o zadevah katolčanov v Belgrad podal. Rimsko-jatolški duhovni pravijo, da je na Serbskem še navada, da se rimskokatolčanom ne sme zvoniti, ko umerjejo, katolškemu duhovnu je le dovoljeno sv. Zakramente umirajočemu podeliti. To je stiska, ki se celo v Bosni v ta-kej meri ne najde. Pravijo, da se je papeževi poslanec ravno zavolj tega v Belgrad podal.
Francoska.
Predsednik se tolaži, da bo na svoji stopnji čez odmerjeni čas ostal. — Časopisi, ki v njegov rog trobijo, pravijo, da sicer podaljšanja predsedništva narodni zborne bo dovolil , vendar pa ne bode Napoleon svojega mesta zapustil.
*	Neke francoske novine priobčijo kratke novice iz nekega puntarskega katekizma, ki je za rusko carstvo storjen, kterega so ruski beguni sostavili. Pripovedujejo, da je v velikem številu po Ruskem razširjen.
*	O ognju, ki je veliko amerikansko mesto St. Francisko pokončal se pripoveduje, da znabiti kaj tacega še ni svet vidil. Krog 20 milionov dolarjev je škode; menijo, da je sila veliko ljudi zgorelo, mnogo ljudi ni druzega rešilo, kakor nago življenje. Ljudje so čudno hitre spet začeli hiše postavljati, Cez 48 ur po ognju so si že koče napravili in če to take naprej gre, se o treh mescih sled ognja ne bo več poznal.
*	Predsednik francoske republike je bil povsod na popotovanju merzlo prejet, tako, da je bil zlo nevoljeni; samo v Poitiers se mu je bolje godilo.
Danska.
Dansko ministerstvo je odstopilo. Kralj je v to dovolil; grof Motke bo novo ministerstvo sostavil.
Poljsko.
„Czas" naznani, da je Krakovski mestni vrad že vradno naznanilo prejel, da so za pogorele denarji (500,000 gold.), za ktere so krakovci v posojilo prosili, dovoljeni proti tem, da se bodo štirpercentni obresti od njih plačevali. Tisti, kterim se bodo podelili, ne bodo perve tri leta ne percentov, ne drugih davkov plačevali.
Turška.
Tudi v Smirni se pobirajo prineski za barko „Radecky".
Gerška.
*	Gerško starašinstvo je enoglasno sklenulo nezaupno pismo ministerstvu izročiti.
Amerika.
Iz New-Jorka pride žalostna novica, da mesto St. Francisko strašen ogenj pokončava.
Azija.
Iz vshodne Indije se naznani, da je na otoku Ceylon strašen vihar 5. maja divjal, ki je čez 20 bark razgnal po morju.
*	Na otoku Ceylon je vihar, ki je poslednjič vstal mnogo ljudi ob življenje pripravil. Vladi je škoda čez 20,000 šterlingov, bro-dov se je mnogo razbilo. Ena sama je imela 100,000 šterlingov vrednosti, se je z vsimi potopila. — V Bombaju je huda kolera vtala, ki je mnogo ljudi pomorila.
Ljubljanski novicar.
Včeraj opoldne je saksonski kralj s kraljico v Ljubljano prišel.
Kdor ie li v vradnim ali pa
v oananilnim listu karkoli si bode naznaniti , plača za vsako verstico z navadnimi čcrkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. i n za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
f radni list
št 41.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 55. listu Vi j u hI j st u s k iga časnika, vpetik I f .Mal. serpana 18 51.
Št. 5886.
Razglas
(123.) 2
c. k. krajnskega deželnega poglavarstva 2. julija 1851, zastran ravnav za vgotobo doneskov občne požitnine za upravno leto 1852.
Vsled razpisa visocega c. k. denarstveniga ministerstva 15. Junija t. 1. št. 19665/1072 se ima donesk občne požitnine za upravno leto 1852 tako in po tajistih določbah ugotoviti, kakor je bilo za upravno leto 1851 predpisano.
Po tem visokim zaukazu se bodo:
1.	Obravnave za občno pogojenje družtev obdačeneov ali celih davkovskih srenj in davkovskih okrajev kakor tudi za v najem vzetje samo za eno leto z ali brez pri-deržanja molčečega ponovljenja sklepale.
2.	Ostane kakor doslej od teh obravnav ugo-tovba dožitninskih doneskov od olarij in žganjarij sklenjena.
3.	Se ustanovi, da imajo dožitnini podver-ženi započetniki izrekbe, kterih jim je za doseženje dohodno urednijskiga pripušiv-nega lista treba, najpozneje do poslednjega dne mesca julija tega leta prepodati.
Gustav grof Chorinskg I. r. c. k. poglavar.
