2E2J
The Oldest and Most. Popular Slovene Newspaper^ <» United States ofi America.
ŠTEV. (NO.) 235.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do image l GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. JRUZlNE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA K CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE K JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE X ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of fow Slmem Organizations)]
NajstarejH i* najbolj priljubljen »lovensM
list v ZdruieniK Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTE K, 5. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 5, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
Francoski min. predsednik Laval vrši vlogo posredovalca k med Anglijo in Italijo. — Obe ste mu predložili svoje I, pogoje za sporazum. — Abesinija bo na vsak način izgubila kos svojega ozemlja. — Anglijo ogrožate Ja-ponska in Nemčija. —————--
Pariz, Francija. — Oba lju-ta nasprotnika, Anglež in Italijan, sta se pričela zbliževati in si podajati roke in tako je pričakovati, da se bo ves krik zadnjih mesecev polegel brez nevarnejših posledic. Mir želita skleniti med seboj in v to svrho sta oba podala svoje pogoje. Francoski min. predsednik Laval pa enako kakor doslej vrši tudi v tem slučaju vlogo posredovalca in Anglija in Italija ste izročili svoje pogoje njemu v roke. La-Valovo delo bo zdaj, da te pogoje tako prekroji, da bodo sprejemljivi za obe stranki, kajti njune zahteve se točasno v marsičem razlikujejo.
Kaki pogoji so pravzaprav stavljeni, je še uradna tajnost, Vendar pa so se iz zanesljivih virov dognale glavne točke. Po teh trditvah zahteva Mussolini, da sme Italija obdržati vse ozemlje, ki ga je v Abesiniji doslej zasedla, poleg tega pa še celo severno Abesinijo, neposredno do Jezera Tana, in dalje proti ju-^vzhodu do severne meje italijanske province Somalije.
Anglija nasprotno ni pripravljena, da bi Italiji toliko privolila. Dati ji je pripravljena sa-^o tiste kraje, ki jih je Italija zasedla ob svojem prvem sunku v Abesinijo; na ta način bi mo-rHla izprazniti mesti Makale in Aksum. Nasprotno pa naj bi dobila Italija še del južne Abesi-ni)e, skoraj do mesta Harar, s cimer bi dobila pod kontrolo dve važni reki, ki namakate njeno kolonijo Somalijo.
Italija zopet s tem ni zadovoljna in zdaj je na Lavalu le-2eče, da najde kak posredovalni f^edlog, na podlagi katerega se bodo vršila nadaljnja pogajanja, splošno se v oficijelnih krogih l2l"aža mnenje, da bo točasno 8koraj gotovo prišlo do spora-?uma, kajti želite si ga obe, An-g]ija in Italija. Obe ste namreč poznali, da to medsebojno "blu-^nje" ne more iti več dalje in °®e tudi razvidite, da je nasprotja pripravljena k resnemu ^aku, ki bi brez dvoma tvoril 2aČetek za novo svetovno vojno, ^talija je spoznala, da njena ^žnja, da je pripravljena, spo-. !*l'ieti se z vsakomur, ni napra-takega vtisa, kakor je prikovala, in ve, ako bo prepo-
Ved nJen
Uver
P°^ajanji lahko več dosegla ka-Pa s silo. Anglija pa želi na-
petroleja uveljavljena, bo a afriška akcija končana; jena postaja zato, da bo s
k«
,p,'otno afero z Italijo čimprej k°nčati zat0) ker j0 občutno srbi ^a na nekem drflgem kraju, ki
eva njeno skrajno pozor-Japonsko rovarenje v se-znatno
^ht, lost,
j^i Kitajski znatno ogroža interese in tu je prva to-je '. želi koncentrirati svo-je kSj'e. Druga je pa Nemčija. Ta VoTmre^ priSela ^raditi vojno ^e kar na debel° i" £'d ji v načrtu znatno več, kakor dovoljuje svoječasni spo-
^e^!'. skIenJ'en nied Anglijo
m
Si*
!Jo v Londonu.
ite
AMER. SLOVENCA'
NEGOTOVOST
KITAJSKE
Severna Kitajska ne ve, kam pravzaprav spada.
Peiping, Kitajska. — Kaj se
bo pravzaprav zgodilo s severno Kitajsko? Nihče bi raje ne videl, da bi se to vprašanje končno rešilo v to ali drugo smer, kakor prebivalstvo tega ozemlja samega. Napovedalo se je, da se bo za severne province proglasila avtonomija. Doslej ta proglas še ni izšel. Potemtakem bi morale te pokrajine še vedno spadati pod kitajsko vlado v Nankingu. To je pa tudi manj kot neverjetno, kajti vidi se povsod le japonsko vojaštvo. Med tem pa se vodijo pogajanja med avtonomisti na eni strani, kitajsko vlado na drugi in japonsko vlado na tretji, vse skupaj pa je prepleteno z intenzivno japonsko propagando in ves položaj spominja bolj na vojno ko na mirovno stanje.
■-o-
NENAVADNA MIŠKA
Rock Island, 111. — y hiši Iva C. Blue so v ponedeljek zvečer ujeli posebne vrste miško, ki je menda po triku narava pomotoma prišla med mišji zarod in bi morala postati ptica pevka. Že več dni so stanovalci slišali v hiši neko petje, podobno kanarčkovemu. Preiskali so vse in končno izsledili omenjeno miško Živai se nič ne razlikuje od drugih miši, izvzemši v tem, da poje. Poslana je bila na univerzo v Iowa, da jo preštudirajo.
--o-
NEMČIJA GRADI NOV
ZRAKOPLOV Friedrichshafen, Nemčija.— Začetkom pomladi bo postavljen na preizkusno vožnjo nov zrakoplov, ki se gradi v tukajšnjih delavnicah in ki bo do tedaj dogotovljen. Ime mul bo LZ-129. Podoben bo zrakoplo vu Graf Zeppelin in se bo upo rabljal za prometno službo* s severno Ameriko tekom treh poletnih mesecev. V delu je pa še tretji zrakoplov, ki bo podoben LZ-129 in bo imenovan LZ-130.
-o-
PSA LAHKO DASTE FRIZI-RATI
Chicago, 111. — Tudi mah psički bodo zdaj lahko nosili moderne frizure. Poskrbelo se bo za to na 8. nadstropju tukajšnje Boston department trgovine. Tam, se je namreč po nekem vzbrcu, ki ga je eden uradnikov trgovine prinesel iz Londona, otvorila lepotilnica za pse. Svojemu psičku daste lahko tamkaj dlako skodrati, ga tudi ostriči, akoi je potreba, odstranili mu bodo bolhe ter krempeljčke mu bodo na željo manikirali. Prepričajte se, ako ne verjamete.
-o---
Oglašajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"!
PRITISK NA PROTESTANTE
Naziji skušajo spraviti prote
stante v narodno cerkev.
r-r\
Berlin, Nemčija. — Nazij ska dosedanja politika, ko so se posluževali v prvi vrsti prigovarjanja, da bi pridobili nemške protestante za novo nazijsko cerkev, ni rodila uspehov. Doseči uspehe pa so se odločili pod vsakim pogojem in tako so pričeli z nasiljem. V torek je bila izdana nova odredba, ki globoko posega v pravice pastorjev in njih cerkvenih občin. Tako ni dovoljeno, da bi občine na lastno roko izbirale pastorje brez odobritve cerkvenega ministerstva in enako se tudi ne smejo zbirati nikaki cerkveni skladi.
RIM POROČA O IZGUBAH
Rim, Italija--Kakor se objavlja, je od 1. januarja naprej, kar se je pričeia afriška kampanja, izgubilo v njej živ-ljenje skupno 170 Italijanov. Domačinov iz kolonij je padlo več, toda njih število se ne omenja. Poročilo dalje govori, %a so Italijani našli na bojiščih skupno 1631 mrtvih Abe ' aincev.
ANGLIJA RAZPISALA VELIKO POSOJILO
London, Anglija. — Posojilo v znesku poldruge miljarde dolarjev, je razpisala pretekli ponedeljek angleška vlada. Z ozirom na sedanji napeti mednarodni položaj se domneva, da se bo to posojilo vsaj deloma uporabilo za ojačenje narodne obrambe. DoČim za kladništvo ni objavilo, v kake svrhe se bo potrošila ogromna svota, se pa v finančnih kro gih trdi, da se bodo z eno miljardo odkupili nekateri bondi, ki zahtevajo visoke obresti, dočim se o ostali polovici miljarde ne more niti do mnevati, kam se bo obrnila.
VLAK TREŠČIL V AVTO
Chicago, 111. — Dve žensk; ste bili ubiti in en moški smrt nonevarno ranjen ob nesreči, ki se je pripetila v ponedeljek ponoči, ko je na križišču Carpenter rd. in Devon ave. vlak zavozil v neki avto. V avtomo bilu je sedel 54 letni Ch.< B. McClelland, po poklicu učitelj matematike, in z njim je bila njegova 45 letna žena in 19 letna hči. Obe ženski ste bili na mestu mrtvi, dočim je bii mož težko ranjen prepeljan \ bolnico. S to nesrečo je od Novega leta dalje bilo v Chicagi ubitih od avtomobila 713 oseb.
