JI }ol ov\ rO' sij T Uto XIII ŠTEV. 308 ITALIJA z zgodovinskem razpotju ■ Sodeč po poročilih gospodarskih mi-p‘ [Jistrov v rimskem parlamentu mora ‘•i razvoj italijanskega gospodarstva v Z;idnjih letih zelo ugoden: lahni za-stoj v industriji je lani nadomestila dobra letina, primanjkljaj trgovinske t Uance se je zmanjšal in prebitek v l tdačilm bilanci povečal. Poleg tega se ( . indeks industrijske proizvodnje od januarja na februar 1959 dvignil od ^,5 na 151,7. Lahko bi še našli več 1 dfUgih ugodnih postavk, tako na pri-l Oler, da so davki vrgli državni blagaj-1 Ji več kakor jih je predvideval proračun. , j .fo vsem tem narodni dohodek in z ' nj>rn bogastvo italijanskega naroda še ■’ Veilno raste. Kje so potem vzroki tako l silovitih gibanj za zboljšanje življenj-b; sttih pogojev? Odkod to nezadovoljstvo jfl£ j1.161! delavskimi in uradniškimi mno-nll klcami? Da bi bila velika stavkovna gi-anJa samo plod politične agitacije? To liej drži, ker se stavk navadno udeležuje' leJo sindikalne organizacije vseh barv, trli jtupredne kakor tudi konservativne. V ,eni pogledu je zgovorno gibanje dr-c avnih pa tudi bančnih nameščencev, Kl De morejo biti pod izključnim vpli-Vo,n najmočnejše sindikalne organiza-c'ie. ki načelno nasprotuje sedanji kr-rj> sčansko-demokratični vladavini. Vladna poročila o gospodarskem raz-| v°iu so lahko ugodna, toda med nji-’ jj'' in življenjsko stvarnostjo obstajajo Jj^čeča nasprotja. Socialni položaj v jg! državi se zaostruje, življenjski pogoji ji s" torej ne razvijajo vštric s splošnim j !'ospoc|ai.s|ijm napredkom. Verjetno je n ')ai da so vladna poročila o gospodar-S razvoju preoptimistična. Vseka- r° ^0r bo nove napetosti, ki nastaja med p delavcem in delodajalcem, kriva tudi !|esorazmerna delitev dobička, ki na-i1(, Slaia zaradi povečanja proizvodnje. ZY! Vlada je deloma ugodila zahtevam ^ državnih nameščencev in privolila na 1 ’ dQv izdatek okoli 90 milijard lir, gle-j;0 njihovih novih zahtev (okoli 7 mi-‘lard izdatkov) pa odlaša odločitev, 'sekakor pomeni za državne nameščen-Ce uvedba sistema plač, ki se avtoma-■čno urejajo na podlagi premične lest-v'^e (vzporedno z gibanjem življenj-skih stroškov) važna pridobitev. 1 Delodajalci se močno upirajo zahte-Vatn sindikatov za zvišanje plač in pričanju drugih ugodnosti, ki naj se vne-Sejo v nove skupne pogodbe. Okoli 3 diilijone nameščencev in delavcev se ddeležuje raznih vrst gibanj kakor del-dih stavk in pravih stavk: bančni u-s'už.benci, kovinarji vseh vrst (v žele-črstvu, ladjedelski industriji, elektro-dtehaniki in avtomobilskih tovarnah), jekstilci, kamnarji, lesni in kmečki de-avci po raznih pokrajinah Italije. Sindikati postavljajo svoje zahteve iakole: delovne pogodbe so zastarele, Zlvljenjski stroški naraščajo kljub tre-dutnemu sezonskemu popuščanju. So-c>alni položaj delavstva ni v pravem čžtnerju ne z dejanskimi življenjski-d>i stroški ne z velikim napredkom v Proizvodnji v zadnjih letih. Delodajal-c* bi samo radi obnovili stare delovne dPgodbe, z dosedanjimi določbami. Le v nekaterih panogah so pripravljeni nekoliko popustiti. Tako bi na primer lastniki kamnolomov priznali povišek Plač za 2°/o, medtem ko delavci zahte-vajo 10°/«. Lesni industrije! bi pristali Ja 2,5% povišek, a delavci zahtevajo ° odstotkov poviška. ^ Segnijcva vlada prepušča vsaj za sedaj te ostre socialne spore svobodni JSri. To je po francosko povedano podtika »laissez faire« (vsak naj si po-|daga kakor more). Prejšnja Fanfani-leva vlada je bila usmerjena na levo ln je pripravljala odločne socialne pre-dbrazbe ter pogosto posegla v odnose n|ed delom in kapitalom, a prav zato s° jo strmoglavili konservativni krogi. Tudi največji optimisti se zdaj ne morejo izogniti vprašanju: kako dolgo d« lahko še trajala ta politika laissez-faire? Celo gospodarstveniki liberalne-8a kova (E. Corbino) zahtevajo odloč-dejše posredovanje vlade pri oblikova-diu tržnih cen; tako na primer zahte-ya ta gospodarstvenik, naj se izločijo | jdevilni nepotrebni posredovalci od proizvajalca do potrošnika, da bi se živila j lahko pocenila. K dviganju življenjskih r stroškov pripomore v Italiji v veliki dieri tudi vsakoletno avtomatično zvi-^anje najemnin v starih hišah za 20%. Italija je glede gospodarske in so-vialne politike očitno na zgodovinskem čzpotju. Fanfani je hotel kreniti na levo, kolikor mu je dopuščala krščan-ska ideologija, Segni pa vozi naprej da izhojeni poti. Kako dolgo bo to še diogoče? Nastop proti ravnanju rr\ v • • Turčije Agencija »Italia« poroča: Italijanko zunanje ministrstvo je že večkrat Posredovalo zaradi svojevrstne pro-^kcionistične politike, ki jo izvaja Turčija v trgovinskem pomorskem Pfometu, ko zapoveduje, da morajo določene pošiljke blaga, namenjenega v Turčijo, prevažati samo turške la^ Uje. Ker teh ladij ni dovolj, prihaja ?o zastoja v pošiljanju blaga v to dr 2avo zlasti čez Trst. Druga nevšeč-dust, ki so je krive turške oblasti, je y tem, da del tranzitnega prometa, bi moral iti čez Trst, odvajajo po a°Pnem; zaradi tega nastaja nevar-d°st, da se bo tržaški pristaniški promet še bolj zmanjšal, ker železnice '-■stih držav, po katerih gre kopna Pot v Turčijo, pospešujejo to ravnanje z zelo ugodnimi prevozninami, julijanska vlada je glede tega več-^fat sama posredovala v Ankari. Ker Pu to ni zaleglo, se je zavzela lani decembra, naj bi nastopila tudi Or-Sanizacija za evropsko gospodarsko Izdelovanje, to se je zgodilo, ko je Turčija zaprosila za finančno pomoč •e ustanove. Zdaj čakajo, kakšen bo jid njenega posredovanja pri turški iSjladi. GOSPODARSTVO CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. PETEK, 22. MAJA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Gospodarska odvisnost /11! od ZSSR IV as er obnavlja stare zveze z Zahodom i Da doseže zaželeni učinek, mora karikaturist pretiravati. Po tem pravilu se je ravnal tudi Nemec Fritz VVolf, ki ga je uredništvo hamburškega lista »Die Welt« zaprosilo, naj članek o vzrokih spora med Sovjetsko zvezo in Egiptom primerno ilustrira. Danes je namreč že vprašanje, ali je Naser, predsednik Združene arabske republike (Egipta in Sirije), res tako močno odvisen od Hru-ščeva (Sovjetske zveze), kakor prikazuje karikaturist, da se Hruščev lahko igračka z njim. Združena arabska republika si namreč v zadnjem času na vso moč prizadeva, da bi gospodarsko odvisnost od Sovjetske zveze čim bolj oslabila s tem, da bi obnovila stare gospodarske stike z zahodnimi državami. V eni izmed svojih izjav je Naser naglasil, da bi bil Egiptu dobrodošel ameriški kapital, s katerim bi Združena a-rabska republika lahko izvedla svoj petletni gospodarski načrt; v ta na- Izvedenci v kmetijstvu in zunanji trgovini s kmetijskimi pridelki se v zadnjem času pritožujejo, da v zahodni Evropi ni enotnega načrta za razvoj kmetijstva. Posamezne države si .na svojo roko prizadevajo, da bi dvignile kmetijsko proizvodnjo. To pomanjkanje vzajemne vskladitve povzroča naraščajočo konkurenco. Tako nastaja zapleteno mednarodno vprašanje, ker vsak vleče na svojo stran. Takoj po vojni tega vprašanja ni bilo, saj je bilo pomanjkanje hrane tako veliko, da je vsaka država z lahkoto razpečala svoje kmetijske pridelke. Ko so se pa pozneje pričele kopičiti zaloge in je kmetijski pridelek naraste!, so morale nastati velike težave, ker pač ni bilo mogoče več z lahkoto plasirati kmetijskih pridelkov. Pospeševanje kmetijske proizvodnje z raznimi sredstvi kakor z vzdrževanjem visokih oen in nagradami je dvignilo kmetijske pridelke, toda prav zaradi tega je trgovinska izmenjava med posameznimi zahodnimi državami, kakor tudi med zahodno Evropo in čez- Prav iz Amerike, kjer so bili v pogledu nevarnosti radioaktivnega izžarevanja za človeški organizem največji optimisti, prihaja zdaj opozorilo o veliki nevarnosti, kateri izpostavljajo ves človeški rod pogosti atomski poizkusi. Ameriška Komisija za atomsko energijo opozarja, da so jedrski poizkusi v zadnjih dveh letih sprostili toliko radioaktivnih snovi, da je bila raven, do katere ni človeški organizem ogrožen, prekoračena vsaj za 75%. Ameriški parlament je posebnemu odboru naročil, da preišče, koliko je že zastrupljeno ozračje, oziroma zemlja, z radioaktivnimi snovmi. Prav na pobudo tega odbora je Komisija za atomsko energijo uvedla preiskavo in prišla do gornjega zaključka. Ugotovila je. da so atomski poizkusi v zadnjih letih prepogosti. Po mnenju izvedencev ne bi smeli atomski poizkusi prekoračiti 10 megaton na leto. Američani trdijo, da so sovjetske atomske eksplozije v letih 1957 in 1958 dosegle po 10,5 megatone na leto. Z druge strani pravi ameriško poročilo, da so poizkusi v Združenih ameriških državah in Veliki Britaniji znašali 9,5 megatone na leto za obe državi skupno. V dveh letih so po vsem tem eksplozije v vseh treh državah dosegle okoli 35 megaton, to je 17,5 megatone na leto. To se pravi, da so eksplozije znašale 1,5 megatone na leto več, kakor je to dopuščala mera, ki jo priporočajo učenjaki za človeško varnost. Angleški dnevnik »Daily Evpress« napoveduje, da bodo angleški laburisti zahtevali razpravo v parlamentu o tem vprašanju. Kaže, da se angleška opozicija ni zadovoljila s pomirjevalnimi men potrebuje 840 milijonov dolarjev. Izvedenci Mednarodne banke za obnovo proučujejo v Kairu možnost za finansiranje dela za poglobitev in razširitev Sueškega prekopa. Naser si o-čitno prizadeva, da bi v gospodarski politiki ustvaril nekakšno ravnovesje med Vzhodom in Zahodom za svojo državo. Tako je tudi javno izrazil svojo željo, da bi se rad sestal s podpredsednikom Združenih ameriških držav Nixonom, ko se bo ta vračal iz Moskve. Politični spor med Moskvo in Kairom zaradi podpore, ki jo daje ZS SR politiki iraškega predsednika Ka-sema, se je z javnega pozorišča prenesel v dopisovanje. Naser trdi, da mu je Hruščev v svojem pismu sporočil, da se ZSSR ne bo več mešala v arabske zadeve. Kasem in Naser sta si smrtna sovražnika, ker ni hotel Irak i pristopiti k Združeni arabski republiki, temveč skuša celo odtrgati Sirijo od nje. morskimi deželami popustila. Tako se je zgodilo, da je na primer Italija imela preveč pšenice, Belgija preveč masla in Vel. Britanija preveč jajc. Z državnimi podporami se je pridobivanje raznih živil v posameznih državah tako dvignilo, da so pridobljena živila zadoščala za kritje domačega trga in da je blago celo preostajalo za izvoz. Pri tem nastaja zanimivo vprašanje, ali je bilo z gospodarskega vidika zdravo, da so v nekaterih državah, v katerih niso bili dani ugodni vremenski in zemeljski pogoji za razvoj kmetijstva, umetno pospeševali pridobivanje določenih pridelkov, ki jih je bilo tako mogoče pridelovati samo z visokimi stroški. Na drugi strani pa so ostajale neprodane zaloge kmetijskih pridelkov v deželah, kjer je bila zaradi ugodnih razmer proizvodnja cenejša. Tako sta zaradi siljene kmetijske proizvodnje v drugih deželah zgubili važne trge v tu- izjavami predsednika vlade v spodnji zbornici. Angleški tisk obtožuje Sovjetsko zvezo, češ da so predvsem njeni poizkusi v lanski jeseni odgovorni za močno naraščanje ravni radioaktivnosti po vsej Evropi. Kadar se dva obtožujeta, je pač težko ugotoviti, kdo je kriv. Izvedenci so ugotovili, da je deževno vreme krivo, da so se radioaktivne snovi, ki po eksploziji krožijo visoko v zraku, prej spustile na zemljo, kakor bi se sicer ob suhem vremenu. Dež je prinesel s seboj z višin dvakrat več stroncija 90 nad Anglijo kakor običajno. Stroncij 90 tako zastruplja travnike, kjer se pase živina oziroma kosci spravljajo seno. V resnici so zdravniške preiskave ugotovile, da je v kosteh angleških otrok, ki uživajo pač mleko, znatno narastla količina radioaktivnega stroncija. Učenjaki računajo, da se pod vplivom deževnega vremena radioaktivne snovi spuščajo iz stratosfere mnogo hitreje ter da prispejo na zemljo mnogo prej kakor so nekdaj računali, to je v desetih letih. Na Zahodu trdijo tudi, da se radioaktivne snovi, ki jih sprostijo sovjetski poizkusi na področju Severnega tečaja prej spustijo na zemljo, kakor radioaktivne snovi, ki jih povzročajo angleški oziroma ameriški poizkusi ob Pacifiku. Neki angleški list navaja, da so radioaktivne snovi, ki se sprostijo pri sovjetskih poizkusih navadno malo časa nevarni in da preneha njihova radioaktivnost že po nekaj tednih. V nekaterih zahodnih predelih Evrope so ugotovili, da je radioaktivnost narastla kar za 400%, vendar gre za radioaktivne snovi, katerih nevarnost je kratkotrajna. Na drugi strani naj Egiptovski bombaž kupuje predvsem Suvjetska zveza Podatki o izvozu egiptovskega bombaža kažejo, da je Sovjetska zveza še vedno glavni odjemalec bombaža, ki je eden izmed glavnih izvoznih pridelkov Egipta. Po vsem tem je egiptovska zunanja trgovina še vedno močno navezana na Sovjetsko zvezo in sovjetske zavezniške države; toda v zadnjem času se skuša Egipt postaviti bolj .na neodvisne noge, to je navezati stare trgovinske stike tudi z zahodnimi državami. Ta težnja se opaža toliko bolj, odkar so se poslabšali politični odnosi med Egiptom in vzhodnoevropskimi državami zaradi političnega razvoja v Iraku. Živahnejša postaja prodaja egiptovskega bombaža Vel. Britaniji, ki je bila pred izbruhom sueške krize med prvimi kupci egiptovskega bombaža. Po zadnjem finančnem sporazumu med o-bema državama, se je ustvarila ugodnejša podlaga tudi za razvoj trgovine, torej za prodajo egiptovskega bombaža Veliki Britaniji, čeprav še niso bili obnovljeni diplomatski odnosi. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Sovjetska zveza kupila v Egiptu 909.345 kan-tarjev bombaža (kantar tehta 44,5 kg). Za Sovjetsko zvezo je .najmočnejši kupec Češkoslovaška s 499.066 kantarji. Velika Britanija je na tretjem mestu s 35^.391 kantarji. V istem razdobju lanskega leta so Angleži kupili samo 42 kantarjev egiptovskega bombaža; tedaj še ni bil rešen finančni spor med obema državama. Čeprav se trgovinski odnosi med Vel. Britanijo in Egiptom v zadnjem času izboljšujejo, so bombažni strokovnjaki mnenja, da se Vel. Britanija glede odkupa egiptovskega bombaža ne bo več povzpela na prvo mesto. Nekdaj je bil Egipt popolnoma odvisen od Vel. Britanije v pogledu svojega uvoza. Ti časi se ne vrnejo več. Danes je med zahodnimi državami glede splošne trgovinske menjave z Združeno arabsko republiko na prvem mestu Zah. Nemčija. Španija je uvoz bombaža iz Egipta povečala od 40.332 v prvih treh mesecih leta 1957 na 231.701 kantarjev v letošnjem letu. Italijanski uvoz egiptovskega bombaža se je v tem času dvignil od 82.869 na 125.485. Arabska republika si prizadeva, da bi pospešila trgovino z Italijo, odkar je obiskal Egipt predsednik Fanlani. Vse komunistične države so V treh mesecih tega leta kupile v Egiptu 2 milijona 190.177 kantarjev bombaža, medtem ko so druge države, med katere je všteta tudi Jugoslavija, kupile v tem času 720-436 kantarjev bombaža. Naj navedemo še količino bombaža, ki so ga kupile nekatere posamezne države; Kitajska 310.808 kantarjev, Poljska 191.355, Indija 129.042, Japonska 125.681 in Jugoslavija 113.124 kantarjev. jini Danska in Norveška. Dosedanji poskusi, da bi vskladili kmetijsko proizvodnjo, so le malo u-speli. Tako je propadel načrt za ustanovitev »zelenega poola« (green pool). Več praktičnega uspeha pa so dala posvetovanja v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OE EC). Osrednji odbori te organizacije proučujejo razvoj v posameznih deželah in z nasveti vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. (Vprašanje načrtnega kmetijstva v zahodnih državah obravnava brošura »Agricultural Policies in We-stern Europe« — PEP — 16, Queen Anne’s Gate, SW 1 — London — 3 šil. 6 penijev). FINSKO POHIŠTVO ZA NEMČIJO. V prvem tromesečju tega leta je Finska izvozila v Zahodno Nemčijo več pohištva kakor vse lansko leto. Njen izvoz je dosegel 167 milijonov nemških mark. bi preiskava položaja nad Vel. Britanijo pokazala, da gre tu za stroncij 90, ki je delj časa nevaren. Angleški tisk naglaša, da bi bilo .nujno potrebno, da bi se narodi sporazumeli glede enotnega načina merjenja radioaktivnosti in ugotavljanja nevarnosti, ki jo predstavlja radioaktivno izžarevanje. Šest držav, ki so pristopile k Evratomu, bo skupno objavljalo mesečna poročila o padanju radioaktivnih snovi na n.iho-vem področju. Nenadna spravit!vosi ZSSR Neki sodelavec velikega ameriškega lista »N. Y. Herald Tribune« je mnenja, da je mednarodna konferenca za odpravo atomskih poskusov v Ženevi važnejša kakor konferenca zunanjih ministrov štirih velesil za rešitev nemškega vprašanja. Ker je gradivo za obe konferenci tako obsežno, da bi mu prizadeti zunanji ministri ne mogli posvetiti dovolj pozornosti, ako bi se obe konferenci istočasno nadaljevali, je bilo delo mednarodne konference za odpravo atomskih poizkusov odloženo, dokler bo trajala konferenca štirih ministrov velikih držav. Sovjetska zveza in zahodne države naj bi se v posebni mednarodni pogodbi za vedno odpovedale poskusom z atomskim orožjem. Takšna obveza bi tudi vsebovala praktično prepoved u-porabe atomskega orožja v vojni. Zahodni listi pripominjajo k tej ženevski konferenci, ki je bila odložena do 8. junija, da so sovjetski odposlanci v zadnjem času pokazali veliko spravljivost in tudi sprejeli ameriški predlog, naj izvedenci proučijo, kako bi se dali ukiniti atomski poizkusi v atmosferi in pod zemljo. RAZSTAVI V MOSKVI IN N. YORKU Kljub politični napetosti med Wa-shingtonom in Moskvo si državi prizadevata, da bi pospešili medsebojno trgovinsko izmenjavo. V ta namen bosta priredili ameriško razstavo v Moskvi, istočasno pa sovjetsko razstavo v New Yorku. Ruska razstava v New Yorku se prične 30. junija. Pomočnik ravnatelja sovjetske razstave Aleksej Manzulov je na tiskovni konferenci odgovoril pa nekatera vprašanja časnikarjev o teh zanimivih pobudah. Dejal je, da bo sovjetska razstava v Nevv Yprku v marsičem podobna, v kolikor gre za izbiro blaga, sovjetski razstavi na svetovni razstavi v Bruslju. Manzulov je dodal, da želi Sovjetska zveza, da bi se izmenjava blaga z Združenimi ameriškimi državami povečala; na žalost je ameriška vlada postavila umetne ograje nadaljnjemu povečanju trgovine. Predstavniki sovjetskih trgovinskih podjetij, ki se bodo udeležili newyorške razstave bodo radi sprejeli ameriška naročila. Manzulov je dodal, da pričakuje, da pride v Moskvo v času ameriške razstave tudi mnogo ame-riških poslovnih ljudi. Upravičeno je upanje, da bodo tudi oni zaključili važ. ne kupčije. Na sovjetski razstavi v New Yorku (City Coliseum) bodo zastopani industrija, poljedelstvo in razne sovjetske vede, nadalje sovjetski načrti glede zdravja, vzgoje in soc. oskrbe. Angleški dolgoročni krediti Sovjetski zvezi? Pred dobrim tednom je prispela v Moskvo angleška trgovinska delegacija, ki jo vodi minister za trgovino (preds. Trade Boarda) David Eccles. Sovjetsko-angleškim trgovinskim pogajanjem pozorno sledijo v vseh zahodnoevropskih poslovnih krogih ,ne samo kot primeru, ki utegne biti poučen za bodoči razvoj sovjetske zunanje trgovinske politike, temveč tudi, ker računajo, da bi v primeru neuspeha teh pogajanj imeli morda sami kakšno korist. V Franciji, Švici in na Švedskem so prepričani, da bodo sovjetska podjetja dala naročila njihovim industrijskim podjetjem, ako ne bi pogajanja med Londonom in Moskvo uspela. Dopisnik londonskega »Observerja« iz Moskve ugotavlja, da je bil začetek Kako važen je postal za evropske države ameriški trg, je očitno iz poročila, ki ga je podal pa zadnjem zasedanju evropske gospodarske konference v Ženevi načelnik ameriškega odposlanstva Henry J. Heinz. Naraščanje izvoza iz evropskih držav v Ameriko je toliko bolj značilno, ker se hkrati Američani več ali manj vznemirjajo žara dl upadanja ameriškega izvoza. Heinz je omenil, da so evropske države leta 1953 izvozile v Ameriko za 2 milijardi dolarjev blaga, medtem ko je v lanskem letu evropski izvoz dosegel kar 3,3 milijarde dol. Se pravi, da je narastel v petih letih za 65%. Lansko leto je evropski izvoz v Ameriko napredoval za 10% v primeri z letom 1957. Evropska proizvodnja si čedalje bolj prizadeva, da svoje izdelke prilagodi zahtevam ameriškega trga in spremembam okusa ameriških odjemalcev. Letos na primer se je izvoz avtomobilov v Ameriko še povečal v primeri z lanskim, ki je dosegel 430.000 vozil. Povpraševanje po odlično izdelanih po-trošnih proizvodih, ki jih lahko izdelujejo evropske dežele, se v Ameriki stopnjuje. Po vsem tem je upravičeno upanje, da se bo evropski izvoz v Ameriko v bodoče še povečal. O tem razvoju je tisk premalo obveščal javnost. Kratko gospodarsko mrtvilo, ki je nastopilo v Ameriki, ni bilo nevarno za trgovinsko bilanco evropskih d> žel, ker se v istem času ni povečalo povpraševanje po tujem blagu v Evro- Ali je Sovjetska zveza prišla prva na dan s predlogom, naj sc ti poskusi ustavijo samo iz propagandnih razlogov? Ali je morda to storila, ker ima že dovolj atomskega orožja v zalogi, da lahko v primeru spopada uniči svoje nasprotnike? To so vprašanja, ki si jih postavljajo nekateri komentatorji. Pri tem ugotavljajo, da imajo tudi Američani že dovolj atomskega orožja, da si lahko privoščijo takšen spopad s Sovjetsko zvezo. Vsekakor •— ugotavlja zahodni tisk — obstaja na sovjetski strani volja, da se doseže sporazum glede ukinitve poskusov. Nekateri so mnenja, da predstavljajo ti poskusi tudi za Sovjetsko zvezo težko finančno breme in da je tudi v tem eden izmed razlogov, iz katerih so se sovjetski odposlanci v Ženevi pokazali v tem pogledu spravljive. »New York Herald Tribune« meni, da bi Sovjetska zveza nerada uvedla svoje zaveznice v tajnosti atomskega orožja, medtem ko je Amerika nasproti svojim glavnim zaveznikom to že storila. MNENJA SE KRIŽAJO Kakor rečeno je Ameriška atomska komisija opozorila na nevarnost, ki nastaja zaradi prepogostih atomskih poizkusov (z eksplozijami atomskih in drugih jedrskih bomb), toda nekateri posamezni člani te komisije so mnenja, da ta nevarnost ni tako velika. Sploh ni bilo mogoče doseči pri izvedencih popolnega sporazuma v tem pogledu. Medtem ko nekateri svarijo pred veliko nevarnostjo, kateri se človeštvo izpostavlja s poizkusi, so drugi mnenja, da se bodo plasti, prenasičene z radioaktivnimi snovmi, spustile iz stratosfere morda šele čez sto let. Ti izvedenci trdijo tudi, da ni večje nevarnosti od radioaktivnosti, ki jo povzročajo jedrski poizkusi, kakor od .naravne radioaktivnosti. pogajanj v Moskvi precej trd. Rusi postavljajo velike zahteve; ker računajo namreč, da bo David Eccics popustljiv, ker se iz političnih razlogov noče vrniti v London brez uspeha. Dopisnik dodaja, da so sovjetski pogajalci s tem, da je Sovjetska zveza že dala britanski industriji naročila, izpustili iz rok močno orožje. Zdaj so že očitni pogoji za uspešen zaključek, ki jih postavlja Sovjetska zveza. Rusi zahtevajo, da Britanci povečajo uvoz sovjetskega blaga kakršnekoli vrste. Ce pa mislijo, da trenutno .ne najdejo v Sovjetski zvezi primernega blaga, potem naj dovolijo sovjetskim uvoznikom dolgoročne kredite. Poglavje o britanskih kreditih je sprožil Hruščev že julija lanskega leta, nedavno zopet v Kišinevu, zdaj pa podpredsednik Mikojan s svojo izjavo za časa bivanja angleškega odposlanstva v Moskvi. Dopisnik Observerja ugotavlja, da ni David Eccles pooblaščen, da bi privolil na sovjetsko zahtevo po angleških kreditih, pač pa sovjetski pogajalci postavljajo to zahtevo samo, da bi izvabili od angleške delegacije pristanek na drugačno rešitev vprašanja povečanja angleških naročil v Sovjetski zvezi. Dopisnik pariškega »Le Monde« Mi-chel Tatu poroča iz Moskve, da so sovjetski pogajalci dali razumeti Davidu Ecclesu in njegovim sodelavcem, da bo Sovjetska zveza naročila, ki jih je nameravala dati angleški industriji, preusmerila in jih dala Francozom, Švedom ali Švicarjem, ki konkurirajo Angležem, ako bi angleška delegacija odbila sovjetske pogoje. ITALIJANSKO VINO V ŠVICI Tudi lani je bila Italija na prvem mestu med državami, ki izvažajo vino v Švico. Prodala ga je tja za skupno 40,7 milijonov švicarskih f rankov, leta 1957 pa za 35,4 milijonov. Na Italijo odpade 37% vse količine vina, ki ga uvozi Švica. Na drugem mestu je bila lani Španija, katere izvoz se je lani zmanjšal za okoli 8,8 milijonov frankov, na tretjem pa Francija, ki ga je tudi izvozila za 5,9 milijonov frankov manj kakor predlanskim. Leta 1957 je bila na prvem mestu Španija. Švica kupuje v Italiji tudi 95% vsega vermuta, kar ga uvaža, in je nakup tega v Italiji tudi malce narastel. pi. Upadel je ameriški uvoz blaga, ki je v neposredni zvezi z ameriško industrijo. Ker ni upravičen strah za ravnovesje v zunanji trgovini evropskih držav, je Heinz izrazil upanje, da bo do evropske države v večji meri kupovale ameriško blago. FINANSIRANJE AMERIŠKEGA IZVOZA V ITALIJO Ameriška državna banka Export-Im-port Bank se je prejšnji mesec obvezala, da bo finansirala izvoz ameriških strojev in industrijske opreme v Italijo v vrednosti 11,500.000 dolarjev. Pogodba, ki zadeva to posojilo, je bila podpisana med omenjeno banko in italijanskim Istituto Mobiliare Italiano. Ta zavod bo podeljeval italijanskim industrijskim podjetjem dolgoročna posojila. TRGOVINA MED ITALIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI Primanjkljaj v trgovinski menjavi z Združenimi državami se je v prvih 11 mesecih lanskega leta znatno zmanjšal v korist Italije, če ga primerjamo s primanjkljajem v istem obdobju predlanskega leta. Od januarja do novembra lani je Italija prodala v Ameriko za 242,7 milijonov dolarjev blaga, predlanskim pa za 221,1 milijonov. Povečanje znaša torej 9,8%. Ameriškega blaga je Italija kupila lani za 450,5 milijonov dolarjev, leta 1957 pa za 593,3 milijonov. Uvoz iz Združenih držav se je torej zmanjšal za 24,7%. Primanjkljaj v trgovini z Ameriko se je skrčil od leta 1957 do lani za 44,90%, ali za 90 milijonov dolarjev. —•— ZORAN POLIČ o koristih carinskega sistema Državni podtajnik v tajništvu za finance FLRJ Zorap Polič je v svoji izjavi dopisniku Tanjuga naglasil, da pomeni novi osnutek carinskega zakona, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet in ki je bil predložen v odobritev Zvezni skupščini, uresničenje namena, da Jugoslavija v kratkem preide od današnjega nepreciznega sistema koeficientov k čistemu carinskemu sistemu. Ta bo tudi v jugoslovanski trgovini v popolni meri izvrševal naloge, ki pripadajo carinam. Dokler je pri upravi jugoslovanskih podjetij kakor tudi v zunanji trgovini veljalo upravno vodenje poslov, niso bile carine uporabljene kot orodje v zunanji trgovini; carinarnice so samo nadzorovale uvoz in izvoz. Odkar se podjetja in gospodarske ustanove upravljajo neodvisno, nastaja nov položaj, ki zahteva uvedbo carinskega sistema; na nekaterih področjih se carine že uporabljajo za urejevanje zunanje trgovine, kakor na primer na področju uvoza avtomobilov in motornih koles v zasebne namene. Osnutek novega carinskega zakona postavlja okvir bodočega carinskega sistema. Novi carinski zakon naj prispeva k raz-čiščenju na področju jugoslovanskega deviznega sistema. Poleg tega naj pomeni začetek odprave sistema koeficientov, kateremu bo sledil carinski sistem. Ta dokončni prehod od sistema koeficientov k carinskemu sistemu bo izvršen postopoma, za kar bo potrebno še dolgo proučevanje. Carinski sistem ne zavaruje bolje jugoslovanskih gospodarskih koristi samo v zunanji trgovini, temveč zahteva še bolj njegovo uvedbo .notranji gospodarski razvoj. Za kaj gre v Ženevi Ženevska konferenca zunanjih ministrov štirih velikih držav predstavlja po treh letih prvi resnejši poizkus, da bi prišlo med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo do mirnejšega sožitja, modusa vivendi, kakor pravijo v visoki diplomaciji. Gre za rešitev nemškega vprašanja, ki ga je sprožila v vsej ostrini Sovjetska zveza lansko jesen s svojo zahtevo, naj se zasedbene sile nekako do konca maja odstranijo iz Berlina. V Ženevi sta se takoj v začetku konference pokazali obe nasprotni gledišči: Sovjetska zveza teži za tem, da zahodne sile prizpajo Vzhodno Nemčijo, in sioer s tem, da se sklene mirovna pogodba z obema Nemčijama; nato naj se položaj Berlina »normalizira« lako, da zahodne čete zapustijo mesto in ga izročijo Vzhodni Nemčiji, ki se razteza okoli mesta. Zahodne države vztrajajo pri starih zahtevah: najprej naj sc Nemčija združi; lo se lahko zgodi postopoma. O lem odločijo svobodne volitve. Mir je mogoče sklenili samo z