Poštnina plačana v gotovimi.
mr Posamezna štev. K 2.
234, lfS¥.
SshsJ® rsxsn nedeU !n prasKškov v e a Is d a n ©to 118. uri «i©p©5^R©»
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanske ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri’ obči. Rokopise se ne vrača,
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
M LlubUanl, v sobote 15. oktobra
tf&t'
Leto W.
!*•> rV^s. Vi
Glasilo iugesEcv. socUeino ■ demokratižne stranke.
leiefionska st. 312.
Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za ceio ieto Ti 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi 60 poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljani, Frančiškanska ulica St.8 t, Očifel sica tiskarna.
Etbin Kristan v Ameriki.
(Njegov govor s shoda v Clevelandu.)
Dne 20. septembra je socijalistič-ni klub v Clevelandu sklical velik shod ameriških Jugoslovanov. Na tem shodu je govoril sodrug Etbin Kristan, burno pozdravljen od mnogoštevilnih zborovalcev, približno ta-le govor:
»Po končani svetovni vojni je bilo precej ljudi, ki so mislili, da se bo radi kjvavih dogodkov in velikanskega trpljenja svetovni položaj nenadoma in temeljito izpremenil. Pričakovali so čudeža. Mislili so. da se bo kapitalistični sistem porušil kar čez noč. delavstvo pa do bo postalo gospodar sveta. Danes vidimo, da se to ni uresničilo, temveč da je prišlo ravno nasprotno.
Kratka doba revolucionarnih izbruhov .le prinesla povečano reak-cio. Kdor hoče danes priznati resnico. mora priznati, da je reakcija po teh revolucionarnih izbruhih zopet dvignila glavo in tako na tej strani oceana kpt na oni strani. V tem ni nič nadnaravnega. Kdor gleda na zgodovino kot dolgo verigo razvoja, ta ve. da ta razvoj ne gre po ravni, gladki poti. Zdai ie vržen naprej, zdai nazai. in to se ponavlja in ponavlja, predno ie. opaziti večjo stopnjo napredka.
Tudi socijalno življenje je boj. Tudi v njem so sile. ki pritiskajo zdaj naprej, zdaj nazaj. Prav sedaj se nahajamo ravno v tem položaju. Resnica .ie. da ie delavstvo po Številu svojih organizacij po vojni pridobilo. Vojna s svojimi grozotami je marsikomu odprla oči. A vsi ti pa vendar niso spoznali, kai bi bilo boljše od sedanjega.
Socijalistično spoznanje je rezultat učenja, znanja, in ne samo nezadovoljnosti. medtem ko vojna ni ni-kako, nadomestilo za to potrebno znanje, ki je mora delavstvo pridobiti edinole v svojih organizacijah. Tako .ie torej število nezadovoljnih ljudi narastlo, a se ni dovolj poglobilo.
Za tem se je zgodilo nekaj čisto človeškega. Vsepovsod ie nastopila nepričakovano velika utrujenost. To ni bilo nič nenavadnega, kajti človeški živci so bili napeti do skrajnosti.
To utrujenost je opaziti v vsakem oziru po vsem svetu. Delavnost ljudi tako v fizičnem kot duševnem oziru je nižja kot je bila pred vojno.
Pa prihajajo kapitalisti in pravilo. da delavstvo neče delati., .da je leno itd. Resnica pa je, da so izgubili svojo živahnost. To izgubo ži-
vahnosti se opaža tako v gospodarskem kot političnem delu.
Takoj po končani vojni je delavstvu postalo zoperno počasno delo. Hotelo je hitrega uspeha, a danes se mora priznati, da delavstvo v vseh onih revolucionarnih izbruhih ni doseglo svojih ciljev.
Na kakšen .način naj se torej delavstvo oprosti kapitalističnega jarma? Po teh ponesrečenih ooskusih so delavci spoznali, da ie rešitev delavstva delo njega samegt in da je rešitev delavstva možna edino tedaj. če postane tako močno, da se osvobodil ter zgradi tisto, kar je dobrega in neizogibno potrebnega za rešitev človeštva.
Kadar je treba ustvariti splošno sliko od konca vojne pa do danes, vidimo pred seboj tri faze. Prva faza je bila faza revolucionarnega pože-ljenia. Druga faza je prinesla Potrtost. neuspehe in razbite organizacije. tretja faza pa je sedanja. Zdai Drihaiamo v dobo novega ustvarjanja, počasnega ter zanesljivega dela.
Bili so trenotki, ko so buržvazne vlade trepetale, a to trepetanje ni bilo tolikšno, da bi se kapitalistični sistem porušil, Po tem smo videli, da ie med delavstvom nastal velik kaos.
Marksovo načelo »Delavci vsega sveta, združite se!« je sicer ostalo. a v delavskih vrstah se je pričelo mesto tega razdruževanje. Toda to se je moralo zgoditi. Kdor se je na-: učil misliti sociialistično, je tegii pričakoval. Nihče ne pričakuje, da bi voda tekla nazaj v hrib, ker ie naravni zakon, da teče navzdol.
Ko so se socialistične organizacije pričele deliti, je bilo povsem umevno, da ie bil boj med njimi hujši in ljuteiši kot pa med oddaljenejšimi nasprotniki. To je bilo še zmi-rom tako. da je bil boi med sorodnimi elementi silovitejši kot pa med bolj oddaljenimi.
Seveda, po tej poti bi se ne prišlo nikamor. Opazili smo. da so prišli delavci, katerim nekač socijaliz-ma niti omeniti niste smeli, ter postali kar čez noč najradikalnejši. Ti mso bili nikaka pridobitev za nobeno organizacijo. Oni niso prišli v sled tega, ker so bili mnenja, da je njih sodelovanje potrebno, temveč ker so mislili, da Je revolucija gotova reč. samo da še oni pridejo zraven. Pozitivnega uspeha ti ljudje niso prinesli nikakega. Morda nekateri jz-med teh več ne pohaja v cerkev, ampak to je le negativen uspeh,
medtem ko delavstvo potrebuje pozitivne uspehe. To smo videli v Nemčiji, kjer so nastopili desničarji, neodvisni in komunisti, nakar je Prišlo še do nadaljnih notranjih razkolov. Italija nam nudi takorekoč klasično primero o neuspešnosti tega cepljenja. Mnogi ljudje so pričakovali' da se bo tam izvršila prva. in to ne samo politična, temveč tudi
socijalna revolucija. Delavci so že prevzeli tovarne, prodajalne, prevzeli produkcijo in distribucijo. Vlada je stala in gledala kot brez moči. In do vseh teh poskusih so zadnje volitve v Italiji dokazale, da se je delavstvo pričelo vračati v socialistične vrste, in da se je socijillistična stranka zopet ojačila.
(Dalje prih.)
Objasnite zunanjo politiko!
Interpelacija narodnega posl. s. dr.
celokupno \lado
Od početka ustanovitve države, ko so se pogajala in reševala najsodobnejša vprašanja zunanje politike. ni nobena vlada podajala parlamentu računa o svoji zunanji politiki. Zato je začasno narodno predstavništvo bilo izločeno od vsakega vpliva na potek zunanje politike v državi, pa tudi ustavotvorno skupščino so znale klike, ki vodijo zunanjo politiko v državi, izključiti od sodelovanja na tem polju. Za tak nedemokratičen in protiparlamentaren način vladanja v resortu zunanje politike odgovarja tudi sedanja vlada. Da. z jalovimi razlogi ie vedela ta vlada celo preprečiti, da ni usta-votvorna skupščina imela niti odseka za zunanje zadeve. In žalostno je. da si ustavotvorna skupščina ni imela moči priboriti ingerenco na vodstvo zunanje politike v zemlji. Izgleda, da ima vlada tudi za bodoče namen voditi zunanjo politiko, brez in proti parlamentu.
In vse to se je dogajalo na nepopravljivo in velikansko škodo države. Po rezultatu in današnjem težkem zunanje-političnem položaju države sodeč, je bilo vse delo naše diplomacije povsem zgrešeno. In tako je danes mogoče, da ogroža mir v Srednji Evropi monarhistična Madžarska, jadransko vprašanje pa je ostalo navzlic določilom rapallske pogodbe nerešeno.
Nekatere zone ob Jadranu še niso evakuirane in rapallske pogodbe Italiia še ni predložila Zvezi narodov. V reškem vprašanju in vprašanju luke Baroš plavamo v popolni temi. Tudi s takimi upi krojena mala antanta ie pri zadnjih dogodkih v Osrednji Evroki očividno doživela popoten fiasko.
