Več varnosti za pešce
Z neslutenim naraščanjem avtomobilskega prometa se je v Ljubljani že pred časotn razpasla grda navada, da tam, kjer ni posebnih kolesarskih stez, kolesarji vozijo kar po pločnikih. Za pešce je to še toliko slabše tam, kjer kole-sarji vozijo po istem pločniku kar v obeh smereh. Kakšna nevarnost za pešce!
Tudi naša Zaloška cesta glede tega ni izjema. Na-sprotno. Na njenem širšem pločniku od železniške proge proti gimnaziji npr. se vsakdo lahko premnogokrat prepriča o tem, kako se kolesarji po-dijo v obeli smereh. Temu je treba narediti konec, če ne gre drugače pa z mandatnimi kaznimi.
Druga taka nevšečnost je vožnja kolesarjev (pa tudi motoristov!) čez most pri trž-nici. Most je namenjen le peš-cem in so bili zato pred časom na gosto postavljeni koli na obeh konceh mosta. No, kole so »neznani« izruvali, komu-nalci pa so jih znova postavili le na kodeljevski strani mostu ter še dodali prometni znak za prepoved vsakršnje vožnje v obe smeri. Kaj podobnega pa zamanj iščemo na moščanski strani mostu. Tam sta ostala le dva krajna kola, table pa ni. Kontrole na mostu ni nobene in kolesarski ter nemalokrat tudi motorni promet se tod odvija nemoteno v obe smeri.
V stalni nevarnosti pa so go-spodinje, ki prihajajo s trž-nice s polnimi torbami, pa matere z vozički ali majhnimi otroki. O tem sem podpisani 21. septembra pisno opozoril moščansko postajo milice. Čez kak tedcn je bil res tam ves dan dežurni miličnik, a kolikor sem mogel ugotoviti ni nikogar mandatno kazno-val — vsaj tistih ne, ki so se s kodeljevske strani hladno-krvno peljali na most. No, upam, da je bilo to le ugotav-Ijanje dejanskega stanja in da bo morda postja milice ukre-pala naprej glede postavitve kolov in prometnih znakov ter nastopila z mandatnim kaznovanjem šele tedaj, ko bo most na obeh straneh v
tem pogledu urejen.
Nič na boljšem niso pešci, ki se po novem asfaltiranem sprehajališču napotijo proti Fužinam ali obratno. Tam sta dve stezi: širša je namenjena sprehajalcem, ožja pa kole-sarjem (spet ne tudi motori-stom!). Pristojni takoj pri mostu čez Grubarjev kanal niso postavili dveh prometnih znakov, tj. da je leva stran za sprehajališče, desna pa za ko-lesa. Ze od nekdaj sem rad hodil tod ob Ljubljanici in to delam še raje sedaj, ko je pot asfaltirana. Toda joj! Kole-sarji se pode po obeh stezah kot za stavo! A tudi spreha-jalci hodijo po ozki stezi in ti — silijo na sprehajališče! Od
fužinske strani sta včasih stala dva prometna znaka, ki sta nakazovala kolesarjem pra-vico voziti po ozkem pasu, tabla s sliko pa je nakazovala, kje se začenja sprehajališče. Toda tabla že precej časa leži v travi, ker je bila nekomu očitno na poti.
Teh nekaj pripomb sem napisal v upanju, da bodo pri-stojni temu posvetili vso dolžno skrb. Najprej naj po-stavijo prepotrebne pro-metne znake, nato pa — če ne drugače — naj nastopi milica s primernimi vzgojnimi ukrepi proti nediscipliniranim udeležencem v našem vedno bolj nevarnem prometu.
VOJIN GORŠIČ