KR1ZEMJVETA
—	Rim,. Italija. — V ponedeljek se je objavilo, da se je italijanski kralj pokazal patri-jota s tem, da je poslal državni banki večjo množino zlata in srebra, ki je bilo njegova last, da se uporabi pri borbi Italije proti sankcijam.
—	Kaii'o, Egipt. — Dvakrat pretekli ponedeljek so izbruhnile na tukajšnjih ulicah demonstracije proti Angliji, ki so jih vprizorili dijaki. Policisti so navalili na demonstran te, ti pa so nasprotno obmetavali policiste s kamenjem.
—	Djibouti, Francoska So malija. — Z južnega abesin-skega bojišča prihajajo poročilo, da Čete iz italijanske kolonije Somalije v velikih mno žinah zapuščajo italijansko armado in prestopajo k Abe-sincem. Nezadbvol.jni postaja jo namreč nad življenjem puščavskih pokrajinah.
—	Berlin, Nemčija. — I/, uradnih krogov se izraža zahteva, naj se ustanovi za dekleta, ki zdaj služijo pri Judih, a bodo morala po posebnem zakonu) s 1. januarjem to službo opustiti, posebno vzgojno taborišče, dokler ne dobe dru ge službe.
KRALJEVA SESTRA UMRLA
London, Anglija. — V to rek, v jutranjih urah, ,je preminula princezinja Viktorija, sestra kralja Jurija. Pokojna je dosegla starost 67 let in je ostala celo življenje samska; bila pa je tudi vedno slabotnega zdravja. Poleg brata, kralja, zapušča tudi eno sestro, ki je norveška kraljica. Ranjka je bila vnukinja kra-i ljice Viktorije.
CIGARE ZA
SELASSIE
Cliicaški Hrvati podarijo abe-sinskemu cesarju škatljo cigar, svojemu rojaku v Abe siniji pa svoto denarja.
Chicago, 111. — Abesinski cesar Selassie bo prejel kot božično darilo škatljo cigar, kar bo zanj gotovo presenetljivo, kajti prišlo bo to darilo iz takega vira, od koder bi ga gotovo najmanj pričakoval. Poslala mu jo bo skupina Chicažanov hrvatskega pokolenja.
Ko so hrvaški delavci v tovarni za cigare na 1644 W. 63rd st. čitali v časopisju o hrvaškem vojaku Klemenu Sergotiču, z Reke doma, kako je pobegnil iz italijanske armade, v kateri je bil prislijen služiti, in je po dolgem trudu in naporu prispel v Addis Ababo, so postali navdušeni za tega svojega rojaka. Enako navdušeni so pa postali tudi za cesarja Selassie, ker je tako ljubeznivo sprejel tega dezerterja in mu ponudil delo v svoji cesarski garaži.
Sklenili so torej, da pokažejo svoja čustva do obeh: Prvemu, da pomagajo, drugemu pa da izrazijo svojo zahvalo. Zbrali so fte in prispevali ter v kratkem času nabrali $25 za Sergotiča in za škatljo cigar za cesarja. Ko so drugi hrvaški rodoljubi to slišali, so se enako zavzeli in tako bo prejel pogumni Hrvat v Abesiniji kakih $200 v dar.
-o——
VIHAR JIM PRIŠEL NA POMOČ
Proving, Francija. — Kako naj bi se obvarovalo drevo, ki je bilo ponos cele Francije, je bil predmet razmotrivanja po sebnega odbora, ki je bil imenovan za ohranitev t,ega dre vesa. To drevo je cedra in je bilo zasajeno leta 1734, da je na ta način staro 201 let. Slavno je to drevo ker je bile največje v Franciji. Visokos* je doseglo 100 čevljev, obseg njegovega debla pa je znaša! 30 čevljev. Med tem pa, ko je omenjeni odbor razpravljal, je prihrumel silen vihar, ki je razklal drevo na dvbje.
POZORIŠČE ITALIJANSKEGA PRODIRANTA
I% Jugoslav!!«,
Huda prometna nesreča na železniškem križišču, pri kateri je pa posestnik Franc Krže iz Cundrovca po čudnem naključju srečno ušel smrti. — Smrtna kosa. — Razne novice in drugo iz stare domovine.
Pokrajina med mestoma Adigrat in Makale v Abesiniji, ki so jo nedavno Italijani zasedli. Slika kaže, s kako opreznostjo so Italijani pro dirali. Dasi niti od daleč ni bilo videti nobenega sovražnika, so se kljub temu skrbno zavarovali od vseh strani. Na čelu pehote so šli bojni tanki.
Vlak zavozil v voz
Brežice, 15. nov. — V sredo ponoči je le po srečnem naključju ušel smrti g. Franc Kržan st., posestnik in trgovec z apnom v Cundrovcu. Zelo marljiv gospodar je in že dolga leta prevaža in prodaja s svojim vozom apno po Hrvatskem, da zasluži, kak novčič za svojo rodbino. Tako je bil na potu tudi v sredi tam doli pri Zaprešiču. Bil je utrujen, zaradi megle pa je bil večer še bolj temen in Kržan na železniškem prevozu ni opazil, da prihaja vlak. Lokomotiva je za-vozila v voz, ubila enega konja in razbila sprednji del voza.. Kržan sam je odletel daleč stran in nezavesten obležal na tleh. K sreči ni dobil nevarnih poškodb zdravi se na domu in upa na skorajšnje ozdravljenje.
Kržan je na svojih vožnjah doživel že mnogo nevarnosti, a tudi marsikako veselo zgodbo. Prijetno ga je poslušati, ko pripoveduje svoje doživljaje, n. pr. kako so ga večkrat napadli cigani, pa se jim je vedno izvil z zvijačo, ali kako so mu padli z ozkega mostu konji v Sotlo itd. Enkrat, že pred davnimi leti, je bil nekje na Hrvatskem kaznovan, ker na vozu ni imel luči.
sestnik pognal iz hiše. Reva ni vedela kam bi se podala, ko je bila z vsem pohištvom in dvema otrokoma postavljena na cesto. Prosila je občino, da bi se je u-smilili in dali streho vsaj otrokoma, pa niso slišali njene prošnje. Ni si vedela drugače pomagati, kot da je odšla z otrokoma in pohištvom vred pod oboke državnega mostu, kjer prezebava z otrokoma vred. — Za razne spomenike in proslave je denarja, za sirote ga primanjkuje.
-o--
Ko so otroci na paši
Ko pasejo živino, si otroci tudi kurijo in tako se je pri tem o-pravku pred. dnevi, tako poročajo iz Celja z dne 17. novembra, vnela obleka 5 letni posestniko-vi hčerki Mariji Zupane in je dekletce dobilo nevarne opekline.
-o--
Nesreča
Pri podiranju drevja je padlo v Solčavi težko drevo na 43 letnega -Matijo Cerneta in ga nevarno poškodovalo ter mu zlomilo tudi levo nogo.
Tatovi
Iz Maribora poročajo: Ves sadovnjak so izropali in izpraznili veleposestniku in višjemu finančnemu računskemu svetniku v p. Aleksandru Ussarju v Hrastovcu .Nabrali in odpeljali so preko 2000 kg lepih kanadk v vrednosti 4000 Din. Nekaj o-sumljencev je izročenih sodišču.
Nesreča s flobertovko
V Mostah v Krekovi ulici je nedavno preizkušal flobertovko 17 letni sin mestnega uradnika Dušana Tavzesa. Na nesrečo se je flobertovka nenadno sprožila ter mladeniča nevarno ranila, da so ga morali odpeljati v mestno bolnico.
-o-
Velika škoda
Trideset tisoč dinarjev škode trpi posestnik Anton Majal iz Bistrice pri Limbušu, kateremu je ogenj uničil stanovanjsko poslopje in hlev. — Posestnik Vid Vidovič iz Korbe pa ima 15.000 Din škode, ker mu je požar vpe-pelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje.
-o-
Smrtna kosa Na Rakeku je umrla Marija Mikše, soproga zadnjega rakov-skega postiljona. — V Zagrebu je umrl dr. Karlo Radoničič, znanstvenik, vseučiliški profesor in predstojnik vseuČiliške medicinske klinike. Rojen je bil v Trstu leta 1879. — V Domžalah je umrl Miha Košir, posestnik, star 82 let. — V Kranju je umrla Angela Hafnerjeva, dobra učiteljica in vzgojiteljica.
-o-
Brez pomoči in usmiljenja Iz Maribora pišejo: Zasebnico Josipino Selinškovo je hišni po-
Opekel se je
v_ Pri cvrtju loja se je ponesrečil 19 letni mesarski vajenec Jožef Tomanič, ki je uslužben pri mesarskem mojstru Weisenstei-iu v Ptuju. Loj se mu je v kotlu ^nel in fanta nevarno opekel po životu.