Zunanji politični dogodki zadnjih dni pričajo zopet, da je država po svoji nesrečni zunanji politiki zapletena v stvari, ki jej utegnejo ogromno škodovati in io pahniti v težke boje. O izpraznitvi Baranje vemo, da_se je predaja določila v zadnjem
Milana Koruna bi tovarišev na
o zunanji politiki.
trenutku brez reda in brez garancij za tamošnje naše ljudi. Istotako vemo o Albaniji samo. da se nahajamo s to državo v vojnem stanju ter da se z ozirom na to poluuradno govori o pripravah za delno mobilizacijo.
Vlada se pa ni niti sedaj potrudila. da obvesti parlament o situaciji. da pomiri prebivalstvo in pokaže. da res misli v duhu pravkar spreiete ustave delati pod nadzorstvom in po sklepih parlamenta, ki ima tudi v tem pogledu edini odločevati.
Nezadovoljstvo v državi in v parlamentu zbog takega postopanja vlade je ogromno in opravičeno. Brezglavna in brezkonceptna tajna diplomacija, v tej državi privileg par nesposobnih odgovornih in ne-
odgovornih činiteljev pa je zlo, ki ga je treba odpraviti. Podpisani kot za-stopniki proletarijata v državi, ki utegne priti v položaj, da bo moral s krvjo popravljati napake naših diplomatov, smatrajo zato za svojo dolžnost, da tirjaio od vlade odgo-vor za njeno zunanje-polUično delo. Ijjiaiog pred očmi osiguranje svetovnega miru in zato revizijo kri* vičnih določb pariških mirovnih pogodb. tirjamo odpravo tajne diplomacije in sodelovanje ter kontrolo parlamenta v zunanji politiki.
Zahtevamo zato od vlade od-* govor:
Jeli je vlada voljna podati parlamentu konkretno poročilo o značaju in smernicah dosedanjega delovanja tc in prejšnjih vlad na polju zunanje politike.
Jeli je vlada voljna podati parla* mentu izčrpno poročilo, o momen-tani zunanje-politični situaciji dr-« žave?
Jeli je vlada voljna pred parlamentom iznesti smernice svoje bodoče zunanje politike in še posebno ali je voljna voditi v bodoče zunanjo politiko le ob sodelovanju in kon-trdi parlamenta?
V	Belgradu. dne 7. oktobra 1921.
Dr. Korun. N. Divac, Tokan. Golouh, Bernot. dr. Sekulič, Kisovar. Kopač, V. Brkiji.
Kdo ima od tega koristi?
Kakor znano, je minister Pucelj začel s kar največjim izvozom goveje živine v inozemstvo. Pred javnostjo se je tak izvoz v listih vladnih strank opravičeval s sušo, vsled katere je nastalo veliko pomanjkanje krme za živino. Vsled pomanjkanja krme je pred mesecem cena živini v resnici zelo padla, toda sedaj se je cena mesu in slanini začela vsled prevelikega izvoza višati. Slanini se je cena zvišala že na 80—84 kron za kilogram.
Da bi izvoz čim boli šel izpod rok. je minister Pucelj polirbel za znatno znižanje izvozne carine za živino in meso. Dohodki za državo so se torej s tem precej oškodovali. Najleoše pji vsem tem pa je dejstve-. da ie n. m\ italijanska vlada, takoj ko ie zaznala za znižanje naše izvozne tarife za živino, takoi zvišala s> oio uvozno carino za živino in meso, tako da mora izvozničar plačati prav isto vsoto, če pelje živino preko meje. Odredba ministra Puclja ie torej jugoslovanski državi znižala dohodke, zvišala pa dohodke
Italiji. To je italijanski valuti nedvomno koristilo.
Dalje se nam zdi potrebno nagla-šati nezaslišan škandal, da se izvaža kljub vsemu krma za živino iz naša države v inozemstvo! To vemo povsem za gotovo! Carina za izvoz krme ie celo prav nizka! Torej, mesto da bi se kmetom po Hrvaškem In drugod preskrbela krma. se dopušča. da krmo prekupci Izvažajo iz države, kmet pa da ie s tem prisiljen poprodati vso svojo živino pre-kupcem in mesarskim izvozničar-jem! Kmet ie naravnost ogoljufan, ogoljufano ie pa tudi delavsko ljudstvo. ki mora mirno gledati, kako se živina in mast pred njegovim nosom izvažata v velikanskih množinah iz države, samo pa mora plačevati vsled tega čim dalje dražje ne-le meso in mast. marveč tudi vse druge živlienske potrebščine!
Ali ima država korist od takega predrznega izvoza?! Ne! Ljudstvo postaja nezadovoljno in to državi koristiti ne more! Ali ima od vsega tega korist kmet? Ne! škodo ima.
LISTEK.
H. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
Roman.	(Dalje.)
K Balrichu, Dinklu in Herbersdorferju je nemo prisedel stari slikarski mojster, ki je izza nekaj dni stanoval v kleti pri Klinkorumu. Klatil se je bil okrog in se je bil pač za silo pretolkel, nemiren nepridiprav, dokler se mu ni zazdelo najpametneje, da zanese svoje ostarele kosti na kraj, kjer je imel domovinsko pravico in sorodnike. On in Balrich nista rekla ničesar, dokler ju ni vprašal Herbersdorfer. Izgovarjavo je imel kot divjak in se je izražal s Jakim naporom, kot da pozablja govorjenje od dne do dne. Vprašal je, kaj neki pride bogatim ženščinam na misel, da nepozvane pridejo zijat delavko med porodom kakor kravo. Dinkl ga je skrivaj dregnil in pod mizo mu je pokazal bankovec za dvajset mark, ki sta ga bili pustili dami za poset. Na glas je dejal: »Dolgčas jima je bilo. Pri generalki še ni vrela voda za čaj.“
Balrich je medtem začel dihati pospešeno. Bilo mu je, da bi se dvignil in priznal, da imajo lahko tudi bogataši kaj srca! Pred seboj je ftamreč videl plahi smehljaj Eme Buckove, in sredi zatohlega dima ga je pobožal njen vijo-
lični vonj. Tu se je zarežal v svojo kozjo brado stari slikar in se je ozrl vanj ter mu odrezal besedo.
„Vem, kako je to, odkar sem videl bežati bogato mrho, ker je delavka z roko obvisela v stroju. Poskrbela je za take slučaje, da se ji takoj javijo.**
„To si videl ti sam, stric Gellert?“ je vprašal Balrich preteče. Domislil se je namreč malih deklic, ki jih je starec zvabljal k sebi.
„Jaz sam — in tista delavka je bila kasneje moja žena, tvoja stara teta.“
„Res, potem,** je mrmral Balrich in je pogledal po mizi. „Ne gledati tja, kjer je denar, to jp najbolje.** In v srcu je poprosil sestro odpuščanja, ker je dajal, skoro celo dolgo uro, bogatinki prednost pred njo.
Simon Jauner se je priplazil k njemu. Kar je bil izrekel Balrich Čisto tiho, je ta vendarle slišal; in udaril je ob mizo ko da besni. Ozreti sc po denarju, to je res brez pomena. Toda tako! In z ukrivljenimi prsti je hlastno pograbil preko mize. Balrich, ki ga je poznal, je rekel mirno: „Jaz jem raje kruh, ki si ga prislužim sam,“ in si je odrezal košček svojega kruha. Tu se je Jauner počasi spustil na klop, tik poleg Balricha. Ko že enkrat ni mogel izpodriniti Balricha ž njegovega mesta pri stroju, se mu je zazdelo najprimerneje, da se spet približa. Prijel je celo prisrčno onega za roko in je rekel prepričevalno:
„Svoj kruh? Hesslingov kruh, hočeš reči! Kajti v njegovi tovarni zaslužiš prav samo toliko, da smeš prebivati v njegovi kasarni in jesti v njegovi kantini. Kar je preko tega, je od vraga,“ je zaključil zahuljeno, in je pokazal najpreje Balrichu, potlej pa še ostalim svoje rumene zobe in svoje rumene oči. Vedeli so dobro, da ne izgovore besede, ki bi je ne izvedel nadzornik; kajti ta je bil oškodoval Jau-nerja, in kdo naj bi bil zdaj bolj uslužen na-prain njemu nego Jauner. Kljub temu se niso zatajevali. Tok denarja se vali brez konca in nezajezljivo v en sam žep, oni pa stoje s svojimi žulji koprneč ob strani, oni, njih žene, njih deca. Otroke rode za Hesslinga, kakor izdelujejo za Hesslinga blago, kakor za Hesslinga jedo in pijo. »Živijo Hassling!*"* je vzkliknil Dinkl, in izza vseh miz so vzklikali ž njim. Kajti dobro je delo, ko so izrazili gnjev v besedi, ga enkrat stisnili razločno skozi zobe in ga grenko okusili v kozarcu. 7. njim so hodili spat In vstajali so. ž njim — samo oblike mu je manjkalo, pesti ni imel. Vsak trenotek, vsakega posebej, ki ga doživimo, nam je vse ja-
*	Izvirnik ima tu jedko besedno igro, ki je v prevodu, žal, ni bilo mogoče izraziti. Dinkl zamenja ime Ilessling v Hassling. Hass, (has-sen) pa pomeni sovraštvo, gnjev. Zato v naslednjem zatrdilo, kako dobro dene človeku, ako more v besedi, razločno izraziti — gnjev. Op. prev.
