Kmečka Irgovina Oprostitev plačevanja zeinljiškega davka za nutiega kineta Ze v zadnji številki našega lista smo poročali, da bodo mali kmetje oproščen zemljiškega davka. 23. decembra 1939 je pa bila v »Službenih Novinah« razglašena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Z uredbo se k členu 10. zakona o davkih doda nova točka, ki pravi, da se davka na dohodek od zemljišč opraščajo zemljišča onih kmetov, ki se jim odmerja izključno le zemljarina (torej niso zavezani kakemu drugemu neposrednemu davku kakor zgradarini, pridobnini ali rentnini po napovedi) ako vsota katastrskega čistega donosa celotnega zemljišča, samolastnega ali solastnega, na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din. Začasne davčne oprostitve in olajšave, odobrene po zakonu o neposrednlh davkih ali drugih zakonih. se ne upoštevajo pri določanju gornje skupne vsote. Vsi člani enega skupnega gospodinstva, ki iraajo zemljišča, ae smatrajo kot en davčni zavezanec Vse oprostitve iz člena 10. zakona veljajo tudi za vse doklade, ki se odmerjajo na zemljarino; le na zemljišča kmetov, katerih katastrski čisti donos znaša manj nego 1000 din in so oproščeni zemljarine, se smejo odmerjati občinske doklade, toda ne v večjem znesku, kakor je znašal predpis te doklade za leto 1939. Mali kmet, ki je odslej oproščen zemljarine, bo plačal torej navzlic temu občinsko doklado, ne pa banovinske doklade in ostalih doklad. Z isto uredbo, s katero so dane olajšave za najmanjše kmete se poviša davek za večje posestnike in veleposestva. To povišanje se ravna po velikosti posestva, kar znači, da čim večje je posestvo, tem večji odstotek davka je treba plačati. Zviša se tudi pridobnina odvetnikom, zdravnikom itd. ter zgradarina. Zgradarine so pa za bodoče oproščen« obrtniške zgradbe, pridobnina malih obrtnikov se pa določi pavšalno. Prav tako se oproščajo družbenega davka vse zadruge in njihove zveze, osnovane po zakonu o gospodarskih zadrugah od 24. septembra. 1937, če po svojih pravilih ali dejansko poslujejo v skladu z določbami tega zakona, vendar se nabavljalne in prodajne zadruge opraščajo družbenega davka samo tedaj, če ne prodajajo alkoholnih pijač in luksusnih predmetov iz seznama, ki ga določi finančni minister v sporazumu z ministri, kf imajo po § 105 zadružnega zakona nadzorstvo nad poslovaniem zadnig in njihovifa zvez. Prodaja alkoholnih pijač in luksusnih predmetov kakor tudi kršitev doloiib zakona o gospodarskih zadnigah glede načina poslovanja, ima posledico izgubo pravice na oprostitev od davka za dve leti. Iz gornjih navedb je razvidna težnja zakonodajalca po tem, da pomaga na.fbednejšim s tem, da njih bremena zvali na premožneiše in gospodarsko bolje stoječe slo.ie. Državna blagaina ne bo s tem prav nič prikrajšana, kajti to, kar se je opustilo plačila malemu kmetu in obrtniku, bodo nadoknadili bogataši, industrifci in ljudje z visokimi mesečnlmi dohodki. Krivičnost Se nlkdar tako kot danes ljudje vldijo ter obaojajo vellkansko socialno razliko med ljudmi. Gledatl na eni slrani razkoSno potratnost, ko ima nekdo 9000 din mesečne plaCe, prosto stanovanje. razsvetljavo, kurjavo, veS poaestev, žena 4000 din mesečne pokojnine, a nameato