Žrtev najetih morilcev
Že v nedeljo 10. novembra je padel kot žrtev najetih morilcev 52 letni posestnik Štefan Kepe iz Gaberja pri Dol. Lendavi. Bil je v svojih vinskih goricah v družbi 45 letnega konjača Franca Vaša, 28 letnega Štefana Huzjana in 19 letnega Štefana Srečkarja. Bili do vsi skupaj dobre volje in Kepe jim je dajal pijače, ne da bi slutil, da mu strežejo po življenju. Ko so se zvečer napotili proti domu, so ga ome njeni zavratno napadli in sicer so to dejanje izvršili na prigovarjanje Kepejeve žene, ki je že pred leti najela nekoga, kateri je na Kepeja streljal, pa ga ni dobro pogodil in je potem zbežal v Ameriko.
Lep dar,
Kmalu potem, ko se je spro žila misel za dolenjsko siro tišnico v Šmihelu pri Novem mestu, za katero so se zavzelo nekdanje gojenke pri sestrah v Šmihelu, so začele te gojenke, ki so sedaj nekatere že samostojne gospodinje, pošiljati darove. Mecl prvimi ki se je posebno dobro izka'zal je bil lastnik opekarne "Dolop" v Prečni, ki je z ozirom na to, da so bile njegove štiri sestre in njegova sedanja sbproga tako odlično vzgojene v omenjenem zavodu, poklonil kot prvi j dar za zgradbo dolenjske si-| rotišnice v Šmihelu, 10.000 ! komadov zidne opeke.
farm I
"AMERIKANSKI SLOVENEC«
Četrtek, 5. decembra 1935

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši Slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L
F"""	.-.
Izhaja vsak dan r^zun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za eelo leto ______
Za pol leta ________
Za četrt leta
........$5.00
_____2. SO
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .......................
For half a year __________________
1.50 ! For three months
..$5.00 .. 2.50 .. 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________________________$6.00
Za pol leta _______
Za četrt leta ...
.... 3.00 1.75
Posamezna številka _________________________ 3c
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________________$6.00
For half a year __________________________ 3.00
For three months ____________________—. 1.75
Single copy ................ ..................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act o i March 3, 1879.
Rev. Francis Jager:
Mnenje amer.-slovenskega duhovnika o razmerah v Evropi
ko pride ura ločitve, naj bi nas vzela k sebi pred svojega božjega Sina. — Hvala prev zvišeni, za Vašo 1 jr bežen in Vaš obisk.
Sedaj naj pa nekaj, kar se je
se že
omenim pred ne-
Več če čitam slovenske časopise, tem bolje sera prepričan, da smo jo mi Slovenci in Jugoslovani sploh politično zavozili.
Toda čas je in ravno sedaj pravi in zadnji čas, da spregledamo, mi tukaj in oni v Evropi.
Kako naj si zagotovimo bodočnost in obstanek naše Jugoslavije in posebno obstanek naše slovenske zemlje.
Ne z zabavljanjem čez Lahe po časopisih.
Ne z slabo prikritim sovraštvom napram Mussoliniju.
Ne z prijateljstvom in sodelovanjem z Ligo narodov in z sankcijami naperjenimi proti Laški.
Ne z jalovim upanjem in naslanjevanjem na Francoza in Angleža.
' Ne z upanjem na pomoč v potrebi in sili od strani Male antante.
Ne v kričanju na korajžo, češ: mi bomo že tem strahopetnim Italijanom pokazali kaj je slovenska pest.
Vse to je sama otročarija in "hot air". Naša bodočnost je mogoča samo le v iskrenem prijateljstvu in sodelovanju z Italijo!
Pozor, da koga mrtvoud ne zadene. Poglejmo stvar z pametjo in razumom.
Od kod naše sovraštvo do Italije? Pobrali so nam našo zemljo do Reke. Potujčujejo nas z silo. Kdo nam je vzel našo zemljo? Ko je Angležem in Francozom slabo predlo med svetovno vojno, prosili so Laha za pomoč. Kaj je Lahom svetovna vojska mar? Quanta košta? Kaj in koliko mi daiš Anglež in Francoz, da se tepem za vas? Kaj hočeš? Konferenca v Londonu. Dajte mi polovico nemških kolonij po zmagi; Camerun, zahodno Afriko itd., da imam prostor za izseljevanje in za surovine. Nothing doing. Nemških kolonij ne danlo. Dajte mi kos severne Afrike ali del Abesinije ali Sudana. Ne boš Jaka. Ce ne, pa ne. Če mi ne daste zemlje, pa se sami pretepajte. Tedaj si Anglež pogladi svojo špičasto brado rekoč: Veš kaj Lah, če nam pomagaš, ti pa dam Goriško, Istro, Trst, Slovenijo in Dalmacijo, in pa tiste dele Južne Avstrije, ki ima latinski cerkveni obred. Na to so giihali in slednjič pristali. Pašič je dosegel, da so malo odjenjali in Angleži so Lahom podelili naše zemlje, katere niso lastovali, da so dobili Lahe za pomoč proti Nemcem.
Ne Lahi — Angleži in Francozi so nas prodali! In pri svetovni konferenci so Francozi in Angleži Lahe opeharili, ker jim niso dali Dalmacije, kakor je bilo dogovorjeno.
Sedaj si Lahi iščejo novih kolonij v Etijopiji. Kakor so od nekdaj delali Angleži in Francozi, na Irskem, v Kanadi, Avstraliji, Južni Afriki, Transvaal, Kina, Indija,
Gibraltar, Malta, Egipt, Maroko, Alžir, itd. itd. Cel svet naše male naselbine v So. Chi so z silo pograbili in osvojili in oropali njih bogastva. Cel ~ Kadar se
sve.t ni k temu rekel ne bev ne mev.	loVtvV teda / naj naš prevzvT
In da bi bih varni v posestvu ukradenih in oropamh šeni nadgkoJ5 dr. Rožman nese dežel, so angleški kramarji organizirali svojo policijo, ob- naše prošnje k Mariji Poma stoječo z 50—60 policistov ali udov Društva narodov. In ga na Brezjah, naj bi nas ona mi Jugoslovani smo tudi dobili policajevo zvezdo, da bra- blagoslavljala skozi celo naše nimo angleške in francoske žaklje.	. življenje v tej solzni dolini in
In ko je Laška začela zasedati Etijopijo, kjer je še pol zemlje neobljudene, in kjer zemeljski zakladi rud, itd. gni-jejo v zemlji že od začetka sveta, se je naenkrat Anglija dvignila v "sveti jezi" in je organizirala celo svojo policijo (Društvo narodov) zoper Italijane, 52 narodov proti enemu. Jugoslovani so takoj korajžno nastopili. Prsa ven, trebuh noter, Habt acht! Udri po Lahu. Pomagajmo svojim prijateljem in zaveznikom, Angležem in Francozom. Reveži — Slovenci niti ne vedo za kaj se gre.
Ali sta se Anglež in Francoz kedaj za kaj pobrigala kot samo za svoj žep?
Anglež in Francoz sta si že Etijopijo razdelila med seboj. Francoz doli kos vzhodne puščave, Anglež pa jezera iz katerih izvira Modri Nil, ki namaka Egipt. Poleg tega sta Egipt in Sueški kanal v nevarnosti pred Lahom. Lah naj se pod nosom obriše. Torej pobimo Laha z pomočjo Lige narodov. Če mi Angleži sami gremo v boj za Etijopijo, nas preveč košta. Naj se Liga bojuje — mi bomo pa želi!
In mi Jugoslovani pomagamo. In laško sovraštvo zoper nas raste. In če Lahi dobijo vojsko ali če jo izgub^ potem je njih edina bodočnost na Balkanu. Balkan: les, premog, olje, baker, železo, svinec, kar Lah mora imeti za; zbrani dobr0 znam prijatelji
svoj obstanek. '	cel° iz države Michi*an-
Mogoče je tudi, da Anglež napravi kompromis: Pusti nam Etijopijo — Lah, in mi ti damo prosto roko na Balkanu. In potem? Good-bye Jugoslovani!
Sedaj je čas. Dajmo Lahom našo pomoč. Žito, olje, premog, baker, železo itd.
In če iih Liga bojkotira z sankcijami in jim prepove izvoz in dovoz, odprimo jim mi naše luke in naše bogastvo in pomagajmo jim, da dobe vojsko. Mi jim bomo edini odkritosrčen prijatelj iz vseh narodov sveta.
Pogodimo se z njimi. Quanta košta? Sosedje smo! Prijateljstvo z Italijani nas bo ojačilo.
Italijani so velik narod. Saj se jih cela Liga boji. Če bi imeli Jugoslovane za prijatelje in zaveznike, bi ta skupina lahko kljubovala celi Evropi. Če smo pa zoper, nas bodo pa ali tepli, ali pa prodajali.
CVETJE HVALEŽNOSTI NA SVEŽI GROB Č. M. 5EBA-STIJANI
Cleveland, O.