sno v zavesti: nepravična sila, ki tare nas, zapostavljane korak za korakom, ko vdiha*« vamo in izdihavamo, zlorabljane, zaničevane in vodene za nos. Ali si domišljate, da pozabljamo? Seve, vi drugi menite, da ne vohamo; več našega slabega zraka po prenapolnjenih izbah kasaren, ki jih zidate za nas. Delavski hiši A in B, to ne pomeni moli in delaj, kakori nam je pravil konzistorijalni svetnik Zillich pri otvoritvi, to pomeni opičji brlog ali pa vse posr—., Vohamo in ne pozabljamo. Čisto ja-* sno, je pripomnil Balrich, da je dami, Hessliti« govo in Buckovo, začel dušiti v grlu smrad, ko sta vstopili, smešno je le to, čemu sta počeli kot da se sramujeta. „Da ju imamo mi v* oblasti kot imata onidve nas, ne bi uganjali toliko ceremonij!** Dinkl in Jauner sta kar, najrazločneje pojasnila, kaj bi bila danes storila z bogatinkama, kljub temu, da je imela ena sive lase. Herbersdorfer pa je iztisnil \£ sebe glas, ki je obetal še hujše. Na njegovem rdeče zabuhlem obrazu je bil krompirjasti nos bel kot njegov goli, okorni vrat, a oči so slepo; strmele za okroglimi očali, kot da je zamaka njen.
*	Na tem mestu ima izvirnik kopo besednih iger. Delavski hiši A in B pomenita moli in delaj = A(rbeite) utid B(ete). Opičji brlog ~ A(ften) B(ude). Vse posr— = A(lles) B(e—.) Op. prev.
(Dalje prihu)
ker je prisiljen prodati tudi svojo
najboljšo živino v roke izvozničar-jev. mesto da bi jo sam izvažal, v kolikor lahko in je to potrebno. In delavsko ljudstvo? Lerto že prav pošteno občuti »koristi« takele pu-celiske politike za »izboljšanje« naše valute, ko ie naša krona vkljub vsemu spet padla v svoji vrednosti na 2 švicarska franka in co cent. za
I 100 Kj. in ko lira danes Že velja i 9.70 KI.
In še nekaj!
Na našo valuto je zelo nesrečno vplivala v inozemstvu vest. da hoče naša vlada uvesti za trgovce enoletni moratorij za plačila v inozem,-stvu. Minister Kumanudi je to vest sedaj sicer deinentiral. toda fakt je, da je ta vest nam škodovala, špekulantom pa — koristila.
Kongres italijanskih socifaiisiov
v Milanu.
Tretji dan kongresa se je bolj kot prva dva dni manifestirala ideja za združitev proletariata in edinstvenost stranke. Najprej je govoril poslanec Cazzamallj (maksimalist), ki je odločno nastopil zoper ekstremistične govornike in za edinstvenost stranke Nastopa! ie sicer zoper vsakršno sodelovanje stranke v vladi, zavzemal pa se ie za aktivno parla-menarno delo. Tudi drugi govornik, poslanec Zilocchi ie govoril v istem smislu. Kakšno taktiko pa naj stranka od časa do časa zasleduje v parlamentu. to Da. ie rekel, naj odloči kongres. Poljski komunist Walevskl je govoril nato za tretjo internacionalo. Ostro je obsojal delovanje strenke in menil, da le treba reformiste in maksimaliste brezobzirno izključiti, četudi bi ostalo v stranki le par sto liudi ekstremistov. Njegov irovor ie izzval burne prizore in govornik je komajda mogel končati svoi iL0vor. Sledili so viharni protesti zoDer njegov govor.
Poslanec Matteottl nasprotno je govoril za edinost stranke. Tudi za udeležbo v vladi se ie izjavil, kadar so razmere take. da je to v trajno korist proletariatu.
Seratti. direktor »Avantlja« se je proglasil za unitarista. Zastopa edin-
stvenost stranke In močno je kritiziral postopanje Moskve napram italijanskim socialistom. Ali naj se socialisti udeležujejo tudi oblasti, o tem po njegovem mnenju, naj odloči celokupna stranka. »Treba paziti,« je rekel, »da iz socialističnih vrst ne izidejo Briandi. niti Scheidemani, pa tudi nobeni s krvjo oškropljeni Troc-kiji in Sinovjevi.
Na četrtkovi seji socijalističnega kongresa ie protestiral poslanec Sontini proti fašistovskim nasiljem, nakar je obrazložil poslanec Maffi različne nazore o enotnosti stranke. Nato se ie prečkala brzojavka egiptovske lige za neodvisnost, v kateri se pozivlje kongres, naj protestira proti angleški okupaciji. Potem je govoril Riboldi o svojem potovanju v Rusijo in dal pojasnila glede ori-stopa k tretji intemacijonali. Nato je govoril Friderik Adler, da bi bilo treba organizirati delavsko koalicijo. Po njegov, govoru je nadaljeval Ferrati svoj včeraj začeti govor In izjavil, da ie ostal prejkoslei revo-luciionarec in pristavil, da za revolucijo še ni prav! čas. ker Ijjidstvo §e ni dovolj zrelo zanio .Končno je zahteval da se morajo v pogledu revolucije združiti vse moči stranke.
Vlada uvaja 12-urnl delavnik!
Včerajšnje »Juro« poroča pod naslovom * Važen uspeh za obrnike« naslednjo vest Iz Belgrada:
»V novem predlogu ministra za socialno politiko glede zakona o zaščiti delavcev le v § 6 glede 8 urnega delavnika sprejeta in od socialnega odseka zakonodavnega odbora odobrena izjemna določba, da more v obrtnih podjetjih z največ 5 delavci trajati delavnik dnevno 10 ur. Za to n! predpisana prošnla ali odobre-nie % strani obrtne oblasti, ampak je potrebno le. da so delavci tozadevno sporazumni s poslodavcem. Ra-zun tega v § 8, odstavku 6 dobivajo obrtniki možnost podaljški po štirikrat na leto skozi 4 tedne delavnik, tore! tudi deseturni delavnik za največ 2 url dnevno z dovoljenjem pristojne oblasti.
V	istem odstavku ie določeno, da pri sezonskih delih podjetniki in de-
lavci popolnoma svobodno regulirajo delavni čas v okviru maksimuma, ki ga odredi inspekcia dela. Samo ne sme skupno število delavnih ur v teku 3 mesecev prekoračiti dotične-ga maksima. Maksimum bodo Inšpekcije dela določevale z vpošteva-njem da le sezonsko delo po več mesecev Drekinjeno in takrat delavec ne dela. tore! v sezoni lahko dela normalno dalte časa dnevno nego drugi delavci.«
To kar počenja sedal vlada. Je nečuveno predrzen napad na delavske pravice.
Dolžnost vsega delavstva, predvsem pa še obrtniškega kot direktno prizadetega le. da pove sedaj o zadevi svoi odkrit ln jasen protest zo-ner ta socialni škandali
Brzojavi.
DR. KUMANUDI ODPOTUJE V PARIZ.
LDU Belgrad, 14. okt. Finančni minister dr. Kumanudi odpotuje po sklepu ministrskega sveta nocoj v London, kjer ga bo pričakoval ravnatelj Narodne banke g. Novakovič.