združeno Nemčijo. V Berlinu mora ostati v glavnem vse po starem. Rusi trdijo, da je vprašanje združitve zadeva obeh prizadetih Nemčij — vzhodne in zahodne — ki naj se o tej zadevi pogajata. Za kulisami (v o-zadju) imajo prožni Angleži stike z Rusi, da bi našli pot do sporazuma. Rusom je mnogo na tem, da bi prišlo do sestanka predsednikov štirih velesil na najvišji ravni. Sedanja konferenca v Ženevi naj bi samo pripravila pol za takšen sestanek »velikih«. nosa Kamen in beton Recimo, da od glavne ceste do tvoje hiše pelje zasebna pot nekakšnih 135 metrov, ki jo loči prav toliko dolg zid od sosednih parcel; da je zid zidan v suho in da je nastal v starih časih, ko so naši vztrajni in trdoživi Kraševci potrpežljivo čistili njive in pašnike ter s pobranim kamenjem delali takšne zidove, da bi ločili zemljišče od zemljišča ali tudi, da bi živini preprečili prehod. Tako zidan zid je lahko ob temeljih tudi meter širok in zato tudi dolgo kljubuje vetru, dežju in soncu (tudi sonce ga drobi.'), toda zob časa ga vendar zgloda. Zdaj se na nekem mestu nabrekne kakor žaba v kalu, na drugem se pa pokaže luknja v njegovo drobovje, a na tretjem se vda na levo ali desno pod nogami nagajivih otrok. Če moraš takšen zid vzdrževati in popravljati, se res lahko specializiraš v zidanju v suho in s kamenjem sploh. Slaba, res slaba tolažba, ako nimaš drugega zaslužka! Saj danes ne zidajo več s kamenjem, temveč z opeko in še s to čedalje manj, ker jo izpodriva betonski skelet, ki ga napolniš z votlaki. Kljub temu se ti takšni kraški zidovi priljubijo. Kako se belijo sredi rjavordečkastih njiv in zelenih pašnikov! Kako strašen bo Kras, ko bodo zadnji takšen zid zvalili v jamo ali zapuščeno dolino ter na njegovo mesto postavili hladen in enoličen beton! Kaj bo potem ostalo od čudovite slikovitosti našega Krasa? Se v tržaškem Bregu, katerega lapor spominja s svojo barvo na beton, so novi betonski zidovi pod trtnimi terasami pokvarili nekdanjo harmonijo med človeškim delom in naravo. Ostanimo pri izvirnih kraških zidovih iz »vrhnika«. Tako pravijo stari zidarji temu kamenju, ki ni iz globine kamnolomov. Tudi z vrhnikom se da zidati. Sam sem poskusil, kako ti tudi vrhnik pada prav, samo pravilno ga je treba zasukati. Kako izvrstna šola za potrpljenje! »Bri-šček« in »glaževec« sta že luksuzna kamna, ki zahtevata izurjeno zidarsko kladivo. Vrhnik dobi z leti na soncu krasno belino, ki ga požlahti kakor oplemeniti baker ali bron sinja navlaka, ki se napravi na njem pod vplivom zraka. In vrhnik mi je ljub, ker ima za seboj že zgodovino in mi pripoveduje o svobodi ovčjih in kravjih pastirjev in pastiric, ki so stoletja pasli na obronkih Krasa okoli Trsta, pa tudi o svobodi postavnih kmetov, ki so tako ljubili svojo zemljo, jo znašali od vsepovsod in jo čistili. Se več, v svojem bataljonu so jo branili pred nenasitnimi sesalkami velemestnega polipa. Pa že kamen sam mora imeti svojo privlačnost. Ni vsak kamnar, ki ga lomi v kamnolomu ali seka na cesti, nesrečen človek vreden pomilovanja. čul sem življenjsko izpoved kamnarjev, ki so mi z navdušenjem pripovedovali, kako živijo s kamnom, kako ločijo kamen od kamna po zunanjosti in notranjosti, kako tipajo za žilami, ki se vlečejo skozenj. Težko bi se ločili od kamna in lotili drugega dela. Beton pa je le beton, masa brez duše in naše preteklosti. Ib. Najboljši ključ do uspeha v tem življenju — da dosežeš to, kar si globoko želiš — je v tem, da se popolnoma sprostiš in da vržeš vsega, kolikor te je, v svoje delo ali kakršen koli načrt, s katerim se baviš, z drugimi besedami, karkoli delaš, vloži v to vse kar si zbral v sebi, daj iz sebe zadnji košček, ne zadrži ničesar! življenje se ne more zanikati samega sebe v osebi, ki vanj zastavi vse svoje življenje. Toda večina ljudi na žalost tega ne stori, v resnici to dela prav malo ljudi in to je tragičen vzrok neuspeha, ako ne neuspeha, vsaj razlog, da smo uspeli samo ni pol. (Dr. Norman Vincent Peale) DVA NASVETA Obleci se vedno tako, da boš ugajala moškemu, čeprav ga še nisi srečala. Kako se najlaže naučiš slikati? Kupi hišo. h uskladitev zahodnega kmetijstva Radioaktivne snovi grozijo Človeštvu Boj za amerišKi trg Evropski izvoz v ZDA nad 3 milijarde dolarjev Stran 2 Mednarodna trgovina ZBOROVANJE SUDETSKIH NEMCEV NA DUNAJU. Za binkošti je bilo na Dunaju zborovanje sudetskih Nemcev, ki se ga je udeležilo okoli 150.000 ljudi, povečini iz Zah. Nemčije. Do konca druge vojne je na Češkoslovaškem živelo okoli 3 milijone Nemcev, ki so za časa nemške zasedbe v glavnem potegnili s Hitlerjem. Po vojni so se izselili v Zah. Nemčijo. Kljub raznim zagotovilom, da ima zborovanje na Dunaju samo kulturni pomen, je bivši poslanec v praškem parlamentu Rudolf Lodgman imel oster govor proti Češkoslovaški. Na zborovanju je govoril tudi kancler Raab, ki je naglasil, da pi pristaš nasilja in maščevanja, ter skušal dati zborovanju nevtralen značaj, češkoslovaška vlada je že pred zborovanjem protestirala na Dunaju. Zborovanja so se udeležili povečini starejši ljudje, medtem ko je bilo malo mladih. TAJNA KRŠČANSKA LEVICA V ŠPANIJI. Associated Press poroča iz Madrida, da so prve dni maja tam ustanovili novo stranko pod imenom »Izquerda Democrata Cristiana« (krščansko demokratsko levico). Stranka je bila ustanovljena na tajnem zborovanju 45 odposlancev. V Španiji je dovoljena samo ena stranka, oziroma gibanje, to je Francova falanga. Zato je bila .nova organizacija ustanovljena tajno. Pravijo, da jo vodi Manuel Gimenez Fernandez iz Seville, ki je bil leta 1934 minister kmetijstva v republikanski vladi. Ta ni potrdil te domneve. Ustanovitelji so pisali papežu Janezu XXIII. ter v pismu obrazložili razloge, ki so dovedli do ustanovitve gibanja, katero je naperjeno proti Francu. IZSELJEVANJE ŽIDOV IZ ROMUNIJE USTAVLJENO. Letos se je priselilo v Izrael okoli 40.000 Židov, ki so povečini iz Romunije. V Romuniji živi okoli 350.000 Židov, od teh je okoli 100.000 zaprosilo za potni list v zadnjih mesecih. Romunska vlada je dovolila izselitev 22.000 Judom, ki so že vsi prispeli v Izrael. Okoli 80.000 Židov, ki bi se radi izselili, je še ostalo v Romuniji. Njihovi svojci, ki so že v Izraelu, pritiskajo na vlado, naj bi pri romunski vladi izposlovala potne liste za njihove rojake, ki bi jim radi sledili. DE GAULLE OBIŠČE ITALIJO. Francoski listi poročajo, da pride Do Gaulle s soprogo v Italijo 22. junija. Ta dan bo s predsednikom Gronchijem prisostvoval proslavi bitk pri Magenti, Solferinu in San Martinu pred sto leti. Iz Milana se naslednjega dne odpelje v Rim, kjer bo do 27. junija gost predsednika Gronchija. Uradno ga bo sprejel tudi Papež Janez XXIII. TAJNA POGAJANJA ZA VSTOP ŠPANIJE V NATO. Proti koncu aprila je Agence France Presse priobčilo vest, da so na sestanku Atlantske zveze (NA TO) v Washingtonu razpravljali o pristopu Španije. Posebno francoska vlada bi želela, da bi Španijo sprejeli v NATO. Pozneje je dr. Adenauer izjavil predstavniku italijanske televizije, da pozdravlja gledišče Francije v tem pogledu i.n da tudi sam želi, da bi Španija stopila v NATO. Franco ni predložil formalne prošnje za sprejem, ker ni gotov, ali bi uspel. Angleški tisk se ne navdušuje za pristop Franca, ki je sicer letos pokazal, da bi rad razvil živahnejšo diplomatsko akcijo. ZAKAJ JE BIL V RIMU NADŠKOF DR. UJČIČ. Glede zadnjega obiska beograjskega nadškofa Ujčiča, nadalje Pred velesejmom v Padovi Letošnjega velesejma v Padovi, ki bo od 30. maja do 14. junija, se udeležijo Avstrija, Belgija, Kanada, češko-slovaška, Ceyion, Danska, Finska, Francija, Zahodna Nemčija, Japonska, Jordanija, Velika Britanija, Izrael, Jugoslavija, Poljska, Portugalska, Združena arabska republika, Španija, Švica, švedska, Madžarska in Združene ameriške države. Pričakujejo š« pristanek Argentine, Brazilije, Nizozemske, Peruja, Romunije in Sovjetske zveze. Letošnji velesejem bo nekoliko različen od prejšnjih. Tako bo na primer razstava električnih aparatov za domačo porabo ' ločena od razstave opreme za hotele, trgovine in bare. Te dve razstavi sta bili v prejšnjih prireditvah skupaj. Zaradi številnejših prijav je uprava določila mehanični industriji večji razstavni prostor kakor druga leta. Več prostora bo zavzemala tudi razstava poljedelskih strojev, v prvi vrsti velikih kombiniranih strojev in naprav za verižno obdelovanje. Končno bo večji prostor namenjen razstavi pohištva in stanovanjske opreme. Letos praznuje padovanski sejem 40-letnico svojega obstanka (1919); zato bo letošnja prireditev bolj slovesna kakor lani. Uprava si močno prizadeva, da bi ne zaostajala za časom. Zaradi tega je organizirala po-sebno razstavo izdelkov iz plastičnih mas, na kateri bodo tovarne prikazale vsestransko uporabo teh mas, in sicer izdelke naj raznovrstne j še narave: od avtomobilskih karoserij do čolnov in celo manjših ladij, poleg drobnih izdelkov za domačo uporabo, za kmetijstvo, itd. Kar zadeva stroje za gradbeno industrijo, je padovanski sejem že toliko pridobil na veljavi, da ga v tem pogledu prekaša le še milanski velesejem. Letošnje prireditve se udeleži več tovarn, ki bodo opremile bogat paviljon s najsodobnejšimi stroji, ki predstavljajo danes res pomembno dejavnost. »Življenje na čistem zraku« je naslov posebne razstave posvečene turizmu, v prvi vrsti tabornikom in mo- senjskega škofa dr. Buriča in križev-skega škofa dr. Bukata v Vatikanu je tisk ugibal o namenih tega obiska ter domneval tudi, da je v zvezi s pripravami na pogajanja med jugoslovansko vlado in sv. stolico. Glede pogojev za sporazum med Jugoslavijo in Vatikanom .naj bi bil nadškof Ujčič bolj popustljiv kakor na primer kardinal Ste-pinac. Na poti domov se je nadškof dr. Ujčič ustavil v Gorici, kjer je bil svoj čas profesor bogoslovja. »Katoliški glas«, ki izhaja v Gorici, piše v tej zvezi, da so škofje dolžni vsakih pet let iti v Rim »ad limina«, to je, da poročajo Papežu o verskem položaju v svoji škofiji. Letos in lani so prvi jugoslovanski škofje bili s tem namenom v Rimu. Papežu so gotovo poročali o verskem položaju v Jugoslaviji. Vse drugo pa po mnenju tega lista predstavlja samo ugibanja brez resnične podlage. TUJI DRŽAVNIKI V RIMU. Iz Ženeve je priletel v Rim na enodneven obisk novi ameriški državni tajnik Christian Herter. Herter je obiskal predsednika republike Gronchija, predsednika vlade Segnija in zunanjega ministra Pello. Kakor znano, bi Italija rada uradno prisostvovala ženevski konferenci štirih ministrov. Napovedan je tudi obisk nemškega zunanjega ministra von Brentana. telistom. Razstava bo zavzemala nekaj čez 5000 kv. m. površine. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sodeluje pri pripravah za razstavo goveje živine, na katero pripeljejo zlasti živino rdeče lisaste furlanske pasme. Posebnosti beograjskega velesejma Na III., mednarodnem tehničnem sejmu v Beogradu (od 23. VIII. do 2. IX), bodo številne države odprle uradne razstave. Doslej so dale svoj pristanek Avstrija, češkoslovaška, Poljska, Francija, Urugvaj, Združene ameriške države, Italija, Zvezna republika Nemčija in Izrael. Za časa velesejma bo tudi I. Mednarodna razstava elektrotehnike, ki ne bo namenjena samo trgovinskim stikom, temveč tudi znanstvenemu raziskovanju. Zanimanje v tujini za to razstavo je veliko. Tudi letos bo na sejmu razstava avtomobilov in industrijskih vozil, v prvi vrsti vozil za potrebe gradbeništva. Novost na sejmu bo predstavljala posebna razstava posvečena mehanizaciji upravnega dela, računovodstva in javnih uslug. Razstavljeni bodo sodobni pisalni in računski stroji pa tudi večje opreme za avtomatične operacije. V zadnjih letih so nekateri večji zavodi v Jugoslaviji začeli uporabljati velike kombinirane stroje, vendar je njihovo število še omejeno. Bolj razširjena je uporaba računskih strojev, ki jo bodo v kratkem še pospešili. Tako je neko uvozno podjetje sklenilo s tovarno IBM pogodbo za dobavo takšnih strojev v vrednosti 1,400.000 dolarjev. Doslej je v Jugoslaviji prišel en računski stroj na vsakih 7 do 14 uradnikov, medtem ko so razpolagale z velikimi kombiniranimi stroji le statistični uradi, uradi Narodne banke FLR Jugoslavije in nekatera velika podjetja. POSEBNA POZORNOST GRADBENIŠTU Sejemska uprava bo dala letos pe sebni poudarek gradbeništvu, ker se ) Jugoslaviji pripravlja obsežnejša gradbena dejavnost. Za tuje razstavljal-ce je uprava dovolila posebne olajšave. Tako na primer pri najemnini razstavnega prostora in pri informacijski dejavnosti na samem sejmu. Tujim razstavljalcem v gradbeni stroki je uprava dala možnost, da tudi po zaključku sejma lahko razstavljajo svoje proizvode in stroje, in sicer na stalni razstavi gradbenega materiala v Beogradu. Ta reklama bo popolnoma brezplačna in bo nedvomno koristila tujim tovarnam in jugoslovanskemu gradbeništvu. MILIJON DOLARJEV ZA OBRTNIŠTVO Gospodarski uspeh beograjske prireditve bo po vseh predvidevanjih mnogo večji od lanskega. Naj omenimo samo plafond enega milijona dolarjev, ki ga bodo obrtna podjetja izkoristila za nakup strojev in raznih izdelkov in surovin za obrt. Za časa sejma bo zasedal klub poslovnih ljudi, ki bo na razpolago razstavljalcem in gospodarskim krogom. Klub bo deloval tudi po zaključku sejma in bo povezoval stike med poslovnimi krogi, pripravljal statistični material in podobno. DENARNI OBTOK V ITALIJI. Konec leta 1958 je denarni obtok v Italiji znašal 2118,8 milijarde lir; konec januarja 1960,8, konec februarja 1933,2 in konec marca 2006,7 milijarde lir. Kemikalije na italijanskem trgu Organske kemikalije. Cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v prodaji na debelo za takojšnje plačilo. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru sprememb so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. Aceton 135-140, alkohol absol. 99" le-git., hektanhidr. 93.000-94.000, alkohol kot zgoraj, poseb. denat. 20.000-21.000, alkohol 1. kat., hektanhidr. 92-93.000, alkohol kot zgoraj 95°, poseb. denat., hektanhidr. 20-22.000, alkohol 2. kat. iz vina, hektanhidr. 74-76.000, alkohol 2. kat. iz sadja, hektanhidr. 74-76.000, ane-tol 4800-6000, anhidrid ftalne kisline 180 do 185; benzoj kislina, subl. volum. 