Da Tebe ni več, blaga sestra, verjeti noče mi srce...
Brala sem v A. S. obširen dopis, da je dne 10. novembra umrla č. m. Sebastijana. Težko me je zadela ta novica. Hvaležnost mi veleva, da pri-mem za pero in napišem par skromnih vrstic. Poklanjah jih č. m. Sebastiani na svežo gomilo.
Sosedi sva bili z blago č. materjo Sebastiano tam v naši
kaj časom prigodilo. — Sreč- 'dragi domovini. Ne zmanjkalo nega večera smo bili deležni j bi gradiva za ves list, da bi po naših prijateljih Mr. in lahko dovolj častno opisala Mrs. Vrbek iz Whiting, Ind.,i vrline č. sestre in dobre &eu-ko sta obhajala 30 letnico, virtove hiše. svojega zakonskega življenja, j Ponosne so lahko Slovenske Prišla sta k nam v So. Chicago gorice na tako slovensko hčerko. Njeno ime bo v kroniki naše župnije zapisano na čast nem mestu. Kd'o bi ne žaloval za njo...
Dobro sem poznala njenega dobrega očeta. Po moji otroški sodbi so oče delali prevelik križ in prepočasi, ko so tam v prvem stolu v cerkvi tako lepo .. Pa Bog je bogato po plačal dobrega očeta, ki so svoje žuljave kmečke roke sklepali v pobožno molitev. Glejte, dobra Neuvirtova hiša ima šest čč. sester pri redovnicah. Štiri hčerke, vse prednice, potem je bila še teta pod imenom Brigita in pa nečakinja rajne, č. s. Barbara. Bog daj
in naš povabila na večer 9 novembra k tukaj dobro poznanemu Bab Soldo, ki ima svoj pivotoč na 9917 Ewing Ave. Omenjena Mr. in Mrs.' Vrbek sta hotela pokazati do svojih prijateljev res pravo; ljubezen in tako sta nas povabila k ^omenjenemu na ve liki obed, kjer .smo se prav'molili dobro imeli. Bili pa so tamka,i
Le ptfosi za ljubljeni narod
slovenski, naj v srečno Ti večnost sledimo mi vsi.
Marija Kurnik.
-o--
ŽENSKE VABLJENE NA SEJO
Chicago, 111.
Ta četrtek, 5. decembra, se bo vršila važna seja tukajšnje podružnice Slov. Ženske Zveze, št. 2, h kateri so vse članice iskreno in njuno vabljene. Pričetek ob 8. uri zvečer v na vadnem prostoru. Po seji bo članicam na razpolago okusen prigrizek. Pridite vse.
Odbor.

>s



NADŠKOF DR. ROŽMAN V SO. CHICAGI IN ŠE DRUGE NOVICE
So. Chicago, 111.
Poglejmo danes naš! katoliški list Amerikanski Slovenec, ki nam letos prinaša in oznanja toliko lepih novic in slovesnosti. Začele so se te slovesnosti v naši nepozabni do movini Sloveniji in vodila jih je sama naša preblažena sveta mati Marija Pomagaj z Brezij, h kateri je že toliko stotisoč vernikov potrkalo na vrata in jo prosilo pomoči, za katere jih je ona tudi usliša-la. Kakor smo videli, je Marija pokazala svojo materinsko ljubezen do svojega naroda, ko je po svojih služabnikih, duhovnikih in zastopnikih katoliškega ljudstva, pripravila veličastno proslavo svojemu Sinu v Ljubljani, slavni evha-ristični kbngres, na katerem je hotela zbrati vse slovenske
otroke. Marija Pomagaj z Brc zij je sama šla na ta evhari stični kongres v Ljubljani in videla, da tam ni vseh njenih slovenskih otrok, katere ona ljubi. Šla je do velikega duhovnika ljubljanskega nadškofa dr. Gregorija Rozmana in ga navdahnila z mislijo, naj gre blagoslovit otroke kateri žive v daljni Ameriki, da tudi oni dožive materinsko ljubezen Marije Pomagaj.
V resnici danes lahko reče mo, ko se od naselbine do na selbine pomika slav no št za slavnostjo, da je to sreča, ki je slovenski narod v Ameriki še ni doživel. Srečne se moramo šteti, ko lahko osebno izrekamo svoje mnenje'in svoje pozdrave izročamo v roke prevzvišenemu' nadškofu dr. G. Rožmanu, da jih ponese s seboj v domovino. — V veliki vdan,osti se moramo zahvaliti, prevzvišeni, Vaši ljubezni do
ko so bili tam družina Porente iz Hesperia, Mich'., Mr. in Mrs. Fabjan iz Chicage, Mr. in Mrs. tarina Triller iz Indiane, Dru žina Mish, družina Arch in Mr in Mrs. Benedik tudi iz Indiane, dalje družina Frank Teringer, Mr. in Mrs. Divajar, Mrs. Teringer, Miss Teringer, Mr. in Mrs. Pogliero in Mrs, Mary Shifrer. — Jaz sem pa za mizo sedel in prav dobre čase imel z okusnim ječme novcem. Poleg tega sem se pa še prav debelo smijal, ko je Miš s svojim zadnjim delon:. ledene skale premešava]. Ja. je že tako, da se živemu človeku pač res vse pripeti, mrt vemu pa le jama. — Tam ,ie bil tudi naš prijazni fantek Hvala, ki je ubrano raztezal svojo harmoniko, da je bilo naše veselje še večje. Bab Sol do je pa posipal tlak, da je kar drselo, kot da si na samem ledu. In no, vsaj veste, da je treba na "ohceti" tudi zaplesati.
Prav lepa hvala vsem skupaj za prijaznost, ki ste jo izkazali do naših pijonirjev, da smo tako veselo obhajali skupaj njih veliki dan, tridesetletnico poroke, katerega sta zdrava dočakala v ljube'zni
še slovenskemu narodu, mnogo ki Je glasilo naše ženske orga
tako globoko vernih pridnih družin.
Bilo je pred sedmimi leti,
NAŠA POROČEVALKA IZPOLNJUJE SVOJO OBLJUBO
Indianapolis, Ind.
Kakor sem zadnjič omenila, da če bo kaj veselih novic, se bom še kaj oglasila. Evo jih.
Prva je ta, da smo imeli v nedeljo priliko videti v resnici zanimive in lepe slike, katere nam je kazal Mr. Anton Grdi na iz Clevelanda. Zanimive so slike iz starega kraja, kakor tudi one iz Clevelanda. Slike so jasne in razločne, da. smo n^ njih opazili mnogo znanih obrazov iz starega kraja in tudi iz Clevelanda. Tako lahko omenim, da smo imeli pri liko spoznati našo predsednico Slovenske ženske zveze in tudi urednico našega lista "Zarja-,"
nizacije Slovenska ženska zveza. — Kdor ljubi svoj rojstni kraj in milo domovino Slove-
mojimi otroci v tujino, v daljno Ameriko. Takrat je prihitela č. prednica Fabijana ? iskrenim naročilom, s solzo v očeh: "Pozdravite mi mojo se stro Sebastiano!"
Velika ljubezen je vezala to dobro družino ter vem, da bo smrt č. m. Sebastiane težka in bridka novica, katera bo želo globoko ranila vse č. sestre, rodbino Šeneharjevo in brata Janeza.
Imela sem srečo- enkrat hiteti tje v daljni Lemont, kjer je po veliki dobroti č. m. Sebastiane tudi moja hčerka Angela. Takrat sem imela srečo iskreno pozdraviti vsaj enkrat hčerko krasnih Slovenskih goric, blago in nepozabno č. m. Sabastiano. Bila sem ves popoldan v njeni družbi. Romali sva v duhu v drage domače kraje tje v ljubljene Zire, kjer
drug do drugega in v zado (še stoji ob znožju malega grička, daleč znana, dobra Neuvirtova hiša.
Kmalu bo zopet ljubi Božič.
voljnosti. Želeli smo jima še sreče in veselja in zadovolj-nosti, katero si sama želita in
Življenje je Bernard.)
smrt. (Claude
Ples okrog zlatega teleta jc edini, ki ne postane nikoli no-moderen.
novembru, ko sem odhajala z Mj°> za takega so te slike velikega pomena in mislim, da ga ni pravega Slovenca, ki bi ne ljubil svoje domovine. Zato rojaki, veselite se slik, katere vam prinese Mr. Anton Grdina. To so slike, ki so vre dne vsega priporočila.
Govori se tudi nekaj med tukajšnjimi Slovenci, da naaj pride obiskat praMiivišeni l,i«b| ljanki nadškof dr. Gregorij Rožman. Zakaj bi pa tudi nc prišel? Sprejeli ga bomo z vso ljubeznijo in uljudnostjo, ker to bo za nas velika čast, to b| čast za celo našo slovensko katoliško naselbino v Indiana' polisu.