V	Belgrad je dospel poverjenik angleškega sindikata, ki ponuja naši vladi posojilo treh miiljonov funtov šterlingov. ki bi se porabili v investicijske svrhe in za odplačilo dolga pri Narodni banki. Obresti tega posojila bi znašale 8%.
ZVIŠANJE DAVKOV.
LDU Beograd, 14. okt. Po vesteh listov je direkcija davkov predložila ministrskemu svetu predlog za povečanje drž. dohodkov. Predlaga se trikratni dosedanji davek na reklame. ra alkoholne pijače itd. Onim. ki plačajo manj davka kakor I0(i dinarjev, se davek ne bo povečal.
100 KRON = 2 FRANKA.
LD Curih, 14. okt. Devize: Berlin 3.80, Holandija ISO. New Yoric 5%. London 20.66. Pariz 38.70, Milan 20.50. Praga 5.90, Budimpešta D.80. Bukarešta 3.90, Zagreb 2, Varšava 0.15, Dunaj 0.25. avstrijske krope 0.20.
KAJ JF. Z ALBANIJO.
LDU Beograd, 14. okt. Povodom poslednjih dogodkov na albanski meji ]e poslanec Jovan Gi&novič predložil ministru *a zunanje stvari interpelacijo, v kateri jgahteva odgovor na nastopna vprašanja: I'. V kaki fazi se nahajajo diplomatska pogajanja glede jji>!je med našo državo in Al-
ki Madžarsko le M danes podpisan v Benetkah. Temeljne točke dogovora so nastopne: Madžarska se obveže, da doseže izpraznitev vsega ozemlja po tolpah vsta-šev, ki ga Imajo sedaj zasedenega, tako da se omogoči avstrijskim oblastem, zasesti ozemlje popolnoma v miru. Avstrija pristane na to, da po zasedbi medzavezni-ška vojaška komisija v Šopronju odredi in izvede ljudsko glasovanje, s katerim bo prebivalstvo tega mesta ln njegove natančno določene okolice izrazilo svojo voljo pripasti tej ali onj držaivi. Financielna vprašanja in druga vprašanja, ki se nanašajo na predajo ozemlja, se uredijo v direktnih pogajanjih in se predlože razsodišču, ako ne bi prišlo do sporazuma.
GRADEC PROTI IZVOZU.
LDU Gradec, 14. okt Urad za pobijanje verižništva in navijanja cen je zadnja dva dni že večkrat posloval v zmislu Izdanih naredb deželne vlade. V več primerih so bila zaplenjena za izvoz namenjena živila. Blago le določeno samo za prodajo na javnih trgih. Nadalje se ie v več primerih posrečilo, preprečiti Izvoz važnih potrebščin, tako čevljev, obleke, Itd.
LAKOTA V RUSIJI.
LDU Moskva, 14. okt. Število stradajočih otrok v gubemifl Samara znaša 1,160.000, od katerih se nahaja 95% na deželi. 60.000 otrok so nastanili v domovih, 100.000 so jih odposlali drugam. Milijon otrok pa še čaka na pomoč.
Politične vesti.
+ Nagi shodi. V nedeljo, dne 9. okto-ra vršil se je shod Kmečko delavske zveze v gostilni Stanič na Bregu pri Ptuju. Shod }e bil dobro obiskan ta ljudstvo se je Jako zanimalo za ^predavanje našega poslanca s. Klsovarja. Najbolj so se zanimali za politični položaj ln delovanje ta vprašanje agrarne reforme, kajti najvefiie nerednosti se uganjajo glede agrarne reforme v ptujskem okraju. To hočemo še pozneje natančnejše opisati. Celo te Središča so dospeli sodrugl naše stranke, ter
banljo? 2. Al! mo z Albanijo ▼ vojnem stanju In kakšne odredbe ie sklenila kraljeva vlada? 3. Ali misli vlada takoj sklicati narodno skupKIno, kakor to določa član 51. ustave?
REPRESALIJE.
LDU Beograd, 14. okt. Ker Italijani ne dovolijo, da M se otvorile naše šole v Istri, Je ministrstvo n prosveto odredilo, da m na otoku Krku n« dovoli otvoritev italijansko šole.
PRED ZOPETNO STAVKO V TRSTU.
Trst. 13. okt. Klub termi, da so se ladjedelnice zopet otvorile In so
sprejele zopet vseh 10.000 izprtih delavcev v delo, hočejo delodajalci znižati delavstvu plače. Pogajanja se bodo najbrže razbila, sodeč po tem, da se delavske organizacije pridno pripravljaio na zopetno stavko. Termin pogajanj je 15. t. m.
DRAGINJSKE DEMONSTRACIJE N4 DUNAJU.
Dunaj. 14. oktobra^ Danes so bile v delavskem okraju Favoriten velike protldraginjske demonstracije. Gladno ln obupano delavstvo je v razjarjenosti naskočilo razne veli ke trgovine, posebno one špecerije in manufakture. Mnogo trgovin je povsm razbitih in oplenjenih. Demonstracij se je v masah udeležilo tudi ženstvo.
SPORAZUM V BURSKEM VPRAŠANJU
Benetke, 13. okt. Zapisnik, Id vsebuje uspeh posredovanja italijanskega ministra Della Torette glede prijateljske rešitve vprašanja Zapadne Ogrske med Avstrijo
pirosiU našega poslanca, naj bi se potrudil tudi v središkl okraj ter tamošnje ljudstvo ln člane nekoliko podučil, posebno o agrarni reformi — Drugi shod se je vršil ob 3. url popoldne na Gornji Hajdini. Uspeh Je nad vse sijajen. Dospelo je toliko ljudi, da je moralo polovico ljudi stati na prostem. Govor našega poslanca j>e bil z navdušenjem sprejet v vseh točkah izvajanja. Posebno nam je govornik obrazložil agrarno reformo in politični položaj. Upam, da nas zopet v kratkem obišče.
+ Nov socialistični list je začel 6. t. m. Izhajati v Osijeku. Pisan je deloma tudi nemško. Naslov mu je: »Radničk! list«, glasilo Sociallstičke zajednice Jugoslavije. Izhaja tedensko.
+ Albanija dobi Skader. Kakor poročajo Iz Pariza, je pariška poslaniška konferenca priznala Skader Albaniji in rešila razmejitveno vprašanje v njeno korist. Ministrski predsednik Pašič je v tej zadevi sicer posredoval v Parizu, vendar pa se zdi, da njegove intervencije ne bodo imele večjega uspeha, V Belgradu vlada vsled zopetnega neuspeha naše zunanje politike veliko ogorčenje. Predvsem meri ogorče-Je na Italijo tako vsled tega, kakor tud! vsled rešitve zapadno - madžarskega vprašanja v Benetkah.
+ Italifanskl parlament ie odgo-den do 23. novembra t. 1.
+ Izmenjava ujetnikov. Madžarska Izmenja 400 obsojenih komunistov za 2350 ogrskih ujetnikov na Ruskem. Poročajo, da je Bela Kuhn v te madžarske vojne ujetnike prav dobro prešel s komunističnimi idejami . . .
+ 7 ur ni delavnik za radarske obrate so s posebnim zakonom ovedli v Nemčiji
—	Jn kaj dela združena buržoazija pri nas?!
+ Zakon za zaščito države v Nemčiji. Nemški vladi je bil predložen zakon o zaSčltl nemške republike. Oiasom poročil ttstov, predvideva ta zakon posebno varstvo pristašev republike ta so določene kazni za one, ki bi Jih žalili.
+ Mednarodna delovna konferenca v Genfu se bo sestala K. t. m. Trajala bo 6—6 tednov.
Postopanje stanovanjskega urada
v Celin.