otrok ve6 psov — na drugi atranl pa skraj.no revšdino... To se upira vsakemu zdravemu razumu. In najvetja revščina je med kmečkim ln delovnim ljudstvom, predvaem med manjštmi poeestniki-bajtarjl ter med industrijskim delavatvom in delavatvom v nižjih poklicih z nepopolno Izobrazbo, ker ae pač meri danea delazmožnost po spriCevalih In ne po dejanskih zmožnostlh. Krivičnost ae je tako globoko zarila v vsakdanje življenje, da jo bo zelo težko odpravitt. To pa zato, ker tisti, ki bi temu zlu lahko stopiili na prate, tega ne vidijo ali nočejo vidcti, ker gre njim aamim predobro; oni pa kl to vidijo, pa nlmajo močl, da bi se uprli temu kar jih teži, ker so pafi prerevni tn jih n'hče ne poaluša ln ne upošteva njihovth prošenj, nasvetov in pritožb. Največje krivlce ae pa gode navadno prt kupčijah, kajtl tu prlde najbolj do veljave premetenost, zvijačnost, zgovornost itd. Dočim je še ostala trgovina kolikor toliko urejena, vidimo, da baa v kmetki trgovinl vlada največjl nered. Tako vidimo, da mora bajtar ali revnejSi poseatnik baš radl tega. ker Je bolj reven, prodati žival iste ali morda se boljSe kakovostl, ceneje kot pa onl, ki je znan po avojem imetju. V mesnlci se zgodi pogoato — posebno v bolj zakotnih — da dobi airomak, kl si za večje praznike kupl kakšno kilo meaa, najslabso robo, kl se v mesnicl nahaja, tako zvanl boljšl ljudje pa najlepše komade, pa čeprav mora alromak plačatl tako rekoč mrhovlno prav tako kot drugl najlepše blago. Najdejo ae mesarji na dežell, kl za prazni.ke kupljeno lepo živino kar čez noč odpošljejo kam v mesto, doma pa zakoljejo In prodajajo staro kravše, ki bl jo lahko z metlo pobil. Lepl voll so kupljeni le zato, da jih ljudje vidijo in pridejo po meso v nadl, da bodo dobili prvovratno blago, v resnlcl pa dobe meso od atare krave, kl je blla kupljena po 2 din kilogram žive teže, meso pa ae prodaja po 10 dtn. Takih primerov je po dežeM vae polno, ne samo pri živinski kupčiji, ampak skoraj pri vaakl trgovinl s kmetijskimi proizvodl. Vao to krivičnost hoče pobijatl kmečki liat »Slovenski gospodar« v avoji rubrikl »Kmečka trgovlna«. Pri tem delu pa morajo pomagabi vsi čitateljl našega llata! Stvar je namreč ta, da uredništvo ne more vedeti za potek kmečke kupčije v pokrajinl, poaebno ne v zakotnejših krajih. Radi tega je potrebno, da nam Citatelji našega liata vedno porofiajo, kako se kaj razvija kmečka trgovlna v posameznih predelih Slovenije In države. Dejstvo je, da nam ljudje poročajo o vsem mogočem, samo o tem ne, kakšne ao cene, dasi je to nad vse važno, ker pred vscm drugim moramo živetl. življenje je pa v glavnem odvisno od kmečke trgovlne, zato je baš ta izmed vsega najvažnejša. Dragl čitatelji. zavedaite ae že enkrat tega in usmerite avoja poročila bolj v to 8tran, ka.iti le tako bo naša rubrika o kmečki trgovinl lahko služila svojemu namenu. Vprašanje oskrbe z modro galict vznemirja že aedaj mnoge vinogradnike. Obstoja namrefi bojazen, da poletl, ko bo treba škropiU. gance ne bo, ali pa bo zelo draga. Nekateri vino gradniki kupujejo že aedaj galico, ki jo je Se do bibi pri raznih trgovcih. Posameznikl se celo obračajo naravnost na tovarne same, katere pa sporočajo višjo ceno kot je bila