Ker slo ravno zimski meseci pred nami in ima marsikateri veselje z raznimi ugankami-bom pa še jaz prispevala pa* ugank, morda jih bo kdo rešil Če jih pa nihče ne bo, bom pa sama povedala rešitev v enem svojih dopisov. — Prva je ta: Kdo je bil Jezusov prvi prijatelj na svetu ko se je rodil. —* Rojen je bil, krščen ne, J11 umrl in ne bo i\mrl. — Drugs je pa ta: Bog nima, vi nimatr; jaz nimam, pa če bi imela, bi za ves svet ne dala. — Kdo1' bo uganil katero izmed teh dveh ugank, ali obe, naj m1 piše na moj naslov.
Josephine Barbarich. 921 Hough St.
-o-
Tisti mladi človek je parne" ten, ki vedno misli na to, d3 Jbi si vzel ženo — a ne vzarn° .nobene.
pa da bi učakala še tudi z,la- j Tvoj dragi spomenik, jaselce, tega jubileja v zdravju in veselju. Bog ju živi.
Bralec, podpiraj svoje glasilo, katoliški list Amerikanski Slovenec.
M. Shifrer
bodo še stale v naši hiši, a Ti, č. m. Sabastiana, pa si odhitela v večne višave. Ne pozabi na nas...
Tam v tihi družbi svojih so-sester, v daljnem Lemontir, tam zdaj čakaš na trobento angelja. Le mirno spavaj, č. m. Sabastiana.
V večnost Te srečno Gospod je poklical, da plača Ti trude, trpljenje, skrbi.
ZLATO MESTO IN TARZAN
(64)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Ricc Burroughs
km
.-"'S-—Sss^ižššfete*
Nemone se je naglo obrnila k vratom in jezno pogledala Erota, ki je vstopil, ne da bi poprej naznanil svoj prihod in tako zmotil njen' pogovor s Tarzanom. "Predno vstopiš pred me," je rekla Nemone mrzlo, "glej da se prej naznaniš, če te želim sprejeti." Ostro ga je pri tem pogledala kot bi ga hotela z očmi prebosti.
"Veličanstvo," se izgovarja Erot, "nisem bil tega navajen," "Ti imaš pač slabo navado," ga je ostro zavrnila. "Glej, da se te razvade odvadiš. Je zabava pripravljena?" "Vse je pripravljeno vaše veličanstvo," je hinavsko ponižno odgovoril JSrot "Pojdimo torej," je velela Nemone — in so drug za drugim odhajali.
Sprejeti in spremljani od kraljeve garde, so Nemone, Tarzan in Erot šli mimo številnih koridorjev in se nato vzpeli po stopnišču v drugo nadstropje palače. Tam jih je straža spremila na neki balkon, odkoder je bil lep. pogled na malo zaprto dvorišče. ■— Na drugem koncu dvorišča je Tarzan opazil mala odprta vrat^.
Skozi vrata je kmalu prišel mlad močan lev, katerega so sončni žarki vidno dražili, kajti vedno je mežikal z očmi, ko se je ogledoval okoli po areni. "Iz tega leva ki je še mlad, bo postal močan in zastaven lev," pripomni Nemone Tarzanu. — Kaj pa dela sedaj tukaj sam na tem prostoru," vpraša radovedno Tarzan.
je poleg vašega imena in naslova »značba '11-35' je to znamenje,
da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših Pokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške jn delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
Četrtek, 5. decembra 1935
•AMERIKANSKI SLOVENEC"
iStrsm i
PRIHOD IN LEP SPREJEM PREVZV. LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA V JOLIETU
ZRAČNT OR TAK K A PACIFIKU
Joliet, III.
Dolgo zažpljeni in z veseljem Pričakovani dan, ko je naša naselbina imela čast sprejeti in pozdraviti visokega gosta nadškofa dr. Gregorija Rozmana, je slednjič prišel. Dne 23. novembra se je ves slovenski Joliet Praznično oblekel in se pripravil za sprejem prevzv. vladike '.iubljanskega. Slovenske hiše po Broadway so bile vse v zastavah poleg ameriških državnih, so vihrale tudi slovenske in papeževe. Pri hiši rojaka Franka Hochevarja je pa bil razpet čez cesto velik napis: "Pozdravlje-— Zlasti lepo je bila okrašena North Chicago cesta od Ruby mosta pa do Jackson St. Raz zvonikov cerkve sv. Jožefa So ponosno vihrale velike ame-riške državne in slovenske zastave, medtem ko je bilo pročelje cerkve lepo okrašeno s papeževimi zastavami, okolu velikega slavoloka, na katerem se je blestel napis: "Prevzvišeni g. nad-1 skof dr. Rozman, pozdravljeni! 7- dobrodošli!" Na Domu KSKJ.1 •le bil jako lep pozdravni napis, ki se je glasil: "Prevzvišeni vlačilca dr. Rozman, Kranjsko Slovenska Jednota Vas udanostno Pozdravlja!" Ves napis je bil °kusno okrašen z ameriškimi, slovenskimi in papeževimi zastavami.
V tem slavnostnem razpoloženju se je malo pred poldnem, Pod vodstvom č. g. župnika Rev. John Plevnika odpeljalo 30 lepo okrašenih avtomobilov s cerkvenimi odborniki, tukajšnjimi gl. Uradniki KSKJ., Jos. Zalar, Louis Železnikar, Steve Vertin in Fr. Gospodarich; Fran Vra-hichar gl. odbornik JSKJ., odborniki in odbor nice vseh cerkvenih in podpornih društev, v %icago, k fari sv. Štefana, po ^vzvišenega gosta__Po kratita oddihu pri sv. Štefanu, je ^ispel prevzvišeni v spremstvu l'°mačih gg. duhovnikov med jJJN, nakar ga je v imenu fare sv. J°žefa udanostno pozdravil Mr. ^eo. Stonich in spremil v avtomobil. Poslovili smo se od prijaznih Chicažanov in se odpeli z našim visokim gostom ^roti Jolietu. Peljali smo se mi-^0 naših ameriških Brezij, kjer !e vsa samostanska družina, ki bila zbrana pri cesti, pozdrava svojega ljubljenega nadpa-^tirja. Ob krasnem vremenu, ki )e bilo kot nalašč, za ta, za nas zgodovinsko veseli dan, Strio dospeli v Joliet okoli 4. ure kjer je na N. Chicago ce-sti pri Ruby mostu bila zbrana ^0 malega vsa slovenska naselja, skozi do cerkve sv. Jožefa. ^aša šolska godba, 105 muzikan-°v> vsa šolska mladina, društva številnimi zastavami in mno-drugega občinstva, ki je z vsem naudušenjem pozdravljalo °šlega vladiko. Godba je zai-«rala prvi pozdrav prevzvišene-11111 nadškofu, na kar je vsa ta pestra povorka pred avtomobi-
0.11	prevzv. gosta korakala do cerkVe sv_ j0gefa. y zvonikih j a Pa naša mojstra John Rifel
John Rus, pritrkavala na zvo-j°ve in proizvajala najlepše me-v°c'i.ie, kar je napravilo slavnost e bolj veličastno. Ob igranju »f ie prevzvišeni vladika z avtomobila pred župni-ern, kjer ga je čakal župan me-Joliet Mr. Jones in ga v le-J)Gsedah pozdravil, ter mu
1,'	°cil velik pozlačen ključ z jj Osnimi trakovi, na katerih je j, 0 Pisano v slovenskem jeziku:
Vzvišeni, mesto Joliet Vas javlja! Na stopnicah župni-
cerkvi z papeževimi, slovenskimi in zvezdnatimi zastavami, oltarji pa s krasnimi cvetlicami. Naša velika cerkev je bila veliko premajhna ta večer. Ko je prišel orevzv. nadškof v spremstvu duhovnikov in mnogoštevilnih maš-nih strežnikov v cerkey, so se oglasile naše mogočne orgle na koru, pod mojstrsko roko našega vrlega organista A. Rozmana v pozdrav prevzv. cerkvenemu knezu, na kar je cela cerkev zapela ono globoko ginljivo: "Kraljevo znamenje Križ stoji." Nato so bile slovesne pete litanije. To je bilo pa nekaj tako veličastnega, da se ne da opisati. Tako splošnega in vnetega petja, še ni bilo v. naši cerkvi. Nad 600 šolarjev, odraščeni mladeniči, dekleta, starejši možje in žene,-vse je pelo one mile stare priljubljene: Marija h tebi uboge reve; Lepa si lepa si roža Marija in ono v srce segajočo; Zdaj za Jezusom hodimo; z nepopisno
smo skoraj pozabili da se nahajamo v tujini, imeli smo med seboj blagega očeta, kateremu srce gori le za dušni in telesni blagor slovenskega naroda.
Prevzvišeni vladika dr. Rozman! Telesno ste se ločili od nas a v duhu ostanete vedno pri nas. Vašega prijaznega obiska, Vaših zlatih naukov, ne bomo nikdar pozabili. Molili bomo fca Vas, da
mili slovenski narod!