620 do 640 (620-650), benzol, trgovski 90°/o 65-70, benzol T.P. 99,9% 85-90, butilgli-kol 365-375, butilni acetat 98% 250-260, butilni alkohol 245-255, butilni ftalat 285-295; citronska kislina 650-680; etil-in dietilglikol 300-320, etilni acetat 99 180-185, etilni alkohol den. 90-94°, hektanhidr. 13.500-15.500; fenol 290-310, fenolna smola, čista 750-900; glukoza, tekoča 118-123; heksakloretan 330-350, he-ksamin tehn. 270-290, heksan 70-75, hi-drohinon 1750-1850; izobutilni acetat 215-220, izobutilni alkohol 200-220; kalcijev naftenat 5% 640-650, kloroform 150-155, kobaltov naftenat 10% 970-990, ksilol, trgov. 72-75; manganov naftenat 10% 575-595, metilcikloheksanon 420-430, metilenklorid 150-155, metiletilketon 275 do 280, metilizobutilketon 310-320, me-tilni acetat 145-150, metilni alkohol denat. 99,9° 115-120, metilni klorid 340-360, mlečna kisi. 40% vol., temna 65 do 75; mlečpi sladkor, surovi 180-210 (190-200), mlečni sladkor, polrafiniran 220-230, mlečni sladkor, rafiniran, »im-palp.« 250-260, mlečni sladkor, rafiniran, »impalp.« F.U. 280-290; naftalin v kroglicah 125-135, naftalin v luskah, bel 110-115, natrijev glutamat (glutamato monosodico) 1350-1550; ocetna kislina tehn. 96-97% 145-150, oksalna kislina krist. 255-260, oktilftalat 385-405; para-diklorbenzol 200-220, polivinilklorid 260 do 280; razredčila za celulozne lake 185 do 200, razredčila za oljne lake 180-200; sečnina, tehn. 90-100, svinčev naftenat 30% 380-400; tetraklorogljik 128-130, to-luol, trgov. 65-69 (68-70), trielin 125-135, trikrezilfosfat, bel 520-530; vanilin 100 iz eugenola 7500-8100 (8000-8300), vinski kamen 350-360, vinska kislina 410-490. JUGOSLOVANI SO PRODALI ZA 350 MILIJONOV BLAGA V MILANU »Privredni pregled« poroča, da so jugoslovanska podjetja na milanskem velesejmu prodala za 350 milijonov lir blaga. Med temi podjetji so prodala: Jugoriba ribje konserve za 13 milijonov lir, prav tako Delamaris iz Izole (za 7 milijonov); Centrotekstil za 19 milijonov predelanih kož in usnja; To-bus iz Ljubljane za 50 milijonov in Derma iz Zagreba za 2 milijona. Zagrebško podjetje Sljeme je prodalo neki tržaški tvrdki za 16 milijonov šunke; Centroprom za 10 milijonov koruzne moke. Prehrana iz Ljubljane za 10 milijonov krompirjevega škroba; In-tercommerce iz Umaga za 50 milijonov konoplje; Prvomajska za 20 milijonov strojnega orodja; Narodna Radinost (Beograd) za 60 milijonov usnjene galanterije itd. _ 0 — PROF. ERHARD PRISTAŠ PROSTE MENJAVE. Pri odprtju nove petrolejske čistilnice ESSO v Kolnu je nemški gospodarski minister prof. Erhard izjavil, da mora biti menjava kakršnekoli pogonske energije prosta. Pogonske energije ni mogoče vključiti v o-kvir Evropskega skupnega trga. Posebna skrb napredku kmetijstva I Ljubljana, sredi maja Dočim je industrijska proizvodnja dosegla že znatno raven, saj se je v petih letih povečala za nad 45% (letno povprečje povečanja dosega tudi nad 13%), v kmetijstvu takih uspehov še nismo dosegli. Dejali bi, da celo nasprotno, saj je bilo potrebno do zadnjega časa celo uvažati znatne količine žit za prehrano prebivalstva. Rekli smo do zadnjega časa, ko se je položaj tudi v tem pogledu začel bistveno spreminjati in ko se vlagajo vedno večja sredstva in napori, da bi se tudi v kmetijstvu dosegli potrebni uspehi. Ti pa so bolj kot potrebni, saj bi se tako ne le rešili uvoza živil, ki bi jih lahko pridelovali doma, temveč bi celo lahko prešli na izvoz marsika-kega kmetijskega pridelka. S tem bi tudi omogočili nadaljnji dvig gospodarstva, ker bi z ustvarjenimi devizami lahko nabavljali stroje in drugo opremo, ki nam je potrebna. MISLI PODPREDS. E. KARDELJA Že tretje leto potekajo velika izbolj-ševalna dela v Vojvodini, kjer se obenem gradi velik prekop za odvajanje in za namakanje te žitorodne pokrajine, znan pod imenom Tisa - Donava -Tisa. Deset let bodo približno trajala ta dela in bodo stala milijarde. Računajo pa, da se bodo izplačala že v nekaj letih. Poleg tega se veča mehanizacija v kmetijstvu in uporaba modernih strojev zelo narašča. S tem v zvezi pa se pojavljajo mnoga druga vprašanja, ki jih je treba sproti reševati tako, da ne bi prišlo do zastoja. In prav o teh vprašanjih je bilo govora na skupščini Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer je imel glavno ■ poročilo o razvoju kmetijstva Edvard Kardelj. V njem je začrtal smernice za razvoj kmetijstva v Jugoslaviji. Ugotovil je, da se sodobno kmetijstvo lahko razvija edino v oblikah organizirane proizvodnje in da lahko le velika kmetijska posestva, opremljena z vsemi sodobnimi sredstvi, uspešno premagujejo vse težave. Spričo velike razdrobljenosti zemlje na majhna kmetijska posestva je treba najti oblike, ki bi omogočale tak razvoj in ga v bodoče pospeševale. Zato smo prešli h kooperaciji med majhnimi kmetij- Pcillict'tljtl'11 NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Skopje 1. junija, Sarajevo 8. junija; — Indija — Pakistan: Učka 31. maja, Velebit 10. julija; — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Radnik 23. maja, Dinara 10. julija; — Sev. Kitajska — Japonska: Radnik 23. maja; — Sev. Evropa: Bratstvo 1. junija, Rijeka 5. junija; — Sev. Amerika: Trepča 21. maja, Slovenija 30. maja; — Sev. Afrika: Trepča 21. maja, Slovenija 30. maja, Rijeka 5. junija; — Perzijski zaliv: Vis 1. junija; — Dalmacija — Grčija: Istra 26. V. _ 0 — ZMAGA AVTONOMISTOV. Dolina Aosta uživa v Italiji deželne avtonomne pravice. Pri volitvah v deželni zbor so zmagali avtonomisti, ki so se povezali s socialisti in komunisti proti krščanskim demokratom, socialnim demokratom in liberalcem. Prva skupina bo imela 25 svetovalcev, druga 10. skimi posestniki, ki s skupno obdelavo velikih površin z istimi kulturami omogočajo razvoj v predvideni smeri. Na ta način bodo tudi znižani proizvodni stroški, kar je tudi ena izmed poglavitnih nalog za napredek kmetijstva. V letošnjem letu bo vloženih za modernizacijo kmetijske proizvodnje nad 100 milijard. Zlasti bo nabavljenih veliko število kmetijskih strojev. Pri tem je značilno, da se pri nabavi teh strojev obračamo najbolj na italijanska podjetja, ki nudijo take stroje, ki prihajajo v poštev za naše razmere. Seveda pa se hitro veča tudi proizvodnja domačih tovarn kmetijskih strojev in znano je, da so nekateri teh vzbujali pozornost na raznih mednarodnih sejmih. GRADNJA AVTOMOBILSKIH CEST Tujci so se čudili še pred nekaj leti, kako morejo biti ceste v Jugoslaviji tako zanemarjene in marsikak tujec se ni vrnil. Zdaj pa se stanje iz leta v leto boljša in mnogo jih je, ki prihajajo iz tujine v Jugoslavijo prav zato, ker so bile tu med tem časom zgrajene lepe nove avtomobilske ceste, ki se vijejo po najlepših predelih naše dežele. Pred kratkim je bila odprta nova cesta od Reke do Zadra, ki meri okoli 175 km. Vije se ob morju in se zato imenuje tudi Jadranska cesta, ki bo v prihodnjih letih podaljšana do konca, to je preko Boke Kotorske. Že sedaj vzbuja ta cesta veliko zanimanje in sodi brez dvoma med najbolj slikovite ceste v Evropi sploh. Te dni je bilo odobreno investicijsko posojilo za gradnjo drugih velikih avtomobilskih cest. Prva bo podaljšala sedanjo cesto, imenovano »Bratstva in enotnosti« do grške meje, druga pa pomeni gradnjo magistrale od Sarajeva do te ceste. Skupno je bilo za dokončanje Jadranske ceste in omenjenih cest predvidenih 21 milijard posojila. To pomeni 560 km novih modernih oest v širini 10 m; od tega odpade na cestišče samo 1,5 m. Poleg teh cest pa se grade iz raznih lokalnih sredstev še druge ceste, modernizirajo se cestišča in podobno tako, da se naglo spreminja slika dežele. Ta pa tudi trenutno poleg naravnih krasot tudi to ugodnost, da po novih cestah še ni take gneče vozil, kot jih je opaziti drugje po svetu; to ima tudi svoje prednosti, ki jih mnogi zelo cenijo. Ko govorimo o cestah, to je o prometu, naj omenimo, da se namerava zelo hitro modernizirati tudi železniški promet, ki je zelo zaostal. Tudi v ta. namen je bil te dni odobren visok kredit v višini 93 milijard, kar naj bi šlo zlasti za nabavo vagonov. To vsekakor pomeni velik skok v naporih za dvig prometa v državi in ni dVoma, da v nekaj letih pri takem razvoju ne bo opaziti več tistih velikih razlik, ki so sicer opazne za tujce. TOVARNA IGRAČ V IZOLI Po vojni se je skoro iz nič razvila tovarna igrač v Izoli pod imenom »Me-hanotehnika«. Danes stoji ob cesti moderno svetlo tovarniško poslopje, v katerega postopno montirajo moderne stroje in se vseljujejo posamezni oddelki te tovarne. Prav te dni ji je bilo odobreno posojilo za investicije in za obratna sredstva v višini .nad 200 milijonov. Tovarna bo lahko začela v kratkem s polno paro proizvajati igrače vseh vrst, pa tudi druge proizvode, ki jih naše tržišče zahteva (n. pr. razne vijake in podobno). Dosedanji njeni izdelki v ničemer .ne zaostajajo za uvože- nimi, kolikor niso celo solidnejši V trdnejši, pa tudi cenejši. Naj omenim11.slo^ kot značilno, da vodi tovarno že od vse;.bo(j ga začetka Italijan, ki je obenem tu^1 ola predstavnik v raznih organih IjudsK*. oblasti. Ije —žj— iz ^ nels [kor Iflabladvijji hoteli fc • V • be pupoijocaffi* Ijer Hotel COLOMBIA 15 Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-0*-II. kategorije. s Sedemdeset posteli Car Vse hotelske udobnosti. Enoposteljm ijai sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne m jjni 2200-2600 (davki in postrežba vkljO ga čeni). ist; Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-4^ (Piazza Unitk) III. kategorije. — VQ| polnoma obnovljen. Vse hotelske 11 tov dobnosti. Enoposteljne sobe od 95" do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 1 2500 (davki in postrežba vključeni) ^ Hotel POŠTA £ Trg Oberdan I (v centru mesta) - Tsl 1,1 a 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in m cer pla tekoča voda, centralna kurjav^ str telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75" str del Hotel ABBAZIA ne Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 H* H kategorije, — Vse hotelske udobnosti Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir: c dvoposteljne od 1700 do 2200 (dav!0 in postrežba vključeni). j0Jl Hotel SLON nil PQ! Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-64- j do 46. — Priporočamo obiskovalce!11 na svoje obrate: kavarno, restavracij0 4q0 in bar. jka' Hotel MOSKVA 1^ Beograd. Kategorija A. Razpolaga * ra; 100 udobno opremljenimi sobami, a' tis-partmani, sobami s toplo in mrzlo te to; kočo vodo, telefonom, restoranom * nic domačo in tujo kuhinjo, kavarno, t>a' na rom, salonom za bankete in konfere11' vtv ce, vodiči in šoferji. |ne Popust za skupine! (no č/YV'/V'/WVVNr/'/N/'^AVVVVVVWVWVW. vvvvvvvvvvvv .-.-.v i »GOSPODARSTVO« p izhaja trikrat mesečno. — UREDIŠ na ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9l ^ tel. 38-933. — CENA: posamezna št? vilka lir 30, za Jugoslavijo din 15. ^ NAROČNINA: letna 850 lir, polletn0 ko 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo* tb št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 55® din, polletna 300 din; za ostalo in*! ~~ zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se Pr‘ « ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJ®' 2 Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tet-rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini ene’ ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 l'r Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. 'je mi j%> Pr - „VISTA". TRST, Ul. Cardocci 15, Ul. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. sa je sk ni Sil jo Pr bt »a Škocjanske jame vas vabijo Ogled vsak dan in ob vsaki uri -cene: 200, 100, 40 din. Gostinskfobrati: »RISNIK«v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete in domača vina. PARK HOTEL-Kled Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. Cfttinrl tt&tel BLED, tel. št. 222, 246 odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče, (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, zzleti v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled, alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2S00 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. /fofei TURIST (ex Sv. Nikolaj) ANKARAN Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in weekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČK1 URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije! Motel Mrim ~ &3ied Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen raz-gled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL ZAGREB & ESPLANADE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. V turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. To* ple morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-litete. Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT’, .STY!-UA’ in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo. farno nekaj minut od Sestal Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hotel CENTRAL portorož 2 dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 317 postelj HOTEL (PtijldCG PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-jprtom; reprezentativna^ restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU Jadran Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, 7azen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj. hotel Graleb Koper Pristna istrska vina, domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-< dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEL JtletrOpOl PIRAN z dependanso »R0T0NDA« in dpendansami v »FJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vse^ stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. Hotel POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Rogaška Slatitia (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUB-, LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Sooa s svojimi depandansami. Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. — Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350— Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba. Slovenski dom Matel Neboder Rijeka - Sušak Gl. Proletarskih brigada, 1 Teicloiti: Uprava: 29-80 Portir: 54-21 Bar . 