Da fmamo stanovanjsko bedo in mizeriio po mestih kakor ludi po de želi. ie vsakomur znano, pa da bi vsekakor moralo tako slabo biti. kakor ie. tega vendar ne moremo razumeti. Vprašujmo se kakorkoli, vedno sl odgovariamo in pridemo do zaključka, da je kriva vsega tega večinoma ali nevednost ali pa hudobi-® stanovanjske komisije same. Cuj-te in presojajte! — Leta 1920. aprila meseca se ie po polletnem obotavljanja posrečilo stranko spraviti iz stanovanja z zagotovilom, da bo imela do časa. da se mizerlja kolikor toliko odpravi, mir v stanovanju. S tem zagotovilom stranka zadovoljna gre in si stanovanje ogleda, kjer vidi. da je stanovanje zanemarjeno ter ni mogoče vani, dokler se ne osnaži. Pa prosi gospodarja, da bi ga osnažil. na kar jim ta odgovori, da. če hoče imeti čisto stanovanje, nai ga osnaži. Ko je stranka tudi to storila ter plačala za snažen je 1200 kron in za naoeliavo električne luči ?000 K. Pa čujte in strmite, vse to za eno leto! Nastopila je druga stanovanjska komisija, kateri je omenjena stranka trn v peti. češ. dajmo to stranko iz tega stanovanja ker ga rabi sin hišnega gospodarja, ki se
ie poročil In ima enega otroka, hišni gospodar oa ženo. deklo In prodajalko ter kakor slišim, tudi varuško, to ie vseh 8 oseb. Poseduje 5 sob.
sobo za služkinjo in sedal dobi 5e
dve sobi in sobo za služkinjo, tako da bo imel 9 sob; 1 soba za rezervo komisiji. Odredba, kje si? Tako te spoštuie od tebe oostavljenl izvrševalec.
Stranki ki ii Je tisto stanovanje odpovedano, obstoječe Iz 3 sob in kabineta in šteje 5 čanov ter ima 8 postelj. 6 omar itd., se je nakazalo stanovanje Iz 2 sob. kateri sta obe koma! tako veliki, kakor dosedanja ena in kier spravi komai polovico pohištva in mora zopet, če hoče stanovati v njem. 600 K vzeti v roke, da ga osnaži. Za stranko, ki je fi-nanciielno na zelo težkem stališču, tako. da še niti selitve od prejšnjega leta ni mogla poravnati, ie to katastrofalno.
Vprašamo javnost za mnenje: ali se sme rodbina, ki ne trobi v rog demokratov na tak način uničevati, in le li to demokratično? Značilno pri tem ie tudi. da celo župan mesta Celje jemlje take tožbe v zastop kot advokat.
Komentarja menda ni potreba.
Dnevna kronika.
Potrditev Hnblianskega župana s. dr. Periča. Akti za potrditev so do-šli v Belgrad. Za potrditev so podani vsi predpogoji.
Vlada uvala 10 in 12 urni delovni čas. Zoper ta vnebovpijoč atentat bo. prepričani smo. protestiralo vse zavedno delavstvo. In kaj pravi k vsemu temu klerikalni takozvani »delavski« list »Novi čas«? Molči kakor grob! ln kako tudi ne! Delavci se bodo gotovo še spominjali, da so klerikalci vedno pisali zoper osemumrno delo. v svojih listih 1 Proč torel s tem klerikalno hinavskim listom! Mi pa kličemo vsemu delavstvu ob 12. uri: Na noge! V eno bojno fronto zoper zavratni kapitalizem !
Kri*a v papirni in kovinski Industrij tako Pišejo meščanski listi! Praviio, da je vzrok krize premajhna carinska zaščita naše industrije in jadikujejo. Gospodje, saj imate vendar vi moč v rokah! Zakaj pa že niste zdavnaj ukrenili kar je potrebno! Menda vendar ne zato. da bi se delavskim zahtevam po zvišanju plač ob tel draginji lahko uspešnejše zoperstavljali s tem. da spravite industrijo najprei v krizo in grozite delavcem z odousiotnl
Na tehniški fakulteti univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Je bil Izvoljen za študijsko leto 1921-22 g. prot Karel Hinterlechner za dekana, g. prof. Josip Kropač pa za prodekana.
Kaj pa naj to pomeni? Na šolskem zavodu v Spodnji Slški so učenci in učenke dobili včeraj od svojih učiteljev in učiteljic nalog, da doma vprašajo svoje starše, koliko Je kateri istih podpisal državnega posojila, kar so Imeli potem pri prihodnjem pouku .sporočiti. — Sedaj pa res ne vemo, ali Je smatrati to dejstvo kot opomin na skorajšnl zaključek podpisovanja državnega posojila, ali pa kot splošen pritisk od zgoraj k podpisovanju Istega.
Da vlada pritisne na milijonarje In na dobro situiran« slole, Je popolnoma prav. Ako pa misli na ta način tudi Iz nižjih slojev n. pr. Iz nižjih uradnikov, nameščencev, delavcev ali pa celo od ubogih upokojencev, kaj IzstiSnltl, je to milo rečeno brezsrčnost, kajti le-tl sloH izhajajo komaj za silo s svojimi pičlimi dohodki. Izmed zadnjih pa mora marsikateri celo pošteno stradati s svojo družino, posebno pa upokojenci iz predvojne dobe. — La-zarus.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru Je imelo dne 12. t. m. razpravo. Obsojen je bil mesar Franc Filipič ra-df prekoračenja maksimalne cene mesa
obsojen na 1 mesec zapora in 200.000 K globe, mesar Vlahovič pa iz istih razlogov na 1 mesec zapora in 100.000 K globe, Razvem imenovanih pa je bila obsojena tu* dl gostilničarka Pavlič, ki je naznanila mesarja Filipiča zaradi navijanja cen na 10 dni zapora ter 4000 K globe, ker je meso plačala, dasiravno je mesar zahteval zanj več nego maksimalno ceno.
Milijonska tihotapstva valute s0 od. krili, kakor poroča »Sl. Narod« te dni na Rakeku. Gre baje za dobro organizirano tihotapsko družbo, ki je preko Rakeka tihotapila valuto. V aiero je zapletenih ve2 takozv. elegantnih in uglednih oseb. V, Ljubljani ta drugod jih je bilo že več aretiranih. — Taka je torej tista patrljotska in državotvorna buržoazija!
Nova komanda v Celju se je ustanovila: komanda pograničnih orožni^kh čet, ki sestoji iz Rusov.
Aretacija nepoštenega obmejnega policijskega komisarja. Na Rakeku so aretirali obmejnega policijskega komisarja Milana Matjašiča, rodom Belgrajčana. ker je nekemu potniku konfisciral 2000 napoleondorov, sl jih pridržal, poleg tega pa podkupil dve osebi, da naj bi ga ne izdali. 2 njim v zv£?i je bil aretiran ludi neki detektiv. Kavalirsko življenje bo* sta sedaj aretiranca zamenjala z jet-* niškim.
Škrlatica v Zagrebu. Med za*
Srebško šolsko mladino je izbruhni* la Škrlatica; obolelo ie že blizu 100 otrok.
Sprejem v službo državnih železnic. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani sprejme za prometno In komerclelno službo državnih železnic pet uradniških ta nel pod uradniških pripravnikov. Sprejemni pogoji In vsa pojasnfla se osebno ali pisma« no zvedo pri inšpektaratu državnih že« leznic v Ljubljani, Bleiweissova cesta flU cej), soba štev, 21.
Pevske vale zbora »Glasbene Matice« se vorše v sledečih dnevih: ca sopran ki tenor v torkih In četrtkih, za alt hi bas T sredah In petkih in sicer za ženski zbor ob en četrt na 7., za moški zbor ob 8. url zvečer. Točna udeležba Je dolžnost vsakega člana ki članice I — Odbor.
Izjava. Prejeli smo: Izjavljam, da J« bila izjava, ki sem Jo podal na zadnji aka« demski skupščini moj nazor in nikakor ofl-clelno mnenje Jug. napred. akadem. društva »Jadran«. To Izjavljam, ker poskušajo pet nekateri »dobri« prijatelji Jugoslovanske napredne omladfne s potvarjanjem resnice rovari« proti Imenovanemu društVUi
V	Ljubljani, dne 13. X. 1921. Avgust Gogala, stud. tetin. m. p.
Aretacija vlomilcev. Nevarne vlomilce Rajko Zolgerja, Franca Pačnika la Franca Kaeferja so pri njihovem pos«l aretirali v Mariboru. Vlomilci so opravljali svoj vlomilski posel v Mariboru, V Ljubljani, pa tudi v Zagrebu.
Kaznovana sta bila mestna voznika Franc Brgant in Peter Štempihar vsaki na 20 K denarne globe, ker sta vzela te zaprtega skladišča za svoie konje nekaj malega neočiščenega ovsa. Kazen sta že plačal mogoče v blagajno za reveže na mestni pristavi?
SLAVNOST 2S-LETNICE »DOBRODELNEGA DRUŠTVA TISKARJEV«
r Ljubljani »e vrši v nedeljo 16. t. m, na sledeči način: Dopoldne ob 10. url slavnostno zborovanje društvenih članov In prijateljev v veliki dvorani »Uniona«, zvečer ob 7. url Istotam
ZABAVNI VEČER
z bogatim sporedom ta plesom, h katere« mu vabimo vse prijatelje neprisiljene zabave Vstopnina za ve* večer B dinarjev.
gasBggjggggggg
Šport.