Mihae! Hochevar
' POSLEDICA VOŽNJE V
tejšim, nakar je bila slavnost s lepo melodijo. Solze so mnogim tem zaključena. Podali smo se
Velikanski leteči čoln "China Clipper", ko je nedavno letel nad San Francisco, namenjen za polet preko Pacifika proti Filipinom. To pot, dolgo 8000 milj, je zadnje dni končal in se zdaj vrača v domovino.
pridigi je nam prevzvišeni podelil svoj škofovski blagoslov in nato je bil blagoslov z Najsve-
zalivale oči, ko so čuli topeesm, kajti mnogi jo nismo slišali že od mladih let. Gotovo da nam bo to krasno petje in vsa pobožnost, ta večer, ostalo vsem v trajnem spominu ter upamo, da bomo v bodoče še večkrat tako goreče častili našo nebeško Mater z njenimi lepimi pesmami s skupnim petjem. Po litanijah je imel prevzv. vladika lepo pridigo, zahvalil se za prisrčen sprejem in izročil pozdrave domovine joliet-skim Slovencem.
Prevzvišeni je pohvalil lepo petje in se izrazil, da ko bi ne videl toliko avtomobilov v njegovem spremstvu, bi mislil, da se nahaja v Ljubljani, ne pa v A-meriki, v Jolietu. Peli ste ravno iste pesmi kot smo jih peli mi na
na svoje domova vsi ■ v zavesti, da smo srečni, ker smo to doživeli in bili navzoči pri tej nepopisno lepi slavnosti.
V nedeljo 24. nov. ob 10. uri dop. se je zbrala zopet šolska mladina in vsa naša društva z zastavami pri naši šoli, da spremi prevzv. nadškofa v cerkev. Ves ta pestri sprevod se je začel pomikati po Scott st. na N. Chicago st. proti cerkvi z masnimi strežniki, za temi duhovniki in prevzv. nadškof s svojim spremstvom. Med tem se je z zvonikov čulo umetno lepo pritrkavanje, ki je na množice napravilo še bolj veličasten utis. Pri cerkvi so moška društva napravila velik špalir, skozi katerega je šel prevzv. vladika, s svojim sprem-
evharističnem ljongresu, razlika styom .v. cerkev. Veličastno so zo-je le ta, da je tam pelo nad pet zadonele naše orgle, pevski
26.000 otrok in na tisoče drugih vernikov, vas je pa bilo malo manj. — Potem nam je lepo govoril o evharističnem kongresu v Ljubljani in pa od Marije Pomagaj z Brezij, o njenem romanju v Ljubljano na evharistični kongres in o pobožnosti in uda-nosti Slovencev do nebeške matere Marije in pa pobožnosti in vere do Presvete Evharistije. Zdelo se nam je, da se nahajamo sami v stari domovini in da smo priča vsem tem dogodkom, tako živo sliko nam je podal prevzvišeni vladika o vseh teh slavno-stih in pobožnostih, ki so se vršila zadnje poletje v Ljubljani. Pa tako lepo domače je govoril, tako prepričevalno in zanimivo obenem, da ga je moral vsak z zanimanjem poslušati in slediti. Ni čuda, da si je na mah osvojil vsa srca, kajti čutili smo, da imamo med nami velikega duhovnega očeta, ki ima blago srce za naš slovenski narod v duhovnem in telesnem oziru. — Po
zbor je zapel lepo pesem, po kratki molitvi pred oltarjem, je šel prevzvišeni na prižnico, kjer jo imel globoko pomenljivo in podučno pridigo z evangelja te nedelje, o poslednji sodbi in o sodbi slehernega, takoj po smrti. Kot pravi apostol je nam z očetovsko ljubeznijo, polagal mi srce lepe nauke, kako naj živimo, da bomo vedno v prijateljstvu z Bogom in da bo ob koncu življenja, naša duša lahko stopila pred večnega Sodnika, ko bo njegova sodba odločilna za' našo večno srečo. Vzemite te nauke za spomin na moj obisk med vami in se ravnajte po njih. ter boste srečni tukaj v življenju in v večnosti. S tem lepim priporočilom je prevzvišeni kon-, čal svojo pridigo, ki je segla globoko vsem v srce in bomo ta njegov blagi spomin ohranili vsi za vedno v naših srcih. Po pridigi je daroval prevzvišeni pon-tifikalno sv. mašo ob asistenci čč. gg. duhovnikov Rev. Wencel
Šolar naddiakon, Rev. M. J. Butala diakon, Rev. Jakob Poinkvar poddiakon, Rev. Benedikt Hoge, Rev. Bernard Ambrožič častna diakona, Rev. John Plevnik, Rev. M. J. Hiti in Rev. George Kuzina. Cerkveni pevski zbor je krasno pel na koru, lepo latinsko mašo pod vodstvom organista A. Rozman. Po sv. maši je bil blagoslov z Najsvetejšim in za tem nam je prevzv. nadškof podelil papežev blagoslov, na kar je zapel "Te Deum" in na to je vsa cerkev pela zahvalno pesem, kar je bil zopet ginljiv prizor. Vernikov je bila cerkev tudi to pot nabito polna, da se je celo težko dobil prostor za stati. Kmalu popoldne so se začeli-zbirati rojaki v auditorium Katoliške višje šole prej De Lasale, kjer se je imel vršiti slavnostni koncert v počast prevzv. gostu. Dolgo pred določenim časom je bila velika dvorana popolnoma zasedena. Kot so trdili starejši farani, še ni bilo toliko jolietgkih Slovencev skupaj zbranih, od kar fara sv. Jožefa obstoji. Ob pol treh je v spremstvu duhovnikov* prišel prevzv. nadškof v dvorano, viharno pozdravljen od mnogoštevilne množice navzočih. Nato je prikorakala 105 muzikantov bro-ječa godba, ki je takoj zaigrala svojo koračnico "Columbian", takoj nat6 pa ameriško himno Star Spangled Banner" in slo- jev. Elisabeth IClepec je v imenu
čki-šolarji prvega razreda, dečki in deklice, vsi belo oblečeni, ki .-.o izgledali kot mali angeljčki, vsakteri je imel lepo vrtnico v roki pred njim je bila pa prazna košarica, na kar so vsaki posamezno z lepimi besedami poklanjali cvetlico prezvzišenemu vla-diku v pozdrav in jih vkladali v košarico; ko so bili vsi gotovi so imeli velik krasen šopek in so ga potem izročili prevzv. nad-ikoVu. Ponosno je prišla na oder med tem mala deklica Mary v narodni noši, hčerka Frank in Mary Vranichar, ter pogumno povedala da je mlada Slovenka stara 6 let in ljubi slovensko petje ter je nepričakovano lepo glasno zapela prvo kitico pesmi: "Tam na vrtni gredi". — Bil je ginljiv prizor nedolžne mladine in so bili deležni splošne pohvale. Nato je godba zaigrala valček: "Solnčni dnevi". Za tem so pozdravili prevzvišenega, John Pazderc, za društ. Presv. Imena, Mrs. Mary Gulig za Bratovščino sv. rožnega venca, John A. Mutz za mlad. društ. Presv. Imena, Miss Lucille Zivetz za dekliško Marijino družbo, Joseph Gnido-vec za deško društ. Presv. Imena in Miss Olga Erjavec za Dekliško družbo sv. Neže. Za temi je zaigrala godba valček: "Blue Danube"; na kar je nastopil šolski pevski zbor okolu 200 šolar-
imeli kratke nagovore: Rev. Benedict Hoge, Rev. Bernard Ambrožič in Rev. Wencel Šolar. Pevski zbor je zapel: "Savinski dol" in "Planinarca", nakar je godba zaigrala valček "Gor čez Jezero", katero jc v počast pre-vzvišenemu nadškofu priredil za godbo kapelnik Mi.. DaValt. Ter so „o prav lepo zaigrali, za kar je bil prevzv. vladika prav vesel. Nato je naudušeno pozdrav- i Vas Bog varuje in spremlja vseljen nastopil prevzv. nadškof.!povsod skozi Vaše življenje in Najprej se je lepo zahvalil, za {blagoslovi Vaše blago delo za naš tako veličastno prireditev njemu v počast, zlasti je pohvalil šolsko godbo in omenil da je to edina godba te vrste ne samo v •
ameriški Sloveniji ampak tudi !	PIJANOSTI
v stari domovini, kar je gotovo ! Chicago, 111. — 54 letni v čast jolietskim Slovencem, ter i Andr. Marzurski, 8415 Essex vsemu narodu v velik ugled. Na- ave„ si je pretekli torek sku-:to je povedal mnogo zanimivega šal vzeti življenje, ko *je videl, !iz stare domovine in iz Jugosla- kako katastrofalno nesrečo je I vije, ter zlasti povdarjal narav- povzročil nekemu otroku, ko j no lepoto slovenske dežele, ki nje je vozil, v pijanosti. V petelini enake na svetu. Priporočal je preteklega tedna je povozil 7 I posebno tu rojenim Slovencem, [et staro deklico Mary J. Storiti obiccejo če je le mogoče, do- ren> 2702 E. 83rd St. Poškod-movino njih staršev, kar jih bo jba .je tako resna, da so morali ;.podbudilo do večjega spoštova- [deklici v bolnici odrezati no-ii j a do svojega naroda. Nato je |g0. Mož je jokal, k0 je videl
v bolnici žrtev svoje vožnje.