31 94 D: žil žu »d Do Sl: je ko ob Zli Sle Fe sti lij Či) čii Hotel sa 120 krcveta topla i hladna tchuna voda n svim sobama, svaka druga soba knpatilo i W. C. centralno grljanjc i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnom kuhinjoni, prolazni pension za grupe i pojedincc, moderna kavana na 14 katu prekrasen vidik na Rijeka i okolicu bar - danzing do 3 n jutro veliko zabavište i terasa posluga prvorazredna cijene umjcre&e I i bri niE !»Si de: •me Iste toi An m( ril Po foi ms ki sk, na no v še lo toi bli dn de * so MT0PREV0Z Cunja Rihard du ko de TRST Strada del Frinli 209 telefon 35-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Kenhurenčne cene h kr lel to, |že m, de se st, m ob vi te m V Se o jugoslovanskih carinskih izpremembah iiolsln naši zadnji številki smo po jugo-J vanskem tjsj,u pri055iii poročilo, da tud' 0l ° v glavnem odpravljene carinske lsPskajSave'.ki je uživalo jugoslovan-:,° Prebivalstvo na uvoz blaga, ki ga __ |j Podisi samo prineslo ali pa prejelo ne, uj’ne- Poročali smo tudi, da bo v koraterih primerih uvoz blaga vsekana iCatane Prost, kakor .n. pr. uvoz bla- ga, ki dalje ga je nekdo v tujini podedoval, boj" j liVOZ k* ga pripelje s se ' domovino, itd. državijan-izseljenec, ko se vrne v rovin jj^pdtem so bili novi predpisi objav- il. v zveznem Uradnem listu z dne 30 dn *n bodo uveljavljeni po .08) g-6!'’ torej 12. junija letos. Iz izvirne-teli “.besedila, ki se imenuje »uredba o Ijlif ljaunski tarifi za blago, ki ga držav-- ^ lin 1 P.Ptassejo oziroma prejmejo iz tu-djU' n-.6!’ *n posebne liste vrednosti bla-isf x carlnski tarifi, objavljene v stevilki Uradnega lista, posname- haslednje .nove podatke: >-47i L! ' Prseni carine prost bo še nadalje Pff v naslednjega blaga: živilski proiz-; 11 t 1 razen sladkorja, sadnih ekstrak-95" v > kave, kakava, čaja, začimb (popra, d« j 111 je, žafrana in drugih) ter praška mil ^ Puding in slaščice; dalje bo prost °z semena za setev; olivnega olja in k uldb rastlinskih namiznih olj; od I m mi^n*b izdelkov medicinski in far-tV Proizvocli na zdravniški re- " stP ; Pralno milo v trdnem stanju; od s/0jnib naprav traktorji, kmetijski delk^1, al,arati za pribor; od drugih izlile •V °butev iz navadne kože (torej iz kože plazilcev in dvoživk), knji-III n ln brošure, časniki in revije ter osti' bote. lir: Ca^,a vse drugo blago se bo plačevala avlf;--.bra po določeni proocntualni stop-loč 111 s’cer na vrednost, kakor je do-n-,.ena v listi, ki smo jo zgoraj ome-Posi sp*ska' ki obsega 87 splošnih 0-64! tav*C’ omenimo naslednje primere: ceB1 n ^a sladkor se bo plačala carina 10% icij0 4Q0/Ceno Din 170 za kg; na surovo kavo Ju 0 na znesek Din 1.100; na praženo nav° 90°/p na znesek Din 1.600 za kg; .j Parfume in druge kozmetične pro-j r„ 25-50% na vrednost, ki je pač ? a, j: 2 l;cna (n. pr. kolonjska voda Din 3 k-J. °c’ kreme za nego telesa Din 8.000, m 1 ni3 etn° Din 1-200 za kg); na zrač-... n ce ^0% na vrednost Din 1.100 za kg, ’ n- Vnaj^bbdjaste plašče za vozila 60% na rC n;dn°St 1-300 za kg; na bombažen ln panične tkanine 25% na vred-; Din 2.600 za kg; na volnene ode-vvv^L y',°. na vrednost Din 5.000 za kos; |40»/ ^Dstalno steklo za gospodinjstvo . ° na vrednost Din 1.600 za kg; na DN, j„Vat'ne (neelektrične) aparate za brit-“ 2v0 na vrednost Din 400 za kos; _ bi p’sarniški pisalni stroj (ne »porta-5- e<< ^0% na vrednost Din 250.000 za p.08 • na navaden šivalni stroj 40% na itvo* Uin ~>r< —- 55“ ini,la t;Udi lef°s številne gledalce, | jp ie poleg vsega zabavna. Speaker sk k'0nae,nDra3 tekmo pač v sloven-ern jeziku. Nenadoma ga je preki-1 brigadir, češ da ne sme govoriti jo0v®nski. Igralci so prekinili igro in - . “Pdo po vsej verjetnosti odigrali modnjo nedeljo, tokrat — upajmo b_ .rieihoteno. Dogodek je silno raz-r"l občinstvo, ki se je nejevoljno 1 azsi0i j-v zvezi z incidentom je svetovalec ^odvisne socialistične zveze dr. J. žil e.va na seji občinskega sveta vlo-. Pismeno vprašanje, kateremu je 0,f>an dr. Franzil obljubil, da bo dal nrJOVOr’ kakor hitro mu bodo znane gj obnosti o nedeljskem incidentu, je Venska kulturno-gospodarska zveza naslovila na generalnega vladnega husarja odprto pismo, v katerem Z1 s®Ja ravnanje pristojnih oblasti in siri bri-§aiClirja, ki je zahteval, naj j, ^enska beseda na Proseku utihne, deraciji Italijanske socialistične anke in Komunistične partije Ita-nastopili proti krivici. Ob-.. ski svet Zgoniške in Dolinske ob-ne sta se pridružila protestnemu gi- banju, kakor je to storilo tudi športno društvo »Vesna« iz Križa. Generalni vladni komisar je sprejel skupino Prosečanov in zagotovil, da bodo lahko v nedeljo ponovili igro s slovenskim speakerjem. Dcgodek na Proseku je tipičen primer, kako se po nepotrebnem ustvarja napetost med mirnimi državljani in predstavniki oblasti. STAVKA KOVINARJEV. Preteklo sredo je bila na Tržaškem 24-urna stavka delavcev kovinske stroke. Stavkalo je okoli 13.000 delavcev, zaposlenih v velikih in malih ladjedelnicah, v industrijskih obratih, itd. Stavko so proglasile sindikalne organizacije in je del splošnega stavkovnega gibanja, ki se bo zaključilo po vsej Italiji 26. maja. Gre za nekatere izboljšave v korist delavstva, ki jih Confindustria in Intersind nočeta sprejeti. NASE SOŽALJE V Trstu so umrli Ana Bubnič roj. Urh, Josipina Ferletič, Josipina vd. Matijačič, Antonija Gregoretti in Ce-eilia Caucci vd. Silli, mati narednika Gina Sillija v tiskovnem uradu tržaške kvesture. V Sovodnjah je umrla Johanca Vižintin, v Globasnici na koroškem Tomaž Košutnik. V pričakovanju tržaškega velesejma V Trstu se bo 21. junija začel XI. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 5. julija. Kar zadeva glavne smernice, ki jim tržaške prireditve od vsega začetka sledijo, ne bo niti letos važnih sprememb. Tudi letos bo dan viden poudarek na posebno lego in na naloge ob Jadranu. Čez Trst vodijo vse trgovinske poti iz zaledja proti Bližnjemu vzhodu in Indijskemu oceanu. Poleg tega je Trst najprikladnejša točka za promet med državami .na zahodu in na vzhodu. Tržaškega sejma se letos udeležijo države tržaškega zaledja, kakor Avstrija, Jugoslavija in Zah. Nemčija in države Srednjega vzhoda in ob Indijskem oceanu: Ciper, Jordanija, Libanon, Indija in Pakistan. V glavnem bo sejem obsegal naslednje prireditve: splošno razstavo mehanike, razstavo električnih kuhinjskih pripomočkov, hotelsko opremo in higienske naprave za stanovanja, VIII. mednarodno razstavo lesa, III. razstavo pohištva in sodobne stanovanjske opreme, uradne partecipacije tujih držav, splošno obrtno razstavo, posebne razstave šivalnih in tkalnih strojev, tiskarske industrije, živil, tujih avtomobilov, motornih koles in nadomestnih delov, razstavo družbe FINMARE ter CRDA, Zavoda Ente Regione Sicilia, zavoda Ente Nazionale Risi, itd. VAŽNA LESNA RAZSTAVA Razstavi mehanike bodo dodelili enega izmed največjih paviljonov, da bi poudarili njeno važnost v sedanjem gospodarstvu, v prvi vrsti v zvezi s trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. Lesne razstave se udeležijo Jugoslavija, Avstrija, italijansko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in Ente Nazionale Cellulosa (vsedržavni zavod za celulozo). Letos bodo odprli okoli 40 novih pokritih lop. Lesne razstave se udeležijo največja jugoslovanska podjetja te stroke; uvozniki in strokovnjaki se bodo udeležili IV. mednarodnega dneva lesa, na katerem bo govora o »Lesu v Evropskem skupnem tržišču«. Podobno temo so zbrali tudi za II. mednarodni shod in II. razstavo pohištva. Čudno je, da so govorniki izbrali takšen naslov, ki zanima v prvi vrsti države članice EST. Med državami, ki se udeležijo lesne razstave, pa ni — razen Zah. Nemčije — nobene članice EST. To velja zlasti za Avstrijo pa tudi za Jugoslavijo in druge države. Brazilija bo razstavljala kavo. S tem bo poudarila svojo pripravljenost, da uresniči načrt dr. Da Costa Lime, ki se je pred časom mudil v Trstu in predlagal ustanovitev v našem mestu stalne zaloge brazilske kave. MOČNA UDELEŽBA JUGOSLAVIJE Jugoslovani se bodo udeležili letošnjega sejma v velikem številu. Doslej se je prijavilo kakih 80 podjetij. Na lesni razstavi bomo lahko občudovali motorni čoln in week-end hišico jugoslovanske izdelave. Kontingent na razpolago jugoslovanskim podjetjem so letos povišali na 600 milijonov lir. Po prizadevanju Jugoslovanov, v prvi vrsti tajnika za inozemski turizem dr. Gorca, bodo na sejmu postavili kiosk za turistično propagando za Italijo in za Jugoslavijo. Turistične organizacije iz Jugoslavije bodo organizirale skupne izlete z avtobusi za strokovnjake in turiste, ki si bodo hoteli ogledati tržaški sejem. Organizatorji letošnje prireditve so prav zadovoljni, da se je sodelovanje Jugoslavije okrepilo tako glede udeležbe kakor tudi glede turističnih načrtov. Zadovoljni pa bodo tudi Tržačani, saj bosta letos »Slovenija vino« in »Vino Koper« kakor pred leti točili vino in pivo ter skrbeli tudi za primeren prigrizek. SOVJETSKA PŠENICA JE PREDRAGA Pogajanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zaradi dobave sovjetske pšenice so bila prekinjena. Na podlagi dogovora bi morala sovjetska podjetja prodati pšenico po svetovnih cenah. Že lani je sovjetsko podjetje, ki je pooblaščeno za izvoz pšenice (Export-hljeb), na razne načine zavlačevalo dobavo dogovorjene količine pšenice. Pri sedanjih pogajanjih je sovjetsko podjetje zahtevalo višje cene, kakor so na svetovnem trgu, ter svoje ravnanje opravičilo s tem, da Sovjetska zveza v zunanji menjavi na podlagi klirinških sporazumov prodaja pšenico po cenah nad svetovno ceno. Kaj sta Slovenki doživeli na Angleškem v SHAKESPEAROVEM ROJSTNEM MESTU j,,,- Dkližno 130 km zahodno od Cam-'dgea leži Shakespearov rojstni kraj, 0 mestece Stratford upon Avon. ^ iudio School« je priredil za nas štu-ente zanimiv izlet v to zgodovinsko sto. V sončnem jutru meseca avgu-U a sta dva avtobusa drvela po lepi av-tnobilski cesti, natanko proti sredini Suje. Za nami so ostajala manjša ssta, farme, zeleni travniki, na kate-p so se tu pa tam pasle črede ovac. L fri urni vožnji smo dospeli v Strat-rc*- Pokrajina je tam čudovito lepa, k;est0 samo ima prekrasno lego ob re-Avon in je zato ne samo zgodovin-0 važno, pač pa tudi znano po svoji travni lepoti. leč ®0<2ov^na Stratforda sega zelo da-t)a' ko je mesto bilo še majhna reč-p. kolonija, zasedena od Saxoncev in "hljanov. Za tem je postalo pomemb-v° križišče in tržišče za vso okolico in L Srednjem veku se je njegov razvoj Pospešil. Tako da je leta 1553 dobi-naziv mesta in je ohranilo svojo av-otlomijo do danes. Stratford ima pri-, 1?no 15.000 prebivalcev in je še ve-delk vazno tržišče za poljedelske pri-| ke in živinorejo. V zadnjem času , Se v njem razvile tudi manjše in-'strije, kot n. pr. pivovarne, tovarne ^j^rviranih jedil in aluminijastih iz- . Graditev mesta ni pokvarila naravne Pote ob bregovih mirnega Avona; a&ni vrtovi so to nepopisno naravno laP°to še dvignili. Kameniti most «Clop-L 11 Bridge«, zgrajen v V. stoletju, ve-“ bregove reke. Iz sredine enega iz-cvetličnih vrtov (v Bancroft Gar-s®Ps), ki se razprostirajo ob bregovih, dviga Shakespearov spomenik. Ce-e in imena ulic, ki se skoro niso spre-snile ocj srednjega veka do danes, ,uiajo preteklost. Še vedno stoje šte--neporušene hiše iz dobe Elizabe-%}n Jakoba I. poleg drugih iz še sta-Ue dobe. Glavna ulica v mestu se razlikuje od vseh ostalih predvsem po tem, da se na njej vrstijo druga za drugo same trgovine, zato jo tudi imenujejo trgovska ulica. V SHAKESPEAROVI ROJSTNI HIŠI Poleg vsega tega je Stratford postal nekakšna Meka za tiste turiste, ki se predvsem zanimajo za življenjsko pot velikega pesnika njegove družine in ki radi prisostvujejo Shakespearovemu festivalu, ki se prireja letno v novem gledališču »Memorial Theatre«. Skoro v sredini mesta stoji pesnikova rojstna hiša značilne arhitektonske strukture iz elizabetske dobe. Čeprav je bila zadnji čas obnovljena, je v bistvu ostala nespremenjena. Notranji prostori so opremljeni v malomeščanskem slogu takratne dobe. Dnevna soba je zanimiva. Stene in tramovi na stropu odkrivajo odlično kakovost angleškega hrastovega lesa. Kaminet ali ognjišče je kamenito in prav tako originalen je kamniti pod okrog ognjišča. Soba, v kateri se je pesnik rodil, je majhna, z nizkim stropom in tudi v njej je nenavadno ognjišče iz kamna in opeke. Tu je tudi majhno okno kjer so vklesana imena Sira Walter Scotta in Thomas Carlyla, ki sta si prišla ogledat hišo, še preden je ta prešla v letu 1847 pod zaščito »Birthplace Trusta«. Za hišo je znameniti Shakespearov vrt, kjer so nasajena vsa drevesa, rastline in cvetje, ki jih je pesnik imenoval v svojih delih. Vse je last muzeja in hiša sama je muzej v katerem so vsi dokumenti in spomini, ki so bili nekdaj pesnikova lastnina. Vsakdo, ki si hoče ogledati hišo mora plačati vstopnino dveh šilingov in pol, kar pa ni v Angliji .nič nenavadnega. Gledališče »Shakespeare Memorial Theatre« je bilo svečano odprto leta 1932. Zgrajeno je na istem mestu, kjer se je prej dvigalo staro gledališče, ki ga je bil uničil požar. Beli labodje plavajo po reki in se mirno sprehajajo mimo nove gledališke zgradbe, ki se odlikuje po svojih preprostih oblikah. Zunanji zidovi so iz bledordeče opeke, medtem ko je notranjost vsa tapecirana s temno rdečim baržunom. Marmornato okroglo stopnišče vodi v lože in galerijske prostore. Po stenah vise slike najboljših angleških igralcev, ki igrajo Shakespearova dela. Vsak sedež ima avtomat, v katerega vržeš šest penijev in si nato vzameš daljnogled. Gledalcem se tako nudi vse potrebno, da lahko najudobneje prisostvujejo predstavam. Festival privabi letno številno publiko iz raznih držav. Tistemu, ki je količkaj doma v gledališki umetnosti, bo ena sama stradfordska predstava ostala dolgo v spominu. Tisti dan smo poslušali Hamleta. To dramo sem videla že prej na naših odrih, a Hamleta v gledališču »Shakespeare Memorial Theatre« ne bom nikoli pozabila. Res, .nihče drugi ne more tako izrazito podati Shakespearovih oseb kot samo Angleži. Z neverjetno preprosto igro in z občutkom popolne doživetosti so nam angleški igralci prikazali najbolje podano dramo, kar smo si jih lahko predstavljali. TU SO SE ZBIRALI KRIŽARJI Stratford upon Avon ni samo literarno zgodovinske važnosti ampak tudi pomemben po golem zgodovinskem dejstvu, da so se v tem mestu