Delavski šport In njegovi nasprotniki. Odkar se je ustanovila Svoboda v Ljubljani kot prvi delavski športni klub. kateri so sledile še druge v provinci, »ajde delavstvu nasorotno časopisje vedno povod, da se spodtakne nad temi klubi, ker jih boli dejstvo, da delavska mladina, vsaj deloma noče več delati sta 'e meščanskim klubom. Delavskim iuih bom se očita nediscipliniranost in surovost (Jutro od 5. t. m.) kljub temu da to niti ne odgovarja resnici, nasprotno pa ti športni »kritiki« ne pribiiejo resnične nediscipline, surove igre in celo dejanskih spopadoV’ katere smo imeli priliko popovno opazovati ob nastopu takozvanm »boljših« klubov. (Tekme proti Ka-pidu - Dunaj, Atletiki td.) Kar ne dosežejo z neobjektivno kritiko skušajo doseči z različnimi vabami, s katerimi vabiio tehnično bolje igralce delavskih športnih klubov za. ore-stop v dryge klube. Navzlic jasnim določilom J. N. S. ostanejo take vabe od strani podsaveza nekaznovanj na&ocottui oa s a. nastooa 01 Oti .de-
tavsjkim klubom In pa klubom. kale- 1 ri niso deležni posebne naklonjenosti. z vso strogostjo in to celo taro, kjer ni prav nič na mestu in opra\ i -čena. Dočim se nekatere klube podpira tako v gmotnem kot v tehničnem oziru, se potiska v ozadje, iem-lie se jim modnost razvoja, ter se hoče tako vzeti članom veselje do športa sploh ali pa indirektno vplivati nanje. da prestopijo k drugim klubom, ki so v stanu jim nuditi več ugodnosti. Mi smo vedno smatrali šport kot internacionalen in nestrankarski in ga kot takega tudi gojili, vendar nas anijnoznost. katera je proti delavskim klubom sili k prepričanju, da ne smatrajo vsi športa tako in se jako čudimo, da ljubljanski nogometni podsavez ne skuša za vsako ceno obvarovati objektivnost in pravičnost napram vsem klubom. Po našem skromnem mnenju ima biti ta vrhovna instanca športa incija-tor. svetovalec in po možnosti tudi podpornik vsem klubom enako in ne sme dopuščati vtisa, da mu ie predvsem na srcu dobrobit in procvit par klubov. Žal, da se tega vtisa danes ne moremo ubraniti. — Delavskim suortnikom in klubom pa priporočamo. da stopijo v medsebojni stik in sl medsebojno pomagajo, ker le na ta način se bodo mogli braniti na vse strani in se ohraniti vsem intrigam vkljub. — Maksim Svetlič.
Kulturni vestnik.
Cika Jova — Zmaj: Malai in Maloo Iti druge pesmi za deco. Poslovenil Aloja Gradnik. Založba »Jug« v Ljubljani. — Cena vezani knjigi 14 K, po pošti 2 K več.
—	Naša mladinska literatura ie nadvse revna. Zato moramo s hvaležnostjo sprejeti knjigo Malaj in ker so v njej v vzornem prevodu zbrani taki biseri, da bi se knjiga uveljavila tudi pri preobloženostl književnega trga. Cika Jova le priznan mladinski pesnik, ki je po zbirki pesmi »Kalamandarija« priljubljen tud! med Slovenci. Samo preberite njegove pesmi »Na ledu«, »Račun brez krčmarja«, »Anka-ciganka«, »Tinček - pobalinček« itd. in Iz-poznali boste, da še niste brali zlepa tako lepih pesmic. — Ker ie poleg tega cena knjige zelo nizka in oprema lična, priporočamo knjigo vsem najtopleje I — Šolska vodstva, starši in ljubitelji mladine, obdarite otroke z neumrjočimi deli njih pesnika -- Strica Jove! — Knjiga se naroča pri Založništvu »Jug«, Ljubljana, Pred škofijo 21.
Društvo slovenskih leposlovcev. Dobili smo poročilo, da se na predlog »Društva hrvatskih književnikov« sestane kongres jugoslovanskih književnikov šele v tr.esecu novembru tega leta. To v pojasnilo vsem, ki so že prijavili ali ki so se še hoteli prijaviti za ta kongres.
Organizacijski
vestnik.
Is stranke.
NAŠI SHODI.
V	nedeljo dne 23. oktobra se vrši javen shod v gostilni gospe Fekonja v Hočah ob 8. uri dopoldne. Poročal bode naš poslanec s. Kisovar
o	agrarni reformi, poslanec s. Kopač o politčnem položaju, poslanec 8. Golouh pa o organizaciji in o pomenu stranke. Pridite torej vsi. ki se zanimate za današnji položaj. To je prvi shod, kjer bodo poročali naši poslanci, katerim morete poročati
svoje težnje in zahteve, ki vam leže ]
na srcu.
Drugi stipd se bo vršil v Sredi- j ščit 23. oktobra ob 11. uri dopoldne |
! v gostilni, katero objavimo na pla- S
I	kadh. Poročal bode naš poslanec s.
Kisovar. Obrazložil bo pomen agrarne reforme in obenem ustanovil oz. obnovil Kmečko delavsko zvezo, ki sedai počiva. Torej zdramite se in ysi na ta shod!
Dne 15. oktobra bo ustanovitev strokovne organizacije ob 7. zvečer j v gostilni, ki jo objavimo na plakatih. na Fali (elektrarna). Predaval hode naš poslanec s. Kisovar. Ne pozabite priti v obilnem številu.
Bz strok, organizacij*?.
Koalicijska seja želez, se bo vršila danes ob pol 19. url v bivši nemški šoli v Sp. Šiški.
Protestno zborovanje strokovnih organizacij v Celju. V Celju se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra 1921. ob 9. uri dopoldne veliko protestno zborovanje vseh strokovnih organizacij pri gostilni Zeleni travnik. — Dnevni red:	1. Protest proti
napadu na osemurnik. 2. Protest radi poslabšanja bolniškega zavarovanja. 3. Zahteva se več pravic, boljšo socialno zakonodajo. Govornik: nar. poslanec s. Ivan Tokan lz Ljubljane. Sodrugii Sodražice I Udeležite se zborovanja polnoštevilnol
Dogovor In pojasnilo glede tvrdke g. K. Pertlnača v Štorah. Dogovor sklenjen, dne 10. oktobra 1921 v Celju v pisarni tvrdke Karol Perttaač, tovarna Samotne opeke v Štorah, med podjetnikom In med delavskimi zaupniki ob navzočnosti zastopnikov organizacije kemičnih delavcev g. Rejca in Leskovšeka pod vodstvom odposlanca pokrajinske uprave, odd. za socljalno skrbstvo komisarja g. dr. Skubica: 1. Temeljna plača se zviša za 30%.	2.
Vsem delavcem se izplača enkratni 'etui nabavni prispevek v znesku po 300 K (tristo), in sicer 1- novembra 1921. 3. Povišek plače se štele od t. septembra 1921. dalje. 4. Vse dosedanje ugodnosti ostanejo nelzpremenjene. 5. Zaupniki organizacije se pripoznajo. 6. Navedeno stopi v veljavo pod pogojem, da se priobči v listu »Enakost« in »Naprej« popravek, sestavljen od delavskih zaupmkov prt mezdnem pogajanju, In ki se glasi nastopno, kar se sporazumno obenem z dogovorom po podpisu mezdne pogodbe. — Popravek: Zaupniki organizacije kemičnih delavcev popravljajo krivico, storjeno gosp. Pertlnaču s članki v časopisu »Enakost« štev. 35 in v ostalih, v kolikor se je razširila vest, k| ne odgovarja resnici. Zgodilo se Je pisanje teh člankov brez zahteve zaupnikov, kateri niso imeli nikdar namena, podlosti, kakor so bile v označenih člankih navedene, priobčevati. G. Pertlnač ni bil leta 1914. nekvalificiran delavec, temveč obraitovod-ja kovinske tvornlce v Olkucz-u (Rusko-poljska). Zlasti v privatnih zadevah delavci niso Imeli namena vmes posegati. Trditev v članku »Enakost« štev. 35, da imajo delavci 1.90 K na uro In da od gladu »oko! padajo«, ne odgovarja resnici, ker Je Ime! glasom pri pogajanju predložene mezdne liste najboljši delavec dosedaj z dokladami 505 K plače na teden, najslabši mladostni delavec pa 161.68 K na teden, brez današnjega 3056 poviška. S tem lojalno popravljamo, ker ne maramo delati nikomur krivice.