št. 5605/1092. ivazpiN konkurza, ci«o c 3
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja tajnika okrajnega poglavarstva z letno plačo od 500 gold. (petsto goldinarjev) v srebru.
Čas za to stopnjo vložiti je do poslednjiga julija tako, da imajo prosivci svoje prošnje, ako so v deržavni službi po neposredno pred-stoječi gosposki, sicer pa naravnost pri podpisanim deželnim poglavarstvu do imonovane dobe vložiti.
Prošnji se imajo priložiti učiliščne spričbe, privatnega izurjenja ali javne službe in znan-stev jezikov.
Od c. k. deželnega poglavarstva
Ljubljana 26. junija 1851.
št. 5837/797. Razpis konkurza. c««-)«*
Ker je pri učilnici porodišča v Ljubljani stopnja asistenta spraznjena, s ktero je razun svobodnega stanovanja v napravi, vsakoletne derve peterih sežnjev in 18 liber sveč 300 goldinarjev iz učilišniga zaklada dovoljenih, spraznjena, se razpiše konkurs za novo post avljenje taiste do 10. augusta t. 1. s pristavkam, tla je z njo pomočno opravilo v tej bolnišnici in nornici združeno.
Prosivci za to stopnjo, ki se na dve leti razpiše in zamore na dve leti še podaljšati, imajo svoje prošnje z diplomi in drugimi sprič-bami o zdravniških in porodniških vednostih, potem da so neoženjeni, lepiga zaderžanja, da znajo slovenski jezik, ali kako drugo sla-vensko narečje, do imenovane dobe pri podpisanim vodstvu vložiti.
C. k. vodstvo učilnice za babice.
Ljubljana 6. julija 1851.
St. 3409.
Razglas
(125.) 1
Jakob Magajna iz spodnih Urem, cesijo-nar svojiga očeta Tineta Magajna-ta je 23. rožnika 1851 pod št. 3409 Jakoba Jankovič-a iz spodnih Urem in njegove neznane erbe alj pravne naslednike zastran opravdanja pre-notacijona 360 goldinarjev 5% obresta in pravdnih stroškov, pri podpisani sodni ji tožil in ta tožba se bo 2. dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne ustmeno obravnavala.
Za neznane tožence je sodija in sicer za njih stroške Jožefa Tominc-a iz spodnih Urem kuratorja izvoljila. Toženci naj tedaj sami k obravnavi pridejo, alj pa naj kuratorju svoje pravne pomočke na znanje dajo, alj izročijo, alj druziga pooblastenca izvoljijo in te sodniji imenovajo, če ne se bo ta pravda z Jožefam Tomincam obravnovala.
C. k. sodnija v Senožečih 23. rožnika 1851.
C. k. okrajni sodnik
Št. 5210.	Oznanilo.	C424-)c 1
Pri tukajšnej poštnej vradnii leži že dalj časa več spodej napeljanih denarnih in vožnjopoštnih poslatev, ki se niso mogle izročiti in so se toraj spet sem poslale. Tisti, ki so te pisma na pošto dali, ali jih prejeti imeli, so tedaj povabljeni o treh mescih po te poslatve priti in recepise pokazati proti tem, da zadevajočo poštnino odrajtajo, ali naj pa pisma reklamirajo, sicer se bo ravnalo z njimi po 31. vožnjopoštnega reda od 6. julija 1838. Kdor se pozneje oglasi, zamore le takrat pisma nazaj dobiti, ako natanjko vlastnino skaže.
Zaznamek pisem
Nap
Kraj kamor se ima poslati
Zapopa-dek
Vrednost
gold. | kr.
Jovan Miholič Venceslav Czapp Nikolaj Poterbuješ Jovan Jakšič Jovan Novak Adrej Zabukovec Tomaž Silvester Anton Albrecht
Franc Žagar Helena Vidmar
Jovon Ohači Maria Zlatenčič Franc Blaž Anton Lamer Bogomil Tucco Franc Križman Wecherheim
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. julija 1851.
Dunaj Semering Berno Jankin Vesprim Beka Požun Florenc Palma Kerško Ptuj Terst Zagor Novomesto Gorica Postojna Munakovo
Bankovci
» »
n ??
» » »
v »
Razne reči
» »
n »
n
0
15
2 2 4 2 3
1 2 8 1
30 50
— 20
Teža
Funt lot
5
26
St. 2115.
Oznanilo.
(l2fi.) C 1
Visoko c. k. ministerstvo kupčije, obertnije
in javnih stavb je z razpisom od	24.	junija
1.1! št. 3401/C za drugo polovico 1851	poštno ježnino za enega konja in enojno pošto za spodej imenovane kronovine in okrajne, kakor sledi, določilo:
Na Zgornjem Avstrijanskem z . 1	gold — kr.