doslej, opraviču joč se, da se je baker podražil. Ker je torej vprašanje oskrbe z galico še nerešeno, bi naj oblas, na kak način — kakor je uredila že druge stvar poskrbela še za to, da bo ob Casu škropljenja dovolj galice in po primeml ceni na razpolago kajti sicer nam bo bolezen unifiila vae pridelke Prl tem bi 8e naj upoštevall zadevni sklepi Kme tijske zbornice o zadružni tovarnl za modro ga lico. Najbolje bo, da stvar vzame v roke oblasi z ustanovitvljo tovarne modre galice, ki bi se dajala kmetovalcem po primerni ceni, posebno ker je dogovor s sedanjo tovarno galice zelo neugortpn. rv>teke1 mu ie pa tudl rok. Možje, kl lmajo prl tej stvarl kaj beaede, naj na to pereCe vprasanje opozorijo merodajne oblaati, da bo o pravem času zasigurana nabava modre gallce po ceni, katero bodo zmogll tudl revni. Položaj na trgu z Iesom Trgovtna z lesom so je v prlmerjavl s prejšnjlml meMCi lzboljSala. Poslovanje na zunanjem trgu je bllo zelo žlvo, notranjl trg je pa alab, ker Jo zakljufiena gradbema sezona. Tako v notranji kakor v zunanji trgovini pa povzroča mnogo teZav pomanjkanje vagonov. Anglija In Francija vedno živahneje povprasujeta po lesu. v Italtjo iz\-ažamo vedno več, In to po primernih cenali. Urejene so tudi plačilne obveznosti z Madžarsko, kar je na Izvoz lesa zelo ugodno vpllvalo. Izvoz v NemCijo Je pa zaatal radl prenizkih cen. Nova tozadevna pogajanja z NemCijo bodo najbrž v januarju. V splošnem lahko reCemo, da se je polozaj na trgu z lesom v novembru In decembru zelo Izboljšal, posebno kar se tiče Izvoza. Potrebno Je še, da se cene lesu za Nemčijo zvišajo, ker so tu prizadetii baS najbolj revnl obmejnt štajei^ akl predeli. Zato se naj pri ponovnih pogajanjth z Nemčijo pritegnejo predvsem slovenski lesnl izr vedencl, katerlm so razmere najbolj znane. Gospodarsko poročilo iz Laškega Cena prvovrstnim volom, katerih je pa sedaj zelo malo, ae 8uče od 5.50 do 6.50 dtn kg žive teže. Cena plemenski živinl pa je se vedno zelo nizka. Plemenaki voll ao se na Tomaževem sejmu plačevaU po 4.50 do 5.50 din. Goveje meso je v Laškem po 10 din kg. Ker letoa kmetom primanjkuje krme za zadostno opltanje žlvine, nima torej kmet tiste koriati od nekoliko višjih cen, kakor al nekateri predstavljajo. Bolj se je podražilo to, kar kmet kupuje. Pocenila 8e je sol, vendar pa živinske rdeče soll sedaj primanjkuje, kor je trgovci sploh nimajo v zalogt. Drobne gospodarske vesti Svlca ne kupuje vefi naših svinj. V švlco smo prodajjild v zadnjem čaau svlnje, predvsem lz Slavonije in Banata, katere so bolj špehaste (mastne). Te pa ne ugajajo švicarjem, kl so vajenl bolj na mesnate avinje, radi česar ao uatavtll uvoz svinj. Mesnate svlnje bodo Svlcarjl kupovall v bodoče prl Dancih. Le zakaj nlso računaM naSi Izvozniki z akusom švlcarjev, saj je tudi pri nas — posebno v Slovenijl — dovolj mesnatlh avinj! Nemol l&dejo surovine prl Rnsih. V Moskvl je nemška trgovinska delegacija, kl ima nalogo, da preskrbl za Nemdijo pri Ruaih večje kollčine potrebnega blaga. Poznavalci razmer pa pravljo, da Iz te moke ne bo kruha, ker sovjetl radl vojne a Fincl In radl morebitnih drugih vojnih zapletljajev potrebujejo vse saml. Pa tudi aovjetaka transportna sredstva ne prenesejo večjih pošlljk. 