-o-
"Am^r. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne darno iz rok 'prej, !r.ot na smrtni postelji amerilcanskega lovenstva.
ZA BOŽIČ
% t
fyjj^ne deklice, Mary Kozich, fy))611 -^ikush in Margareth bo- ! Prva je v lepem govoru (||.. ''avila prevzv. nadškofa in jigj^ mu je izročila krasen šo-?Vetlie. Nato se je podal v W, v spremstvu duhovni-Sfyjj ogromna množica ljudje j je pa podala v cerkev, ki a bujno, okinčana po celi
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
vensko himno "Naprej Zastava Slave", katere so vsi navzoči stoje poslušali. Mladi godbeniki so želi buren aplavz za tako per-.fektno igranje naših narodnih himen. Nato je č. g. župnik Rev. John Plevnik v lepo zamišljenem govoru v imenu fare sv. Jožefa pozdravil prevzv. nadškofa ter se mu iskreno zahvalil za njegov visoki obisk, ki je časten za vso faro in v veliko veselje faranom ter je omenil, da je ta prireditev prirejena njemu v počast v znak hvaležnosti za njegov obisk in upa, da bo odnesel lepe spomine na svoje rojake v Jolietu. Nato je cerkveni pevski zbor krasno zapel pesem: "Pozdrav" in "Gor čez Jezero", Za kar je žel burno pohvalo. Za tem je v imenu cerkvenega odbora v lepih besedah pozdravil prevzvišenega odbornik Frank Hochevar. Na kar je sodba zaigrala jako lepo mično zbirko slovenskih pesmi. Nato so na oder stopili naši mal-
Dinarji:
Za $ 2.75........................100 Din
7* $ 5.10........................200 Din
Za $ 7.20........................300 Din
Za $ 9.60........................400 Din
Za $11.70.....................„.500 Din
Za $23.40......................1000 Din
Za $9.20..
.......100 lir
Za $87.25..
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za	$10.00 pošljite.............$10.85
'Za	$15.00 pošljite............$16.00
'Za	$25.00 pošljite..............$26.10
Za	$40.00 pošljite............$41.25
Za	$50.00 pošljite............$51.5C
Lire:
Za $44.00..............:.........500 lir
..................1000 Ur
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
■ JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskoga Slovenca)
1819 W. Cerraak Rd.>	Chicago, Illinois


zbora lepo pozdravila prevzv. nadškofa na kar so krasno zapeli posebno prirejeni pozdrav njemu v počast ter še d* t, druge mične pesmice. Pesem o Žili in Po Koroškem in Kranjskem. Nato je zopet godba zaigrala in sicer "Polka". Za tem je govoril v imenu vseh podpornih moških društev Mr. Jakob Šega. V imenu ženskih društev je govorila Mrs. Mary Golobich. Nastopil je mlajši cerkveni pevski zbor, ki je lepo zapel dve narodne pesmi: Kje so moje Rožice in Trtica mila, na kar je godba zaigrala koračnico: "Marche Pontificale". Nastopi! je cerkveni pevski zbor ter zapel: "Venček narodnih pGoini". Nato so .govorili Jos. Zalar, gl. tajnik v imenu KSKJ., George Stonich gl. predsednik za Družbo sv. Družine, Josephine Erjavec gl. nadzornica za Slovensko žensko zvezo. Sledila je godba ki je zaigrala valček — 'Roses and Orchids". Nato so
goreče priporočal da delujmo vsi na to, da bo škof Baraga kmalu pripoznan od sv. cerkve za svetnika. To se bo pa zgodilo le če bomo veliko molili v ta namen in se Baragu' priporočali v naših potrebah in težavah. Bog hoče, da mi pokažemo, da želimo Baraga za svetnika in našega pri-prošnika v nebesih. Moj glavni namen potovanja po Ameriki je, da sp-' dbudim rojake za to zvi-šeno delo, zato imam edino prošnjo do vas ko odhajam, in želim da mi jo spolnite, namreč, pomagajte z vašimi molitvami in delovanjem, da dobimo Slovenci kmalu Barago našega prvega svetnika. Prevzvišenemu govorniku smo z vsem zanimanjem sledili. Slišali smo mnogo lepega in podučnega, ki nam bo ostalo v trajnem spominu.' Po končanem govoru je godba zaigrala: i "Hej Slovenci", katero je občinstvo stoje z vsem naudušenjem pozdravljalo. S tem je bil ta zgodovinski program zaključen in ljudstvo se je začelo zbirati okolu prevzv. vladike, ki je prav po očetovsko prijazno govoril z vsakim brez razlike in pokazal, cla ima blago srce do svojih rojakov.
V ponedeljek zjutraj ob 8. uri, je" prevzv. vladika daroval sv. mašo za šolsko mladino, pri kateri je cela šola krasno prepeva-, la lepe slovenske pesmi in je bila cerkev zopet polna vernikov. Mnogo jih je prejelo tudi sv. obhajilo pri tej sv. maši. Po cerkvenem opravilu je prevzv. nadškof obiskal našo šolo in bil z velikim veseljem pozdravljen od šolarjev ter so mu v vsakem razredu zapeli več lepih pesmi v počast. Prav pohvalno se je izrazil o naši šoli in mladini, zlasti ga je veselilo, ko tako čisto lepo slovensko pojejo, bodisi cerkvene ali narodne pesmi. — Obiskal je po tem tudi gl. urad KSKJ. ter se jako zanimal za vse v uradu. Ob slovesu je podaril br. gl. tajniku Zalarju lepo njegovo sliko z lastnoročnim podpisom, za spomin na njegov obisk. Zvečer ob peti uri nas je zapustil in se v večjem spremstvu odpeljal v La Salle.
Minuli so naši lepi dnevi, kc
SLUŽBO DOBI
priletna ženska. Paziti na otroke, majhna hišna dela. Plača po dogovoru. Oglasite se pri: Jen-u'e Zupančič, 3229 So. Karlow ivenue, Chicago.	(6&7)
HOJ Mili
Bil je zelo suh in ni i raw nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi ie' stDi-iti."
Matei-e pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za stihe podhranjene otroke. Njega vsebina 'so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtniee, slabega' apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečisto kože in sitnosti v zvezi' z prebavnimi nerodnosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. ■ V vseh lekarnah.
T-RIN&R'S EEJXIR OF BITTER WINE
Joseph Trkier Comnai.y, Chicago
23 LET IZKUoNJE
Pregleduje; oči in <>r«dpisuje očala
DR. JOHN J. SMEMA
O PTO M ETRI ST • 1801 So. Ashland A ven! m Tel. Canal 0S23 Uradrvc ure vsak dan od 9. zjatrs;
do 8:30 zvečer.
VELIKOST NOVE LADJE
v M«S^ŽMIPBRPBP .. VW ■■<: ■ .fc-H-
Na .gornji sliki si lahko ustvarimo približen pojem o velikosti nove ladje "Queen Mary", last Cunard White Star družbe, ki bo meseca maja postavljena v prekoatlantski promet. Ladja je na sliki postavljena navpično na nos in vidi se, da je bolj dolga, kakor je visokost katerekoli svetovnih stavb, bodisi Eiffe-lovega stolpa v Parizu, RSA poslopja v New Yorku. velike piramide v Egiptu, ali katerega koli drugega.
V NAJEM
štiri sobe v drugem nadstropju; elektrika in plin. V bližini slovenske cerkve. Poizve se v upravi tega lista.
aarasK
, I
SLOVENSKIM KUHARICAM in TRGOVCEM g
priporočamo novo zalogo Staro-krajske prosene kaše, fine bele || ajdove moke, fine koruzne moke*® in Ješprena. — Tudi imamo » Španski žefran, Muškatovo cve- H tje, Lorber jagode in vse druge j§ kuhinjske dišave. — Nadalje Knajpova zdravila in mešane ks čaje vseh vrst.
Prodaja na drobno in debelo. Pišite po cenik.
Steve Mohorko Co.
704 SO. 2nd STREET, MILWAUKEE, WIS.
!
ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasilo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih, Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od;
KNJIGARNA
AIR. SLOVENEC
1349 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Četrtek, 5. "decembra 1935 '
B
/m
" Krščen denar "
POVEST.
wirMMmmmmmmmi^
Spiral DR. IVO SORLI.
No, pa je videl, da bi se dalo s Šilarico začeti, ko je samo še ena gostilna v tako velikem kraju. Močnik da se seveda jezi in da ga je hotel dati odtirati celo z orožniki, dosegel pa je le to, da prihajajo gospodje zdaj rajši k njemu. Pa naj pride no Miha v nedeljo pokusit njegovo novo vino — tudi on bo dal za kak liter.