Vestnik Svobode.
Radeče pri Zadanem mosta. Delavsko Izobraževalno društvo »Svoboda« v Radečah priredi na splošno zahtevo občinstva ponovno dramatično igro »Razvalina življenja« v nedeljo, dne 16. oktobra 1921. v društvenih prostorih »Svobode« v Radečah ob 15. uri popoldne. Opozorimo vse,
ki želijo obiskati igro, naj kupijo vstopnice
V	nedeljo dopoldne v Konsumnem društvu za Slovenijo, prodajalna Radeče od 8. do
12.	ure, da ne bode pri blagajni navala. Igra se prične točno ob določeni uri in se prosi radi reda, da se ne bodo odpirala vrata med igro, za točno udeležbo.
P©Plil.
Zagorje ob Savi. Z občinske seje. Dne
13.	t. m. se je vršila seja občinskega odbora. Navzočih je bilo 18 odbornikov. Na dnevnem redu je bilo 20 točk, in sicer prvič prečitanje zapisnika zadnje seje, ki so je vzel naznanje, hi podpisal 2. volitev dveh zastopnikov v sodišče za pobijanje draginje. V sodišče se izvoli sodruga Co-bala in demokrata Drnovšek Ivana. Pri 3. točki se vzame poročilo župana glede tečaja za žensko domačo obrt na znanje. Pri 4. točki se je dovolilo 10.000 K drž. 7% posojila na predlog gospoda Koprivca. Pri 5. in 6. točk! s0 se rešile prošnje občanov glede poprave občinskih mostov In cest. Pri 7. točki Je bil Izvoljen Rancin-ger Rihard ( soc. dean.) In Franjo Kozjak (dem.) v komisijo za eventueine naknadne občinske volitve. Pri 8. točki se je vzelo poročilo zastopnikov občine o elektrarniški zadrugi v Zagorju na naznanje. Točka 9., 10. in 11. so bile prošnje za podelitev gostilničarskih koncesij, ki pa so se vse tri odklonile, ker le v Zagorju že preveč gostiln. Pri točkah od 12. pa do 18. prošnje za sprejem v občino, se je petim prosilcem ugodilo, dva pa zavrnilo, ker ni bila dana pravilna podlaga za sprejem. Nadalje Je bila ena prošnja za podelitev podpore, na katero se Je dovolil znesek 40 K mesečno. Nadalje sta stavila sporazumno sodrug čobal In Ferdo Polšak (dem.) sledeče predloge, ki naj se Izroče pokrajinski upravi za Slovenijo: Občinski odbor sklene naprositi pokrajinsko upravo, da se kidustrilelue občine, In sicer Zagorje, Trbovlje, kakor tudi druge okoliške občine združi v ono okrajno glavarstvo, ki se ga naj ustanovi v Trbovljah, ker gospodarski Interesi vežejo te občine v eno okrajno glavarstvo, obenem pa se bo številnemu prebivalstvu v teh občinah olajšalo občevanje s temi oblastnijamL Nadalje se je občinski odbor izrekel za nedeljeno bolniško ta nezgodno zavarovanje, ki naj ostane za celo Slovenijo enotno, ker le takrat bo moglo ustrezati svo§t nalogi ta v socialnem oziru koristiti delavstvu. Občinski odbor je s tem sklenil, da podpira željo Strokovno organiziranega delavstva glede ureditve bolniškega zavarovanja.
Kočevje. V zadnjem dopisu iz Kočevja
smo obljubili, da se bomo ob priliki tudi z novo ustanovljeno narodno radikalno stranko malo pozabavali Po vseh slovenskih časopisih se čita o tej novi stranki. Ker ie na kočevskih tleh zrasla, je potrebno, da jo malo opišemo. Stremljenje njeno je Isto kot vseh meščanskih strank: gre na lov za volilcl ali boljše rečeno:	razne
osebnosti gredo na lov za mandate in korita. Duševni oče te nove kočevske slovenske radikalne stranke je baje g. dr. Sajovic, ki je nekaj časa sam bil poditično popolnoma pasiven. No, ljudje, ki so vajeni politike, nimajo miru, dokler ne doseže'o kakega cilja, katerega so si zamislili. Ne napačno razumeti! Namreč ne morda, da hočejo vsi ti politiki postati že kaki ministri I Torej novo stranko knamo. Krščena je že. Sedaj dobi še svoj slovensko - nemški časopis z imenom »Kulpa« (ne morda mea culpai). Na celi stvari je najbolj značilna agitacija po kočevskem okraju, ter sestava kočevskega krajevnega odbora. Vsako nedeljo se vrši po okolici več shodov. Seveda glavni stan v Belgradu Ima novaca za propagando! Na teh shodih se Kočevarjem obljubuje, grozi, roti ki dokazuje, da je to edina prava stranka za Ko-
čevje. Zadnji čas pa je začel tej agitaciji
malo pomagati tukajšnji g. Ganztmenger, ker propagirajo ustanovitev nekega »Bau-ernbunda«, katera stranka je baje že pred vojno delovala. Kakšni »Bauernbund« da bo, ne vemo, vemo le to, da v tem okraju ni nikakih pravih kmetov, temveč so po večini le kočarji, delavci, ki po šumah delajo, ali pa se bavijo s »hauziranjem«. Če bo ta druga stranka osnovana na njenem starem programu izza leta 1909., potem seveda ne bo videla belega dne. Njen program je zelo radikalen, pobija v prvi vrsti žlde, socialdemokrate, klerikalce itd., z eno besedo: ako ta program ostane, jim tudi banatski ali sremski Nemci ne bodo inogii pomagati. Ml jim želimo uspeha, kakor radikalcem: naj le ljudstvo zbegajo, končno bodo pa volilcl le sami uvideli, kam da spadajo; po teh bojih bomo imeli ml lahko delo. Obrnimo se še k radikalcem. Značilna je sestava odbora: dr. Sajovic predsednik, gospod inšpektor na rudokopu Bi-skupsky, ter še par uradnikov iz rudnika. Vidi se torej, ko smo dobili Obznano, ko so bile vse komunistične stranke razpuščene, so jo gospodje pogruntali, da bi le morda v slučaju potrebe rabili kake glasove in da Jih le na ta način dobe, ako bo inšpektor malo pritisnil ne morda kako diktatno, temveč ker imponira že oseba sama pri raznih zbeganih ovcah. Isto priliko so izrabili tudi naši prijatelji iz NSS. Tl so se tudi z vso vehemenco vrgli le na delavske centre. Seveda posebnih uspehov nimajo in jih ne bodo Imeli, ne ti, ne onll Radikalcem in »Bauernbundu« pa povemo, da se v najlujšl borbi vidimol Ne s kolll Ljudstvu bomo povedali, (tam eni ali drugi spadal
Gospodarstvo.
— Naša valuta še vedno pada. Na borzah velja sedaj ena italijanska Ura že 10 K 20 v, en angleški funt 100 K, švicarski frank 50 K, dolar 250 K. — Draginja pa raste kakor da bi šlo za stavo!
Italija Je prepovedala btot naše živine, kakor že včeraj javljeno. Sedaj se nam poroča, da je g. Puclja malodane kap zadela, ko ie to slišal. Rekel Je tudi, da bi sedaj najrajše odstopil kot minister, ker ne upa več, da bi mogel izpolniti mesarjem dane obljube, da bo spravil ceno mesu na 100 K za 1 kg. Gospodu ministru naše globoko sožalje I
— Trgatev Je bila leto« v vsej Sloveniji prvovrstna. Vino ln mošt bodeta baje Izvrstna kot že dolgo ne. Cene vinu in moštu bodo pa precej visoke, že sedai po nekaterih krajih takoj od stiskalnice prodajalo uioš« po 20—ž« K liter.
— O dvigu obveznic vojnih In predvojnih posojil pri avstro - ogrski banki Je izšel podrobni razglas v Uradnem listu štev, 123, ki si ga naj Interesentje prečita Jo.