5,500.000 zabojev pomaranč In limon je v palestinskih pristaniščih. Vae te dobrote so bile namenjene v srednjo in aeverno Evropo, kar pa ja radi vojne onemogočeno, tako da pomaranče to llmone čakajo zaman kupce. Zivinske soll še vedno nl mogode dobttL Krma 1e letos zelo aiaba tn malo je Je, zato je soljenja še bolj potrebno. Država je ceno soli znižala, 1« soli ni dobiti in zato nizka cena prav nič ne koristi. Naj oblast poskrbi, da bo vaak trgovec 24vinsko sol tudl Imel! Sejmske in tržne cene Voll. Slovenjgradec prvovrstni 5 dtn, ostall 4 din, Gornjigrad 4.50—5 d^n kg žive teže. Krave. Slovenjgradec 3—4 din, Gornjlgrad 3.75-^1.25 din kg žive teže. Telice. Slovenjgradeo 4—5 dln, Gornjlgrad 4.50 "k> 5 din kg žive teže. Teleta. Slovenjgradec 5—6 din, Gornjlgrad 5.50 do 6 din kg žive teže. Pršutarjl (prolekl). Slovenjgradec 7—8 dtn, Tornjigrad 11 dln kg žive teže. Dobele svlnje (špeharjl). Gornjigrad 12 dln kgr žlve teže. Kože in volna. Goveje 14—15 din, telečje 17 dln, svlnjske 10 din, oprana volna 20 din kg. Krma, Sladko seno 85—100 din, pfieniCna slatia 50—55 dln stot. Drva. Slovenjgradec bukova 100 din, Gornji' Trad 70 din, Maribor 100—125 dln m». Zivalski proizvodl. Mleko 2—2 50 dln liter, iajca 1.25 din komad, aurovo maalo 20—30 din kg, med 16—20 din kg, aviniaka maat (Speh) 18—20 din kg, alanina domačih prasičev 14 do 18 din, slanina hrvaSkih praSičev špeharjev 15 do 16 din kg. Poljskl prldelkL V Mariboru Je paenlca po 2 din, rž 1.75 din, ajda 1.60 din, fižol 6—7 dln, jefimen 1.80 dln, koruza 1.75 dln, oves 1.80 d*_n, proso 2.50 dln, krompir 1.50 dln kg. Tudl po drugih tržiSčlh v Slovenljl nl vellke razlike prt poljskih pridelkdh od navedenlh. Sejmi 8. januarja svinjski: Sredlšče; žlvinskl ln krainarski: Nova cerkev, šmarje pri Jelsah — 9. januarja tržnl dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož — 10. januarja avinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 11. januarja tržni dan: Turn:sče; živinski In kramarski: Planina (okraj šmarje pri Jelšah) — 13. Januarja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. ¦ Odgovor na gospodarsko vprašanje F. L. 8v. Anton v Slov. goricah. Najprimernejši čas za aaditev trt je mesec april, lahko se pa sadl tudi že v marcu In še v prvi polovici maja. Kako se sadi, je lepo opisano v aprilaki Stevilki Kmečkega dela v letu 1938., pisaJi pa bo- mo o tem morda tudi letos, ko bo za eajenje čas. Priporočamo Vam pa, da mesto cepljene izabele, šmarnice in drugiih aamorodnic, katere mialite saditi, sadite raje ailvanec ali laski rizling, morda tudi moslovec, cepljen na rupeetria št. 9, ali pa na Ripenji Portolia. Obrnite se tozadevno na kakega trsničarja, ki jih je v Slovenlji dovolj, saj najdete njih naslove med ogiasi v »Slovenskem gospodarju«. Trsje od trsničarjev si pa naročite že sedaj. Svtnjski gnoj ni ravno najboljši. Ne smete ga dati naravnost na korenine, ampak le v bližnjo okolico. Boljši je vležan gnoj. Najbolje pa boste napravili, ako boste gnoj pomešali med zemljo in druge odpadke vae skupaj prekopali, kar lahko atorite že aedaj spomladl še po enkrat ter šele gnoj, pomešan z zemljo (kompost), uporabite za gnojenje trsja.