„ Solnograškem z .......1	„	— „
„ Češkem z...........1	„	— „
„ Moravskeni z.........1	„	— „
V	Krakovem z..........1	„	— „
„ Lvovu z............1	„	— „
„ Cernovicu z..........1	„	— „
Na Silezkcm z..........1	„	— „
,, Ogerskem x ... .......1	„	— „
V	Vojvodini in tenieškem Ba-
natu s Sedmograškem z . . 1	„	— „ Na civilnem Horvaškem in Slavonskem (razun Primorja) z 1	„	2 „
V	horvaško-slavonskej granici (razun Otočanskega, Likan-skegainOgulinskegapolka)z 1	„	2 „
Na Spodnjem Avstrijanskem z .1	„	4 „
„ Koroškem z..........1	„	4 „
„ štajarskem z.........1	„	4 „
V	Montanskem okrožju (horvaškem primorju) z.....1	„	4 „
„ Ogulinskem polknem okro-
ŽjuZ..............1	))
Na Krajnskem z.........1 .•>	6
Tirolskem in Vorarlberškim z
1 1
» » »
v
8
„ 10 „
Primorskem (v Terstu) z .
V Otočanskem, Senjskeni in Li-kanskem polknem okraju z . 1 Odrajtvilo za pokriti postajni voz se na polovico in za nepokritega na četertinko plače, ki je za konja in enojno pošto v zadevajočem okrožju za ježnino odmerjena, določi.
Zapitnina za poštne voznike in kolomaže ostane pri starem.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 7. julija 1851.
St. 2114.
Oznanilo
(127.) C 1
Visoko c. k. ministerstvo za kupčijo, obertnijo in javne stavbe je z razpisom od 23. junija t". I. št. 3030/C pri naznanenju določb o" ravnanju z popisavami poslancev in konsulov zavkazalo, da c. k. vradnije poslancev in konsulov v zunajnih deržavah od dopisav od privatnih oseb, ki niso poštnine proste, nimajo poštnine odrajtovati, in da imajo toraj osebujne osebe pisma, ktere na vradnije poslancev ali konzulatov pošlejo, frankirati pri oddaji, in nasproti, ako pridejo nefranki-rane pisma od c. k. poslaništev ali konsulatov
na avstrijanske privatne osebe ali vradnije, ki niso poštnine proste, da imajo te poslednje poštnino, in za dopisave iz nemško-avstrijanske poštne zveze tudi pridevk poštnine odrajta ti.
C. k. konsulatom je prosto nefrankirane pisma privatnih oseb ali vradnij naše deržave, ki niso poštnine proste, jemati ali ne.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 7. julija 1951.
st-"67- Oznanilo c«*)««
Zavolj odpovedbe službe je spraznjena služba poštnega ekspedinta v Račah.
Ta poštna ekspedicia v Račah se ima s preskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih poslatev pečati in se zveže vsakdan po Malle-pošti, ki vsakdan proti Zagrebu in Ljubljani gre.
Namesti dozdajnega plačila te poštne eks-pcdicie se prihodnjemu |poštnemu ekspedintu za preskerbovanje poštnih opravil in vradnih potreb dovoli sto goldinarjev na leto, on pa je nasproti zavezan dve sto goldinarjev službine kavcije vložiti in primerno izbo preskerbeti za poštno ekspedicio.
Da se ta poštna ekspedicia spet postavi, se tedaj to sploh razglasi s pristavkom, do imajo prosivci svoje prošnje z dokazi starosti in nravnega dobrega zaderžanja, potrebne zmožnosti, potem primerne izbe z drugim posest-vam do 20. julija t. 1. pri tem poštnem vodstvu vložiti.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 27. junija 1851.
Hofmann, s. r.
št. 1957- Oznanilo. («»0»
Visoko c. k. višje vodstvo za občenje je z razpisom od 12. t. m. št. 3300/P dovolilo Malle-pošto med Ljubljano in Novimmestom na vsakdanjo vožnjo na tako vižo pomnožiti, da bo razun zdaj obstoječe, na teden dvakratne Malle-pošte med Ljubljano in Karlov-cem, tudi druge dni med tednom, t. j. v nedeljo, pondelik, torek, četertek in petek popoldne ob treh iz Ljubljane odrinula, v Novomesto 40 minut čez enajst dospela, in od tod vsak pondelik, sredo, petek in seboto o pol dvanajstih zvečer v Ljubljano šla in drugo jutro ob osmih tod dospela.
Kar se s tem s pristavkom sploh naznani, da se bodo te vožnje l.pr. m. julija začele.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 25. junija 1851.
Hojfmann, s. r.