— Novi davki, V svrho pokritja bud-žetnega deficita pripravlja beograjska vlada uvedbo novih davkov. Mnenja so, da naj se onim, ki plačujejo manj kakor 100 dinarjev davka, davki ne zvišajo. Državni deficit bo znašal nekaj čez 100 milijonov.
= Izročitev nemških tadil naši državi. V Erceg Novi v Boki so prispele nemške ladje, ki jih je morala
Trgovci!
dom ii lino a čevlje vseh vrst
in v večjih množinah pri:
Franc Šifrer, čevljar,
škofje Leka.
po mirovni pogodbi Nemčija predati. Od Nemčie dobimo 12 ladij. Prvih 6 je že prispelo v pristanišče. Vse so intaktne in v celi opremi.
— Mednarodna konferenca za izboljšanje valut se bo vršila v Londonu. Tudi jugoslovanska vlada se je bo udeležila potom svojih zastopnikov. (Ta mednarodna konferenca kapitalističnih držav je najlepši dokaz za to, da si ie kapitalistični sistem s svojo gospodarsko anarhijo sam sebi skopal grob, iz katerega se sedaj skuša izkopati.)
— Ruski milijonski bankovci. Nemški listi poročajo iz Moskve, da je sovjetska vlada Izdala v promet bankovce pd. 1, 5 in 10 milijonov rubljevi
— Ruska sovjetska vlada je poslala V, inozemstvo več komisij, da nabirajo delavce za Rusijo.
Ko preči ta te „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem!
Društvene vesti.
Čevljarska zadruga za Ljubljano la okolico, vabi gg. člane na sestanek, ki se bo vršal v pondeljek, 17. okt. t. 1. ob 7. uri zvečer pri g. Mrak, Rimska c. 4. Prosi se obilo udeležbe vsied mezdnega gibanja delavcev. Karl Kordelič, načelnik,	k
Zabavna prireditev s plesom. V nedeljo, dne 16. t. m. zvečer priredi Športni klub »Primorje« pod pokroviteljstvom ht z sodelovanjem Kluba Primork v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma veliko zabavno prireditev s plesom. Ker Je čisti dobiček namenjen zgolj športnim potrebščinam kluba, ki ie v kratkem času svojega obstoja pokazal v plavalnih tekmah ta lahkoatletičalb mitingih sadove dosedanjega športnega delovanja in ker se hoče po« vspeti tudi v drugih športnih panogah, pričakujemo, da obišče ceni. občinstvo to prireditev, ki mu bo nudila obilo zabavi ta razvedrila, v čim več jem številu ter t tem pripomore agilnemu klubu do nadalj-nega športnega delovanja.
,TAMEp;
, JAOT.ČERNl)%j
V	JJU BUJAJVTA /
KAJO DELIČ,
zlatar In draguljar
Ljubljana širjen»'•<
priporoča svojo
Mn ia Maske Mia
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z lato-vanje in posrebrovanje.
V	zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. L d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa Izmenjava za novo blago.
Josip Prešeren
Spodnja Šiška
Cevgar
Celooika etata 82
htporača *w)a utefo
MS utv 96 etnij# toda
»P—	—•	U«
(w«>a . n-
Dr. Groyer
zopet orcJinlra*
lil
UK, delavec,
za stalno delo proti dobri plači in preskrbi v hiši ter vajenec poštenih staršev, ki bi imel veselje učiti se krojaške obrti, se takoj sprejmeta. iVAN ROMIH, krojaški mojster, Hrastnik.
Avg. Agnola
Listina, Danajska cesta 11
priporoča svojo salo go
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
9 vseh vrst eiRII. SITAR
LJUBLJANA
©Ira cc
m
za boljša dela se takoj sprejmeta. Franc Šifrer, čevljar, j
Škofja Loka.
^^^rMTlposreldovd^c^
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic,
deviz in valut
Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
e
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slammke in ldobuke
FRANJO CERAR,
v S lob ti, pošla Domžale pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer, so tudi vsi vsorci vedno na: raznolaro. --------
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Slovenska banka
Vplačana deSniška glavnic*, K 30,060.000. %iAUABicbr9 naiiEia Telefon it. 567. — Čekovni račun 12205
LJUBLJANA, Krekov trg Stev. 10, nasproti »Mestnemu domu".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
m
m
m
m
m
m
n
fi
m
K KB
m
B79
m
m
m
m
Iščejo se:
®8f“ N@jvei!a liblra ‘■®®
najnfivejSih, ftaffčRelššh in najcerefših
čevljarski delavci,
ii Mimi is ii isi
v trgevini
m m\
m
[p 1 spreten ščipnč (Zwicker), 2 vešča samostalna prirezovalca
Ess i (Zuschneider), sanica. Stanovanje zagotovljeno. Nastop takoj. fH Ponudbe na: AND. JAKIL, tvornica koža i cipela, Karlovac, j||	Hrvaško.
m
0. Bernatovič
Mestki trg it. 5-6.
V zalogi tudi moški klobuki in kožuhovina.
H
19
tt
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lastni delavnici, oz. tudi na lica mesta, strokovno pod jamstvom in ceno. IzvrSijo se tudi druga v preciz. mehaniko spadajoča dela.
Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena.
COSULICH-LINE
(prej AUSTRO-AMERIK AN A)
revaža potnike v New-York redno krat, v Južno-Ameriko po 1 krat Pojasnila in predaja voznih listkov.
Trst-Amerika
mesečno. — Pojasnil
CVjlilAN K MFTFP SIavBi zastopnik za Slovenijo
JiillUll I\iflLt 1 LLj v Ljntljani, Kolodvorska ulica 28.
v premogovni stroki verziran, se sprejme. Gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposljeni, imajo prednost Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na
Sentjanški premogovnik v Krmelju,
Dolenjsko.
Sekvestracijska oblast imovine grofov Henckel-Donners-marck v Prevaljah razpisuje službo
S pogodbo nameščeni paznik bo imel prosto stanovanje in kurjavo, nekaj zemljišča v obdelovanje, 300 K mesečne plače in 1400 K draginskih doklad.
Prošnje za to službeno mesto, opremljene z dokazili državljanstva, strokovne šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in neoporečnosti, naj se predlože državnemu nadzorništvu premogovnika v Prevaljah do 31. oktobra 1.1.
C E Š{
9	VI)
priporoča
mi
1
»a debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::::	kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd.
:
Prepričajte se sami, ~3K
f ffalcenejiel da kupite: najsolldnejtel ■
5 SUKNO, vsake vrste za gospode in dame,
S OBLEKE za gospode in dečke, obleke za delavce od :	K	950’—	naprej,
| KROJAŠKE POTREBŠČINE pri tvrdki
I Ivan Mastnak,
Celle, Kralja Petta cesta it. 15, Celje.
Istotam s« Izdelujejo obleke po naJnovejSI modi.
IzvrSItev toina in solidna, ea =as eaaaa
tEHTRIIUi LiBbljasa. Rimska testa Z.
Telefon Sl. 588.
Podružnice:
Ljubljana,	Maribor,
Dunajska cesta 20,	Jurčičeva ulica	9,
tel. št. 470.	tel.	št.	133.
Mini, eiektra-felmitni In gunijni predmeti vseli vrst
na drobno In debelo.
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov.
Beograd,
Knez Mihajlova ulica 3.
• •
Ljubljana
Poštni predal št. 13.
Telefon inter. št. 178.
Poštni čekovni račun št. 10.532. Brzoj. naslov „Kodes Ljubljana*.
Hranilni oddelek
sprejema hranilne vloge in jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga po
večje vloge proti polletni pf 01
odpovedi po	P®
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah
centraSa v Uubl!anl ali pa podružnice:
6 v Ljubljani; dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. Gora, Radeče, Celje, Štore, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežice, Črna I., Črna II.
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico,
katere hranilni kapital znaša že danes
ir nad 2\ miljona kron.
Clan društva postane lahko vsak. Pristopati se zamore v vseh gori navedenih podružnicah.
Delež K 200*—.	=	Pristopnina	K	10.
Podpisani bančni zavodi si dovoljujejo javiti, da so prejeli od Ministrstva financ
dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami
v smislu novega pravilnika z dne 23. septembra 1921.
V Ljubljani, meseca oktobra 1921.
Jadranska banka.
Ljubljanska kreditna banka.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Slovenska eskemptna banka.
Zadružna gospodarska banka.
KKKVUSl««’'
izdajatelj: Ivan ]£iinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Odgovorni urednik: Maks Žagar,