zbirali prostovoljci za križarske vojne. To je bilo še v davnem XIII. stoletju. Leta 1269 so v ta namen zgradili skupino poslopij, v katerih je bil glavni sedež križarjev. Še danes stoje te zgradbe in si v njih lahko ogledamo nekaj bledih obrisov raznih slik iz zgodnjega srednjega veka zlasti na stropu kapele »Bratovščine svetega križa«, ki je sestavni del teh zgradb. Ostala poslopja so spremenjena v šolske prostore. V nekdanjo veliko dvorano »Gildhall«, v kateri je še Shakespeare gledal predstave, ki so jih uprizarjale razne igralske skupine potujočega gledališča, so vselili pedagoško šolo. TuUzsCfn—| Od Dolenčeve tiskarne do ZTT SKOKOVIT NAPREDEK GOSTINSTVA IN TURIZMA Koper, viaja Tudi občni zbor Gostinske zbornice je pokazal razveseljiv napredek. V zadnjih 3 letih so bili v turizmu doseženi naslednji rezultati: Leto število število gostov nočitev 1956 31.174 111.729 1957 76.404 340.244 1958 87.190 383.782 Jasno je, da so bili potrebni veli- ki napori za uresničenje takih uspehov; posebno še, ker se število ležišč lani v primerjavi z letom 1957 ni bistveno povečalo. Uspehi gredo torej predvsem na račun podaljšanja turistične sezone in boljšega izkoriščanja obstoječih hotelov in restavracij. Letos, ko pričakujemo nadaljnje povečanje, bo to nekoliko drugače. Gostinska podjetja so prejela od Jugoslovanske investicijske banke investicijskih posojil v skupnem znesku 297 milijonov din, s katerim bodo pridobila 428 novih ležišč in 393 restavracijskih sedežev. Večji del teh novih zmogljivosti bo obratoval že v letošnji sezoni. Tako domači kot tuji turisti obiskujejo zaenkrat najbolj Postojnsko jamo — lani si jo je ogledalo 237.288 turistov, od tega tujih 82.691! — in seveda vse kraje ob obali, t. j. od Ankarana čez Koper, Izolo in Portorož do Pirana. Vendar je v Koprskem okraju še mnogo naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, ki bi zaslužile enako pozornost. Sem gredo na pr. Pivka jama in črna jama, Predjamski grad, ki so ga za letošnji 1. maj znotraj delno obnovili, Rakova dolina, že precej obiskane Škocjanske jame — lani jih je obiskalo že 20.000 turistov — pa Lipica, grad Socerb, Tumova koča na Slavniku, do katere pelje lepa gozdna cesta in ki jo obiskuje vse več Tržačanov, jama Mimnica: farma bobrov ob Ri-žani in Snežnik nad 11. Bistrico, kjer so odlični pogoji za organizacijo lovskih pogonov. Vse te lepote in znamenitosti bo treba sčasoma, ko bo za to več denarja, narediti turistom pristopnej-še z vzpostavitvijo rednih prometnih zvez, z ureditvijo primernejših gostišč in pod. Manjša taka dela so že v teku ali se zanje izdelujejo načrti. Zgoraj omenjeni razvoj se je seveda odrazil tudi v gostinskem prometu. Od 1 milijarde 432 milijonov din se je ta povečal lani na 1 milijardo 665 milijonov din ali za 15.7%. K temu povečanju je svoje doprinesel tudi maloobmejni promet, čeprav ne v pričakovanem obsegu. S propustni-cami videmskega sporazuma je namreč lani prišlo čez mejo v Jugoslavijo 857.757 italijanskih državljanov — bolje rečeno, tolikokrat so italijanski državljani prišli v Jugoslavijo — in Po oceni je odpadlo nanje v predelih maloobmejnega pasu 30% gostinskega prometa. Jugoslovanski državljani pa so šli čez mejo 920.441 krat. Ni treba posebej dokazovati, da imata torej obe strani od videmskega sporazuma, že kar zadeva maloobmejni osebni promet, nemajhno korist. AVTOBUSNA PROGA NOVA GORICA — GORICA — TRST Podjetje »Avtopromet« v Novi Gorici je skladno s sklepom nedavnega osmega zasedanja stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu vpeljala avtobusno progo Nova Gorica -Gorica - Trst. Avtobus jugoslovanskega podjetja vozi ob ponedeljkih, sredah, petkih in vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Ostale dni oziroma ob nedeljah bi moral voziti na tej progi avtobus italijanskega podjetja, ki pa se še ni odzvalo za uvedbo proge. Avtobus odhaja iz Nove Gorice (Solkana) ob 7. uri zjutraj ter dospe na avtobusno postajo v Trstu ob 8.45 dopoldne. Vrača se iz Trsta ob 15.30 popoldne in dospe v Novo Gorico ob 17.15. Na svoji poti se avtobus ustavlja v Gorici, Mirnu, Gabrjah, Devetakih, Palkiščah, Jamljah, štivanu, Ses-Ijanu in v Nabrežini. Zelo ljubek kot v Stratfordu je vrt »Knott Garden«, hiše »New Plače«, kamor se je Shakespeare umaknil ob koncu svojega življenja in tam umrl leta 1616. Vrt je čista reprodukcija dvornega vrta iz 16. stol. V njem so same cvetlične grede, ki širijo daleč naokrog nadvse prijeten vonj. Mislim, da je Stratford eno izmed najlepših in najbolje urejenih majhnih mest v Angliji; poleg vsega prinaša državi precejšen dobiček kot pomembna turistična točka. S. P. (Nadaljevanje sledi) Ne vem, zakaj nisem doslej še obiskal tiskarskega zavoda Založništva tržaškega tiska v Ulici Montecchi, čeprav sem šel že neštetokrat mimo njega in čeprav me nadvse zanimajo tiskarne. Skoraj bi rekel, odkar sem na svetu. Nisem bil niti še mladenič, ko sem se navduševal za tiskarne in za slovensko besedo na tiskanem papirju ter sem v .nekdanji Dolenčevi tiskarni nestrpno čakal na program veselice društva »Velesila«. Program je bil zame mnogo bolj znamenit dogodek kot sama veselica. Kaj šele majhna brošu-rica s pravili ne vem več katerega društva. Ko sem jo ves srečen nesel iz Dolenčeve tiskarne, sem bil prepričan, da nima nihče na svetu tako velikega zaklada v roki kakor jaz. Današnja mladina, ki se navdušuje za nogomet, me seveda ne more razumeti in še manj me bo razumela, ako ji povem, da imamo po mojem mnenju noge za to, da .nosijo našo glavo po svetu, ne pa da brcamo žogo. Bojim se pa, da so moji nazori zastareli; kajti ko se bodo vsi motorizirali, potem ne bo ostalo za noge drugega kot nogomet. Mimogrede dovolite mi, da še povem, da je bila Dolenčeva tiskarna v pritlični hiši, ki je stala prav tam, kjer je pozneje zgorel »Narodni dom«. O moji ljubezni do tiskanega papirja in tiskarn samo še ta dva primera: Ko sem bil še v ljudski šoli, sem hodil dvakrat na teden kupovat »Edinost« iz Skednja v Trst, seveda peš, saj takrat ni bilo tramvaja. Nazaj grede pa sem jo po vsej poti čital. Lahko si je misliti kakšen praznik je bil zame, ko sem kakih 15 let pozneje dobil službo v uredništvu »Edinosti«, ki je bilo nameščeno v sami tiskarni. Na te spomine me je dovedel razgovor in o njih sva se pogovarjala z li-notipistom, ko sem te dni obiskal v začetku omenjeno tiskarno. Kakšen napredek od Dolenčeve in tudi od tiskarne »Edinosti« do tiskarskega zavoda v Ulici Montecchi L Tiskarna Edinost v moji dobi ni imela, in še manj- Dolenčeva tiskarna, ,ne linotypov, ne rotacijskega stroja, da o drugem niti ne govorim. Tiskarski stroj »Edinosti« je natisnil v ehi uri komaj 1000 izvodov. Tedanjo »Edinost« so zlagali štirje ročni črkostavci in sicer Gržina, Štefan Godina, Pertot in Sulčič. Vodja tiskarne je bil Fran Vodnik. Tiskarna v Ulici Montecchi je ena izmed dveh največjih v Trstu. Stavnica v prvem nadstropju je vprav impozantna. Dvorana je dolga 33 metrov in široka 11 metrov. V njej stoji v vrsti prav po vojaško 12 linotypov. En stroj je angleški, »Ludlow«, za vlivanje naslovov z velikimi črkami. Ta stroj me KNJIŽNI SEJEM V TRSTU V Trstu so tudi letos priredili knjižni sejem. Namestili so ga na prostem, na obokanem hodniku pred gimnazijo »Dante Alighieri«. Udeležile so se ga številne italijanske založbe. Poleg novih knjig so razstavljali in prodajali tudi izbrane rabljene izvode pomembnejših starih tiskov. Obžalujemo, da so nekatere založbe izkoristile knjižni sejem za prodajo pravega šunta v obliki manjvrednih kriminalnih in drugih romanov. Ta dela zares .niso sodila v okvir knjižne sejemske prireditve, ki so ji samo škodile. Ali prireditelji tega res niso opazili? ORKESTER RADIA LJUBLJANE V TRSTU Čeprav ni več pravega časa za kon-lerte, je lepo število tržaških ljubiteljev lepe simfonične glasbe obiskalo koncert, ki ga je v soboto, 16. V., priredila Glasbena Matica v Trstu. Simfonični orkester Radia Ljubljane, ki ga je sestavljalo okrog 60 glasbenikov, je nastopil pod vodstvom Oskarja Kjudra in Uroša Prevorška. Kjuder je dirigiral Kluckovo uverturo k operi »Ifigenija na Aulidi« ip Vrabčev III. stavek (»Delo«) iz simfonične pesnitve »Tri obdobja«. Slednjega so v Trstu prvič izvajali, čeprav so ga v Ljubljani dali že v celoti po radiu. Občinstvu je Vrab-čevo moderno delo zelo ugajalo. Pre-voršek pa je dirigiral Beethovnov koncert za violino in orkester, op. 61 v D-duru s solistom Karlom Ruplom in Dvorakovo simfonijo, op. 88 v G-duru. Karel Rupel je s svojim virtuoznim nastopom napravil najlepši vtis na Tržačane. Sploh je bil ves koncert odlična glasbena prireditev. jj. ZALOGA BRAZILSKE KAVE. Brazilska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi zaloge brazilske kave v Trstu. Dr. Da Costa Lima, ki si je pred tedni ogledal pristaniške naprave, je sporočil g. P. Rovisu iz Trsta, da se bo v doglednem času začel izvajati načrt, po katerem bo Brazilija ustanovila v Trstu zalogo 500.000 vreč kave. je najbolj zanimal, ker sem ga sedaj prvič videl. Razlikuje se od linotypa v tem, da ni popolnoma mehaničen, kakor linotype, ki je opremljen s tipkami kot kak pisalni stroj; tukaj li-notipist udarja na tipke in medeninaste matrice se same uvrščajo. Ko je vrsta polna, jo stavec potisne v nekak predor, kjer se vlije na matrice svinec. To že napravi vrsto za tisk. Stroj za naslove »Ludlovv« pa nima tipk, temveč se naslovi iz medenih matric stavijo na roko in šele potem pridejo matrice v stroj, kjer se nanje nalije raztopljeni svinec, ki se takoj strdi v naslovno vrsto. Ta je lahko dolga, kakor je cela stran lista široka. S strojem »Ludlow« se naslovi ne postavljajo nič bolj hitro kot brez njega. Z njim celo zgubiš pri vsakem naslovu nekaj več časa, pridobiš pa na jasnosti in lepoti, saj se črke sproti obnavljajo. Zraven opisane velike dvorane je v dveh sobah nameščena stereotipija. Ko je časopis v stavnici že popolnoma končan, pridejo strani v prvi stroj za ste-reotipijo. To je stiskalnica, kjer se svinčeni stavek odtisne na vlažno lepenko, ki se dene v električno peč; tu se takoj posuši in strdi. Posušena lepenka pride končno v tretji stroj, kjer se nanjo vlije tekoči svinec. Ta se tukaj izoblikuje v obročasti svinčeni stavek (v obliki praznega valja), kakršen je potreben za rotacijski stroj. Zanimivo je, kolikokrat se na ta način črke preobrnejo, preden pridejo v dotik s časopisnim papirjem. Medtem ko so svinčene črke za ročni stavek obrnjene narobe, so medene matrice za linotype normalne, kakor se čitajo na tiskanem papirju, torej na prav. Ko se na matrice odlije svinec, dobimo narobe obrnjene vrste, ki so na stereotipni lepenki zopet prav in se v obročastem stavku nanovo obrnejo narobe, da morejo končno tiskati na prav časopis in sploh tiskovine, kakor jih rabimo za čita-nje. V veliki dvorani je zaposlenih 12 linotipistov in 12 ročnih stavcev, ki delajo ponoči. Podnevi pa jih je zaposlenih osem, a pri stereotipiji pet delavcev. Razna druga tiskarska oprema in predvsem tiskarski stroji so v pritličju. Največjo pozornost vzbuja veliki rotacijski stroj, na katerem se tiskata istočasno oba dnevnika: »Primorski dnevnik« in »Corriere di Trieste«. Rotacijski stroj lahko tiska 16 strani velikega časopisnega formata naenkrat. Tiskarski zavod v Ulici Montecchi je naše največje idustrijsko podjetje na Tržaškem. Zanimivo je gledati, kako naglo izvirajo, kakor reka iz skale druga za drugim posamezni izvodi časnikov. In res se da tiskarstvo s svojimi neštevilnimi izvodi človeške Za nov »Prosvetni dom“ Na občnem zboru »Prosvetnega doma«, zadruge z omejenim jamstvom, ki je bil 27. aprila v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini, so člani potrdili sklep, da se zadruga likvidira. Leta 1949 so Nabrežinci ustanovili »Prosvetni dom« z namenom, da bi zgradili prosvetno dvorano. Za 10 let je zadruga najela prostore Ivana Caharije ter jih preuredila za kinematografske predstave. štiri do pet let je kino prinašal toliko dohodkov, da se je zadruga lahko uspešno razvila, toda ko je kino dobil konkurenta v železničarskem kinematografu, ki je bil odprt tudi za vaščane, je obisk domačega kina močno nazadoval. Prosvetni dom ni mogel zdržati te konkurence, ker je železničarski kino v železniškem poslopju ter tudi sicer uživa razne davčne olajšave. Občinstvo postavlja dandanes čedalje večje zahteve tudi glede prostorov; zato bi bila potrebna popolna obnova dvorane, ki je tudi sicer zastarela in ne ustreza zahtevam sodobnih dvoran. Člani »Prosvetnega doma« so se zato pričeli baviti z mislijo, da bi zgradili novo dvorano, toda ta bi stala 25 do 30 milijonov lir. Ker niso mogli zbrati tako velikega zneska in ker ni kino »Prosvetnega doma« mogel zdržati konkurence železničarskega kina, so se člani odločili za likvidacijo. Zadnji občni zbor je bil posvečen v drugem delu sami likvidaciji; zato mu je tudi prisostvoval notar dr. Dandri iz Trsta. Občni zbor je potrdil sklep o likvidaciji. Na podlagi poročila predsednika I. Miliča ip tajnika S. Kosmi-ne je potrdil tudi sklep, da se zemljišče (okoli 3000 kv. metrov), na katerem je zadruga nameravala zgraditi novo dvorano, proda delniški družbi »Ljudski dom« iz Trsta z namenom, da ta ustanova s svojimi sredstvi zgradi na tem prostoru primeren kulturni dom. Ozek pas parcele se proda na-brežipski občini, da lahko uredi pristop k občinskemu otroškemu vrtcu. Občni zbor je za likvidacijo zadruge izbral 7 bivših članov zadruge. misli končno primerjati s prirodnimi izvirki potokov in rek. Žal le, da izvori iz vseh tiskarn niso dandanes tako čisti in bistri kakor izvirki vode. Toda človeštvo, ki je ustvarilo to največje čudo, ki je podlaga vsega današnjega napredka, bo prav tako poskrbelo, da bo s časom tudi iz tiskarn iz-virana čistejša voda. Drago Godina Avtobusne proge Proga: Trst - Sežana - Ljubljana Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.30 (SAT) in ob 18.00 (SAP). Odhodi iz Ljubljane: vsak dan ob 6.30 (SAP) in ob 16.40 (SAT). Odhod iz Sežane v Trst ob 8.30. Proga Trst - Sežana. Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sobotah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (SAT - SARA - SLAVNIK) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBU AN E ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. Odhodi iz Herpelj v Trst ob sobotah ob 9.00 in 14.30. Ob torkih ob 8.15 in 14.30 (SLAVNIK) (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Femeče Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30. Proga: Trst - Škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 23.25. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.15, 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga Trst - Koper Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8.45, 14.00, 15.00, 17.50, 18.00. (TORTA - SLAVNIK) Proga Trst - Pulj Odhodi iz Trsta: od ponedeljka do sobote ob 14.15. Ob nedeljah ob 7.25 in 14.15. Odhodi iz Pulja v Trst: vsak dan ob 6.30, Ob nedeljah ob 6.30 in 16.00. (AUTOSAOBRACAJ - TORTA) Proga Trst - Buje Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16.00. Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan ob 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (ISTRA AUTO) Proga: Gorica - Solkan Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 9.00; 11.30; 16.30; 18.30. Odhod iz Solkana ob 7.30; 11.00; 14.00; 18-00. (F. RIBI) Proga: Gorica - Šempeter - Vrtojba Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob 14.00. Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16.00. Proga: Gorica - števerjan - Medana Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 7.00; 12.30 in 16.00. Odhod iz Medane ob 8.00; 13.30; 17.00. (F. RIBI) Proga: Gorica - Tolmin - Bovec - Trbiž Vozi vsak dan kadar je prehod čez Predil prost (sneg), v tem primeru vozi samo do Bovca in nazaj. Odhod iz Gorice ob 16.30. Odhod iz Trbiža ob 15.00. (F. RIBI) 3£ultuia in življenje | AUIOMOIOI! | IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ■* nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje TRI.ESTE-TRST, Via Um 15 TELEFON 30-157 -30-190 HOTEL IN RESTAVRACIJA FUItLAJtf Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne. REPENTABOR TEL. 21-360 TRST, UL. MACCHIAVELLI 28 Teleion 37-286 Ekskluzivni zastopnik za motorna kolesa DUCATI, AERMACCH1 in M0RINI -Novi in rabljeni motorji, velika izbira nadomestnih delov, - Plačilne olajšave Siddauta »(Boris Midrii” ROGAŠKA SLATINA Proizvaja in izvaža: luksuzno brušeno steklo v raznih formah po naročilu in želji kupca. mmm del rv/.jt. TRIESTE - TRST — Corso Italia 1 (vogal P. Borsa) — Tel 29-043 Bogata izbira moških, ženskih in otroških dežnih plaščev iz najlona, popelina in mako. Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem ! BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 KMETIJSKA ZADKA VIRSTII Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vso potrabiiine za otuograduištvo, poljedelstvo la živluorejo! PHIZNANB MEDNARODNI) AVTOPBEVOZNISKO PODJETJE E A. GORIZIA.NA. 90BIZIA-V1AOOCA D'AOSTA H. 88 - TBL. 28-4S - 0OHICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji s« prevoz blaga v Jugoslavijo TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so cene pšenice ustaljene; trg ni razgiban. Za koruzo sta ponudba in povpraševanje uravnovešena kljub precejšnjemu uvozu iz inozemstva. Cene riža se niso izpremenile. Tudi vinske cene so ostale pri doseženih kvotaci-jah; za vina iz Južne Italije je najmanjše zanimanje. Klavna živina gre dobro od rok zaradi manjše ponudbe, ker razpolagajo živinorejci z zeleno krmo. Kljub konkurenci uvožene živine so cene krepke. Prašiči se prodajajo dobro. Maslo se je podražilo za 15-30 lir pri kg zaradi večjih nakupov grosistov. Trg s sadjem in zelenjavo se razvija normalno. Potrošnja limon je precejšnja. Suho sadje, po katerem ni bilo v zadnjih časih posebnega povpraševanja, se je podražilo zaradi večjega zanimanja zanj. TRST. Na mednarodnem trgu so se cene dvignile zaradi večjega povpraševanja. Navajamo cene kakava na viru proizvodnje v šilingih za 50 kg cif. italijanska pristanišča: Accra good 290 proti vkrcanju od maja-julija do junija avgusta; id. 291'/a proti vkrcanju od julija-septembra; id 282/6 proti vkrcanju v novembru-januarju; id. že vkrcano blago 291/3; Lagos good kvotira 2/6 šilinga ceneje kot vrsta Accra. SLADKOR TRST. Mednarodni trg je malo razgiban; cene popuščajo. Francoski sladkor »fine granulated« v papirnatih vrečah kvotira 59 lir kg f.co Ventimiglia proti takojšnji pošiljatvi. Angleški sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute 38/5 funta šterlinga za tono cif. Trst proti takojšnjemu vkrcanju; id. »SMX« 37/15 pod istimi pogoji. Belgijski sladkor »fine granulated« v vrečah iz jute proti takojšnjemu tovorjenju 491 belgijskih frankov za stot cif. Trst-Benet-ke; id. navadnega zrna 496 pod istimi pogoji. Češkoslovaški sladkor srednjega zrna v vrečah iz jute 63 lir kg f.co Trbiž proti takojšnji pošiljatvi. Mehiški rafiniran sladkor v bombažastih vrečah 90 dolarjev za tono cif. italijanska pristanišča že vkrcano blago. Mehiški in kubanski sladkor 90 dol. pod istimi pogoji proti vkrcanju v juliju - avgustu-septembru. POPER TRST. Na trgu s poprom prevladuje ponudba; cene so šibke. Vrsta Sarawak special črpi London quality kvotira 190 šilingov za cwt. cif. Trst proti vkrcanju v maju; Sarawak special Asta 200; Sarawak beli 325; Lampong special garbled 182/6; Malabar garbled 212/6; Tellicherry garbled 214/6; Tellicherry »extra bold« 217/6. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina 6450-6500 lir stot, srednje vrste 6350-6400; inozemski oves 4500-4600; inozemska rž 3800-3900; inozemski ječmen 4100-4200; koruza marano 5000-5050; inozemska koruza 4400-4450; moka tipa »0« iz trde pšenice 8500-8800; moka iz mehke pšenice tipa »00« 8200-8700, tipa »0« 7800 do 8400, tipa »1« 7400-7700, tipa »2« 7200 do 7300; pšenični otrobi 3400-3500; koruzna moka extra 6000-6200, fina 5500-5700, srednje vrste 5100-5200. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 5400-5700 lir stot; Balillone 5700-5900; Roncarolo 5400-5600; Allorio 5500-5800; Ardizzone 5600-5800; G. Rossi 6000 6300; Maratelli 6100-6300; Rizzotto 6100-6400; Razza 77 6000-6300; R. B. 6600-7000; Se-sia 6200-6500; Arborio 6700-7300. Oluščeni riž: navaden 9800-10.200; Pierrot 9900-10.100; Balillone 9800-10.200; Ardizzone 9700-10.100; Maratelli 11.000-11.300; Rizzotto 11-11.300; Razza 77 11.700 12.000; Arborio 13.500-14.000. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 320-415 tisoč lir par; krave s teletom 450-600 tisoč par; voli 420-550.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 330-350.000 par; breje krave prvesnice 180-200.000 lir glava; telice 2 stota težke 80-85.000 glava; molzne krave 120-200.000 glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 290-340 lir kg, II. 250-280; krave 6 stotov težke I. 275-335, II. 240-270; junci 5 stotov težki I. 320-380, 11.280-320; telički I. 460, II. 350-430. Prašički za rejo do 25 kg 510-550, nad 25 kg 470-510; suhi prašiči 370-440; prašiči za rejo 100 do 150 kg 310-320, nad 150 kg 320-335. Vprežni konji 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 250-260, II. 200-220; žrebeta za zakol 430-450; vprežni mezgi 60-70.000 glava; mezgi za zakol I. 180 do 200, II. 140-150; vprežni osli 40 do 50-.000 glava; osli za zakol I. 150-160, II. 120-140. Ovce 215-240; jagnjeta 440 do 450 lir. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z travnika 2200-2300 lir stot; seno II. koš- VALUTE V MILANU 29-4-59 20-5-59 Dinar (100) 98,— 97,— Funt šter. 5950— 5950,— Napoleon 4475,— 4425,— Dolar 620,60 619,75 Franc. fr. 126,60 125,60 švicarski fr. 143,45 143,55 Funt šter. pap. 1747,90 1748,— Avstrijski šil. 23,98 23,96 Zlato (gram) 705,— 704,— BANKOVCI V CURIHU 20. maja 1959 ZDA (1 dol.) 4,32 Anglija (1 funt šter.) 12,13 Francija (100 fr.) 87,00 Italija (100 lir) 69% Avstrija (100 šil.) 16,67 ČSR (100 kron DM) 103,20 Nemčija (100 DM) 103,80 Belgija (100 fr.) 8,45 švedska (100 kron) 83,50 Nizozemska (100 fl.) 114,40 Španija (100 pezet) 7,60 Argentina (100 pezov) 4,85 Egipt (1 funt šter.) 8,20 Jugoslavija (100 din.) 57,00 nje 2100-2200; seno III. košnje 2000 do 2100; detelja I. košnje 1900-2000, II. košnje 1800-1900; zelena trava 325-375; pšenična slama stlačena 950-1000; kombinirana krma za molzne krave 5250-5350, id. za pitanje prašičev 5350-5450; koruzne pogače 4650-4750 lir stot. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 850-900 lii kg, I. 750-800; zaklani piščanci 900-1100; madžarski zmrznjeni piščanci 450-500; žive kokoši 600-630, zaklane 800-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600 do 680; inozemske zmrznjene kokoši 450 do 570; zaklane pegatke 1000-1100; živi golobi I. 850, zaklani 1000-1050; inozemske zmrznjene pure 450-550; žive race 430, zaklane 400-500; živi zajci 460, zaklani 580-650, zaklani brez kože 580 do 700; danski zmrznjeni zajci 680 lir. Prvovrstna sveža jajca 22,75-23,75 lir jajce; navadna 21,25-22; inozemska sveža jajca 17-21 lir jajce. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane 670 lir kg; čajno maslo 720; sir grapa proizv. 1957 780-830, proizv. 1958 660-720, 1-30 dni star 500-520, 30-60 dni star 520-530; sbrinz 1 mesec star 470-510, 3 mesece star 560-590; emmenthal svež 500-520, 3 mesece star 550-580; provolone svež 480-510, postan 530-550; gorgonzola svež 230-250, postan 420-450; italico svež 390 do 410, poslan 450-460; taleggio in quar-tirolo svež 310-330, postan 410-430; cre-scenza svež 300-320, postan 390-400. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do l°'o 650-690 lir kg, do 1,50% 620-650, do 2,50 odst. 570-620, do 4% 540-570; dvakrat rafinirano tipa »A« 515-520, tipa »B« 460-475; prvovrstno semensko olje 350 do 355; olje iz zemeljskih lešnikov 385 do 395. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 570-600 lir stop/stot; Barbera 12-13 stop. 680-700; moškat 13.300-14.000 stot; Oltre-po pavese 10-11 stop. 570-600 lir stop' stot; Mantovano črno 9-10 stop. 470-500; Valpolicella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 560-580; Soave belo 11-11,5 stop. 590 do 610; Raboso 10-11 stop. 450-470; Roma-gna belo 9-10 stop. 440460; črno 9-10 stop. 440-460; Chianti Toscana 12 stop. 360 lir pletenica; toskansko navadno 10-11 stop. 480-500 lir stop/stot; Marche belo 10-11 stop. 450-470, črno 10-11 stop. 450-470; Barletta navadno 13-14 stop. 440-460; Squinzano 13-14 stop. 440-460; Maršala navadno 12.500 stot; Vermut v sodih 14.500 lir stot, v enolitrskih steklenicah 220-240 s steklenico. Vzbuja pozornost ponovna okrepitev cene, elektrolitičnega bakra pa tudi utrditev cen drugih barvastih kovin. Po močnem vzponu je kavčuk nekoliko popustil, medtem ko se je cena sladkorja popravila. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 15. maja popustila od 191 na 183% proti izročitvi v maju, medtem ko je cena koruze v istem času napredovala od 124% na 126 5/8 stotinke dolarja za bušel. Težave z razpečavanjem pšenice so vedno večje. Amerika ne ve kam z njo. Eisenhovver napoveduje v svoji poslanici Kongresu pravi polom, ako se ne najde pot, da bi se preprečilo kopičenje s pšenico. V ta namen zahteva predsednik preustrojitev zakonodaje, da bi država lahko zboljšala program svojih podpor in nadzorstva nad zalogami, ki se ne smejo več kopičiti. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja v tednu do 15. maja napredovala od 2,91 na 2,92 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Kava je v pogodbi »M« na newyorški borzi popustila od 46,37 na 45,65 stotink dolarja za funt. Sovjetska zveza je obnovila svojo ponudbo, da bi kupila velike količine brazilske kave v zameno za sovjetske proizvode. Sovjetski poslanik v Washing-tonu je izjavil, da gre za nakup 30.000 ton kave. Brazilski poslanik v Londonu je vprašal svojo vlado za pooblastilo, da se o tej zadevi lahko začne pogajati s sovjetskim pooblaščencem v Londonu. Kakao je popustil od 34,80 na 34,35 stotink dolarja za funt. V Braziliji je bila letina dobra, saj je vrgla okoli 3 milijone vreč v državi Bahia. FAO ceni svetovni pridelek 1958/59 na 855.000 ton, to je 80.000 ton več kakor so cenili pridelek v sezoni 1957/58. VLAKNA V New Yorku je cena bombaža v tednu do 15. maja popustila od 36,35 na 36,25 stotinke dolarja za funt. Združene ameriške države skušajo z višanjem izvoznih nagrad pospešiti izvoz bombaža. Volna je ostala po večdnevnem nihanju neizpremenjena pri 123 stotinkah dolarja za funt (suint), proti takojšnji izročitvi. V Londonu je cena česane volne 64’s B popustila od 10194 na 99 penijev za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu (Francija) je cena popustila od 1295 na 1270 frankov za kilogram. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 110-115 lir kg, v škatlah % kg 130-135. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5 in 10 kg 125-130, v škatlah % kg 145-150, v tubah 200 g 40-50 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 120-125 lir škatla, v škatlah 0,5 kg 65-70 lir škatla; grah v škatlah 0,5 kg 180-200; mlad fižol v škatlah 0. 5 kg 200-220; gobe v kisu 1660-1700; čebulice v kisu 200-245; tunina v olju 700-730; skuše v olju 450-480; sardine v olju v škatlah 200 g: iz Maroka 65-70; iz Portugalske 70-75. Marmelada iz sliv in jabolk v škatlah 5 in 10 kg 220 240, v škatlah % kg 240-280; marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 50-70 lir kg; kar-čofi 6-26; korenje novo 70-80; bela čebula 30-35; rdeča čebula 38-40; fižol v stročju 250-350; cikorija 40-70; krompir Majestic 20-25; nov krompir iz Neaplja 40; grah iz Emilije 70-100; paradižniki iz Sicilije 170-200; peteršilj 60 do 80; zelena 120-130; špinača 30-40; bučice 50-60. Češnje navadne 100-150; gozdne jagode iz Neaplja 400-600; debelejše jagode Ferrara 120-180; pomaranče 60 do 150; jabolka navadna 25-30, Delicious 80-85, Morgenduft I. 60-70; hruške 140 do 150; nešplje navadne 40-60; limone 1. 80-90. KOŽE FERRARA. Surove kože: krave in voli nad 40 kg 260 lir kg, do 40 kg 320; teleta 3-6 kg 1050, 6-8 kg 880, 8-14 kg 740; žrebeta do 12 kg 400; konji nad 12 kg 300; kozlički 250; jagnjeta 250. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Rečni pesek 400 lir kub. meter; debelejši pesek 600; gramoz o-pran in prečiščen 600; opeka 10.000 lir 1000 komadov; štiriprekatni votlaki 8 tisoč; dvoprekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa 25.000; navadni strešniki 17.000. MED ROVIGO. Naravni med 330-350 lir kg. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800 do 830 g težke 280-290 lir kg, 700-730 g in 450-480 g 280-290 lir kg; vreče za krompir 300-330 g 290-300; rabljene vreče za krompir 120-125 lir vreča; rabljene vreče za otrobe 100-110 lir vreča; vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470 do 475 g 280-290 lir kg ali 145-148 lir vreča; papirnate vreče 50x100 50-55 lir, večjega formata 55-60 lir. KAVČUK Po izrednem skoku je cena kavčuka pričela popuščati, in sicer v New Yorku v tednu do 15. maja za vrsto RSS št. 1 od 37% na 3594 stotinke dolarja za funt; v Londonu za vrsto RSS, proti takojšnji izročitvi od 3094 do 31 na 29 7/8 penija za funt. V Singapuru je iz Indonezije napovedana velika pošiljka kavčuka v 30.000 ton. Mednarodna skupina za proučevanje trgovine s kavčukom je mnenja, da je bila proizvodnja naravnega gumija v februarju za 60.000 ton nižja kakor v januarju, medtem ko je proizvodnja sintetičnega kavčuka padla od 134.000 ton v januarju na 118.000 ton v februarju. Potrošnja sintetičnega gumija v januarju je znašala 120.000 in februarju 122 tisoč 500 ton. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je v tednu do 15. maja v New Yorku napredovala od 30,65 na 32 stotink dolarja za funt. V Londonu je elektrolitični baker, proti takojšnji izročitvi, napredoval od 23034 na 234 5/8, to je skoraj za 5 funtov šterlingov pri toni. Američani kupujejo presežke svetovne proizvodnje, vendar so izvedenci mnenja, da se bodo ti nakupi zmanjšali, ako se bo izvedel nov proizvodni načrt. Cin je v Londonu napredoval od 783 na 78434 funtov šterlingov za tono, v New Yorku pa od 100,62 na 101,50 stotink dolarja za funt. Čvrste so cene cinka in svinca, in sicer v New Yorku 11,50, cink Saint Louis pa 111 stotink dolarja za funt. Antimon Laredo .neizpreme-njen pri 29 stotinkah dolarja za funt. Lito železo v New Yorku pri 66,41; Buf-falo pri 66,50 dolarjev za tono, povprečni tečaj starega železa 33,83; živo srebro 245-249 dolarjev (teden prej ista cena) za steklenico (76 funtov). Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 15. maja, v nemških markah za 100 kg: cin Duisburg 959-960; svinec osnova New York 110,77; osnova London 83-83,25; cink osnova East St. Louis 101,54; osnova London 90,48-90,77; elektrolitični baker za prevodnike 279 do 282; aluminij za prevodnike 225 do 237 DM za 100 kg. VEČJE ŽITNE POVRŠINE NA NORVEŠKEM. Na Norveškem posejejo dandanes za 40% večje površine s pšenico kakor pred desetimi leti. Žitne površine dosežejo zdaj okoli 500.000 akrov (aker meri 40,45 ara). MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 29.4 11/5 20.5 P enica (stot. dol. za uušel) - • 194.3/4 189,- 180.7, Koruza (stot. dol. za bušel) ■ • • 123/78 125,— 12774 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 32.— 32,- Cin (stot. dol. za funt) . . - 102 75 102 02 103.25 Svinec ’ (stot. dol. za funt) . . . 11.30 11.80 11.80 Cink (stot. dol. za funt) . . - 11.— 11,— 11,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 25.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 74,- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 36.10 36 25 36 25 živo srebro (dol. za steklenico) . . . 240.— 245,— 244,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . . 37.50 37.50 37,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . . 237.- 234.- 237.7s Cin (funt šter. za d. tono) . . . 784,- 783.50 784.7a Cink (funt šter. za d. tono) . . . 74.72 77.3/4 78.74 Svinec (funt šter. za d. tono) . . - 70.78 72. V, 71-78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 433,— 425,— 425 — fi¥čStnl/i KMEČKE ZVEZE Uspela živinska razstava V nedeljo, 17. t. m. je bila v Dolini druga razstava goveje živine. V organizacijskem smislu je bila razstava dobra in precej obiskana. Pogrešali smo nagovor v domačem slovenskem jeziku, ki je jezik razstavljalcev, in tablice, ki so določale kategorijo živine so bile tudi samo v italijanščini. Razstaviščni prostor je bil popolnoma zaseden. O tem lahko samo rečemo, da je bil sam prostor boljši v Bazovici, ker je bila tam živina falo bolj zavarovana pred sončnimi žarki. Razstavljena živina je bila dobro rejena, rekli bi, da še preveč, če upoštevamo, da rejenost nam lahko prekrije marsikatero telesno napako. Vidno je bilo vsakomur, da na zunanjost živine močno vplivajo pretežno hlevska oskrba in dodatki, če primerjamo živali, ki smo jih videli v Dolini s tistimi, ki so bile pripeljane v Bazovico, lahko rečemo, da se ločijo že na prvi pogled po načinu vzreje. V obeh primerih smo imeli priliko videti zelo lepe živali z dobro izraženimi pasemskimi značilnostmi in z dobrimi proizvodnimi lastnostmi. Na obeh razstavah so naši živinorejci pokazali svoje sposobnosti. Ne smemo pozabiti, da naša živina živi v slabem okolju in da nas je lansko leto prizadela huda suša. Če upoštevamo tudi to dejstvo, se nam pokaže v še jasnejši obliki vse prizadevanje, ki so ga živinorejci vložili zato, da ohranijo na zadovoljivi višini svojo živino. Zdravje živine je zelo važna zadeva. Po izjavah dr. Perca smo izvedeli, da je na področju približno \2% jetičnih živali. Vzroke te bolezni moramo verjetno iskati v prvi vrsti v slabih hlevih in v krmi. Moderna živinoreja se danes usmerja vse bolj in bolj na naravno vzrejo. Posebno poglavje pri tem načinu vzreje predstav-liajo odprti hlevi, o katerih je dr. Perco spregovoril v kratkih in jasnih besedah. Vprašanje odprtih hlevov je važna zadeva, o kateri je vredno razmišljati. Tudi na našem področju bi bilo možno postaviti vsaj nekaj odprtih hlevov za poskus. Upajmo, da pride prej ali slej do ustanovitve poskusnega posestva in da na tem posestvu postavijo tudi odprt hlev. Pri odprtih hlevih ohrani živina krepko zdravje in je mnogo bolj odporna proti raznim na’ez-Ijivim boleznim. Poleg tega se občutno zmanjšajo stroški za delo. Mlečnost krav pri vzreji v odprtih hlevih ne kaže občutnega padca, temveč pogosto naraste mlečnost v zimski dobi naraste potrošnja krmil. Ob koncu razstave so prečitali imena kmetovalcev, katerih krave so bile nagrajene. Razdeljenih je bilo 34 nagrad v skupnem znesku 120.000 lir. Na razstavi v Dolini je sodelovalo 125 lastnikov z 218 govedi, v Bazovici pa 141 z 281 glavami živine. Prihodnje leto bo živinska razstava v neki drugi občini, vendar za zdaj še ni znano, za katero občino se bodo odločili. Kmetijski inšpektorat je načel zelo dobro in hvaležno pot, upajmo da bodo organizatorji odstranili dokončno tudi vse predsodke glede uporabe obeh jezikov na takih manifestacijah kjer sodelujejo izključno slovenski kmetje. Z uvedbo živinskih razstav je kmetijsko nadzorništvo stopilo na pravo pot, ki pelje do napredka v živinoreji na Tržaškem. Povemo pa odkrito, da ne razumemo zakaj se tako plaši našega jezika in tako po nepotrebnem vzbuja nevoljo med našimi kmetovalci. V primerih, kjer gre za razstave ali druge podobne prireditve, na katerih sodelujejo sami slovenski kmetje, bi morali dati prvo mesto jeziku domačega ljudstva! Kmet in vrtnar konec maja Na travnikih: Nemogoče je določiti pravi čas za košnjo vseh travnikov. Vsak gospodar se je treba odločiti za košnjo, ko je večina trav v cvetju. V tej dobi pokosimo največje količine izdatne krme. Če zavlačujemo košnjo, bomo pridobili le manjvredno seno. Kakovost sena je (udi odvisna od sušenja. Seno moramo posušiti in spraviti v čim krajšem času, sicer zgubimo precej hranljivih snovi in vitaminov. Letošnja krmna letina je dobra, skrbeti moramo le, da jo bomo ob pravem času spravili. Na njivi: Okopavanje posevkov je zelo važen opravek. Ni vseeno, kako je okopavanje izvršeno. Če njivo samo popraskamo, bodo uspehi našega dela zelo slabi. Seči moramo najmanj 5-6 cm globoko. S tem zračimo zemljo in napravimo na površini rahlo plast (pozemljino), ki prepreči izhlapevanje vlage, če so posevki slabo razviti, jim bo koristilo gnojenje z nitrati. Okopavanje je posebno koristno za krompir, peso in druge okopavine. V vinogradu: čiščenje trt je zelo važno opravilo. Pri tem delu čistimo vse poganjke, ki rastejo iz starega lesa, ker ti niso rodni in črpajo hrano, ki jo potrebuje zarod za svoj nemoten razvoj. Mladih trt ne smemo preobremeniti z zarodom, ampak moramo žrtvovati nekaj grozdičkov zato, da se bo trta razvijala pravilno in da se ne bo prehitro izčrpala, če opazimo, da so nekatere trte okužene po virusih očistimo najprej zdrave trte in šele nato se lotimo bolnih trt. V nasprotnem primeru bomo sami širili bolezen z bolnih na zdrave trte. Škropiti moramo trte z Azolom ali DDT, čim se pojavijo metulji grozdnega molja. To škropljenje ponovimo. Na sadnem drevju: Odstranjevati moramo neplodne vodne poganjke, preden olesenijo in izvršiti zeleno obrezovanje sadnih dreves. Škropiti moramo vsak teden češnje in hruške z arzena-tom, katerega dodamo bo-doški brozgi. S tem zatiramo glivične bolezni in razne škodljivce. V tem času opažamo napade listnih uši; te zatiramo z nikotinskim izvlečkom ali z DDT ali z drugimi sredstvi. Listne uši so zelo nevarne ker se naselijo na rastne vršičke in zavirajo celotno rastlino pri rasti. Poleg tega raznašajo listne uši razne vinske bolezni. V vrtu: Pripravljamo zemljo za saditev solate, zelene in še drugih zelenjadnic. Pridno okopavamo in zalivamo posevke. Zatiramo bramorja. OBVESTILO DVOLASTNIKOM ZA SEČNJO DRV Obveščamo vse dvolastnike, ’ nameravajo sekati drva v sezoi1 1959-60, da poteče rok za vlag: nje tozadevnih prošenj do 1 | ^ junija tega leta. Pozivamo ^ ^ prizadete, da vložijo pravočasf prošnje za sečnjo, ker se pr°: ta nje, vložene po predpisanem r1 H ku, ne bodo upoštevale. Za vs* A obvestila naj se vsak posanR' nik zglasi v uradih Kmečke zV ze in Zveze malih posestnike' ^ v Ulici Geppa 9 — pt. v Trst1 pr® MEHANIZACIJA KMETIJSTV! ™ V FRANCIJI IN DRUGOD str V zadnjem času si posebt1 Francozi prizadevajo, da bi kmetijstvo vpeljali čim več sh1 jev. Leta 1946 so imeli na F ra1 coskem 46.000 kmečkih trakte’ jev, ob začetku letošnjega l£t pa že 625.000. Število kombinir’ nih kosilnic in mlatilnic je Id 1942 doseglo 10.150, danes j'* imajo francoski kmetje 42.00’ Glede tega so Francozi med p1 vimi v Evropi; Angleži jih itd jo na primer 34.000 in v Zahodt Nemčiji 30.000. Toda Evrop’ zdaleč zaostaja za Združeniif ameriškimi državami, kjer ima/ 1 milijon teh strojev, pa tudi 2‘ Kanado (120.000) in po vsej rjetnosti tudi za Sovjetsko /d zo. V Franciji pride en trakU1 na 52 hektarov obdelane zemljc v Veliki Britaniji na 41 ha, v Z® hodni Nemčiji na 20 ha, v Itali) pa en traktor na 101 ha. obd{ 1 ovalne zemlje. De« gi. di dv Vej dri je ki v l Jer vir ŠEST MILIJONOV FORDOVIH VO | ZIL NA LETO. Predstavnik amerišl'J ; tovarne Ford Motor Co. je izjavil, ! bo proizvodnja te tovarne letos dos£ j gla 6 milijonov vozil, to je 30% xC‘ | kakor lansko leto. Proizvodnja bo 1,9 i rastla za 1,300.000 vozil; od tega bop izdelali 1,200.000 ameriških družinski’ vozil. ttogat>ice na deBelo 'n in na dloBno j Pr Simeoni—T 2 OPČINE, Narodna ul. 24. tel. 21-589 Nogavice za ženske od Ur 175 naprej Nogavice za moške od lir 85 naprej j U’ Popolna izbira tkanin dj s skrajno konkurenčno ceno. I n; te — URM IN MARNA -1» lilikolj Hatal - TRUT Čampo S. Giacomo 3 tol. 99-881 je Dre najboljših znamk, velika izbira ^ zlatih okraskov za vsa priliks m se PREDLOG ZA ODPRAVO BREZPOSELNOSTI Banca cTItalia izplačuje denar ki je potreben za zvišanje plač, v obliki posojil, ki se ji morajo povrniti. Na ta način se seveda obtok denarja ne poveča, kar pa bi bilo potrebno za nakup v trgovinah zaležanega blaga, ki ovira proizvodnjo in povzroča brezposelnost. Zato je potrebno, da se za zvišanje plač izdani denar ne vrača v banko, temveč da ostane v obtoku. M dosego tega namena predlagam, naj bi Banca d’Italia izplačila za zvišanje plač, pen-zij in podpor ne izdajala kot posojila, ampak brezpovratno, to je zastonj (gratis). Drago Godina „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCCI 10 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRANO - TRIESTE PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽiVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco)[ s hlevi za počitek živih živali avtoprevozniSko PODJETJE a. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za In In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodna mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/XII Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Zrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-5t, 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pretovor u Antvverpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnlk u Trstu Je: »NORD adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829. Tuidlui SIE. A. JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamsk 1 es In les za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 KMEČKA BANKA r. ac. z o. j. . u. ■ GORICA Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovin! Ustanovljena lata 1OO0 -S. A. F. E. M.- Societa Adriatica Ferramenta e Metali! TRIESTE — Via G. Marconi, 22 — Tel. 35-741 — 44 Trgovina: železo, pločevina, cevi, izdelki iz valjane žice, izdelki iz svinca, cina (kositra) in cinka. Industrija: cevi iz svinca. Zastopstva: ACCIAIERIE E FERRIERE LOMBARDE FALCK - MILANO: železni izdelki in kovinski materiali vseh vrst. TVRDKA FERDINANDO ZOPPAS & FIGLI, Conegliano Veneto: štedilniki, peči, hladilniki. IMPORT - RXPORT vseh vrst lesa, trdih goriv iu strojev za lesno industrijo TUBT - Sedet: ni. Cieerone 8/II - Telefon: ni. Cfeerono SOS14 ni d: Se di d; d: lE V le ti ja bi d; G U( ki re E: »\ ki n< ve n; m v ni n; Pl ja U; je ki to ds hj »Trans - Trieste” S. a r. I. |Se TRIZSTE-TRST V. Donola 3 - Tel. 38 82? 31-906 95-880 vr -----... --- . . —.. - = • • 23 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne ’ m industrije IZVAŽA : vsb proizvode FIATOVE avtomobilske in- dustrije in rezervne dele. — Vse vrste tu gum tvornice CEAT in vse produkte naj- 1,1 važnejših italijanskih industrij. j ^ J le ----------------------------------------------'U ------------------------ Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Šli nc kc h< je st ie b; hi Pe ti d< žc