In ko je Martin videl, da se je bil dovolj prikupil in da domaČi govore vse bolj spoštljivo ž njim, in ko mu je tudi Miha obečal, da pride, se je naglo odpravil.
* *
Pa niti ni bilo treba čakati do nedelje na ljudi. Že isti dan in potem več in več naslednje dni so prihajali, pokušat novo vino. In ta in oni ga je vzel mero tudi domov, češ, da ima" bolnika; ali pa s kakim drugim izgovorom.
"Boste videli, mama, da pojdeva po novo vino, predno bo štirinajst dni. Močnik bo iz svojega pa ocet pridelaval," se je smejal Martin.
"Jaz že ne pojdem več," je zagodrnjala starka. "Kar sam boš šel, saj znaš baran-tati ko kak Žid."
"Tudi tega je treba, mama, tudi tega. Bom šel pa sam, zakaj pa ne!"
V nedeljo se je le gnetlo ljudi, da je celo Martin komaj dohajal. In prvič po znabiti petnajstih letih se je oglasilo iz Šilaričinih oken fantovsko petje. Mladeniči so sedeli za dolgo mizo v novi pivnici, drugi ljudje v drugi sobi; ali pa so tudi le kar stali, kjer so dobili prostora. In zunaj v kuhinji so se stiskale ženske, ki imajo vero, da jim je dobro črno vino pravo zdravilo. Nove velike kožice in novi veliki lonci so se naglo praznili, in Silarica je že kmalu popoldne začutila težo globoke malhe pod predpasnikom, kamor je spravljala denar.
Ljudje so ves čas gledali Martina, kako se vrti. Mnogim se je dopadalo vse, kar je napravil in kar je rekel. Bili so pa tudi taki, ki se jim je zdel kakor pojacelj in ki jim ni šel k srcu. Ali nazadnje so se čutili le počaščene, ako je skoro ponižno in vendar tudi trdno vprašal, kaj bi še želeli in s čim bi še mogel postreči.
No, kar se žensk tiče, ga niso mogle prehvaliti. Pa je znal tudi vsaki kaj povedati, da jo je pogrelo okrog srca; ali da ima očke ko srnica — pa čisto tiho, da niso druge slišale — ali da se smeje ko zvonček, ali da ima lepo ruto, ali da je njen sin raven kakor smreka.
"Škoda da nimate še štacune in da je treba po blago gor k onim hoditi," mu je rekla ena potiho:-
"Vse še pride, vse še pride," ji je odgovoril Martin ravno tako.
* * *
Tako je Martin ob vsaki priložnosti napeljeval "vodico na svoj mlin", kakor je govoril. In bolj ko so se vrtela kolesa in več ko je bilo moke, to se pravi zaslužka, bolj je hitel.
In videl je vsak dan bolj, da pojde. Ali ni napravil Močnikov sin še te neumnosti, da je tisto nedeljo, ko so bili fantje prvikrat pri Martinu, počakal na cesti Kore-novega Miha in ga surovo napadel, zakaj hodi sam in vlači fante k temu pritepen-cu? Tega fantje pa že niso mogli trpeti, da bi jim kdo ukazoval, kam naj gredo in kam ne. In kakor bi bili drugače že dru-
go nedeljo šli spet k Močniku, pa naslednjo morda spet k Martinu, da ne bo zamere ne tu ne tam, so se z Močnikovim tako skregali, da jih ni smel pričakovati nikdar več.
Samo v eni stvari se je zdelo celo Šila-rici in Matijčku, da se bo Martin ljudem zameril in si vse dosedanje vspehe skazil: neko noč, ko so pivci ostali do desetih zvečer, jim je Martin rekel, da bo zdaj dovolj in da bi bilo prav, ako gredo spat. .In ko niso hoteli oditi, jim Martin kar pijače ni hotel več dati. Da morajo vsi zgodaj vstajati in da brez počitka drugi dan ne bodo za nič, ne oni ne on. In da tudi postava tako zapoveduje.
Kdo je še v teh krajih kdaj slišal o ta-kozvani policijski uri! Ljudje so pili, dokler so hoteli, in pri Močniku pogostoma tudi po cele noči.
"Pri nas pa tega ne bo!" je Martin trdno odgovoril. "Ne rečem, da ne bomo včasih tudi malo zategnili, če bo kaka posebna priložnost; ampak danes je navadna nedelja in jutri navaden ponedeljek." In tudi, ko so mu grozili, da jih ne bo nikoli več, se ni pustil omehčati. Op pol enajstih so bila vrata zaprta.
"Pijanec zameri, jutri pa mi bodo ljudje sami hvaležni," je odgovoril Šilarici, ko je nekaj mrmrala. "In ni treba, da bi mislili, kakor da je tu kak brlog za barabe, in da vsak lahko ukazuje. Boste le videli, da ne bo škode!"
"Delaj, kar hočeš," je zagodrnjala starka precej nevoljna in je odšla po stopnicah.
No, pa je kmalu sama videla, da je imel Martin prav. Še pohvalili so Martina radi tega tisti ljudje sami in so prihajali v hišo kakor doslej. Ce si kaj vtepe v glavo, je pa le trden," so začeli nekoliko čudeč se govoriti.
Pa sploh, — kak človek je to ? so se zopet vpraševali in zopet zdvajali nad njim. Ali je bolj kmet ali gospod? Ali bi mu rekel vi ali ti! Ali je res tako prijazen ali je samo navihan? In kako čudno je govoriti ž njim! Vse te izprašuje: kako bo z letino, kako pa kaj žena, ali je zdrava, ali so otroci pridni v šoli? In vendar se ti zdi, da te že ne posluša več, ko mu odgovarjaš in da mu je veliko bolj mar, ali boš ukazal še pol litra, kakor kako je s tvojo ženo in tvojimi otroci... Hudiman ga vzemi — zvit je videti ko kozji rog in najbolje je, da mu nisi ne prijatelj ne sovražnik! .
6. Martinov krstni dar.
«
Tiste dni se je bilo zgodilo v Slivnici, da je prišlo doli v revni koči ob vodi pod vasjo ubogo dete na svet, ki ni imelo očeta. Ljudje so nekaj dolžili Močnikovega sina, ali ženska pa njena mati sta trdovratno molčali.
Naj je bilo pa tako ali tako — vsekakor je dete zdaj že tretji dan čakalo krsta. Ne samo, da je ob takih prilikah že na splošno težko najti botrov, sta bili ženski na tako slabem glasu, da se je vsak otresel, kogar sta prosili. •
O tem je izvedel Martin.
"I, če vzamejo mene za dobro, bom pa jaz za enega," je rekel Matijčku. (Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in ~ 999 H##	obrtnike izdeluje lično in točno	222
Slovenska tiskarna1
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Kultura — omika v
V Clevelandu je veliko govora in bo še govora o — kul turnih vrtovih. Ako kdo razume, ne more biti pnoti taki označbi, je precej na mestu, dasi se pogostoma kultura meša z — omiko. V zadevi nekih kandidatov polemizira Proletarec" z "A. D." in predbaciva "A. D." neko pomanjkanje. Ako pravi na koncu: "Tx'eba bo na pašo v kul turni vrt, da se navžijeta kul ture.." je udaril popolnoma na napačno stran, ker bi šlo v tem slučaju za — omiko, nikakor pa ne za kulturo. Kultura je lahko O.K., lahko bi pa zmanjkalo kljub dobre kulture neke — omike.
Drugo je zopet, ako gre za neko kulturo in potem za — omiko, ki izvira iz take kulture. "Proletarec" zagovarja marksizem in s tem goli ma-terializem. Tudi neka taka kultura obstaja, materialistična kultura pač. Že pesnik W. Goethe je poznal to — materialistično kulturo in zapisal o njej: 'Der Materialismus weisa ^onst nichts als Gott zu lea-stern und den Dreck zu prei sen — materializem razume samole Boga preklinjati in dr.. povzdigovati."
Ce "Proletarec" v isti številki tako nizkotno piše o obisku ljubljanskega nadškofa v Johnstownu pri bolniku in pri smrti, piše pač na podlagi svoje — kulture, in o kaki — omiki niti govora ni in ne more biti. Kam in na kakšno "pašo" naj gre list?
Kultura — omika. Recimo, da bi bil človek le neka žival, kakor uči in trdi materializem. Pa recimo dalje, da bi taka človeška žival imela — bolnika ali imela smrt, pa bi nekdo — Peter ali Pavel — prišel k bolniku ali k mrtvemu, stavim, da bi taka človeška žival nedvomna bila hva ležna, ako bi bila zmožna za hvaležnost. Kje stoji "Proletarec" tudi pri takem — živalskem stališču s svojo —kul
turo in omiko, ako tako nizkotno zafrkavlja obisk pri bolniku in pri smrti?
List hodi na "pašo" pač v svoj — kulturni vrt, zato se pa ne bo nikoli mogel navžiti kake — omike. Tacol.
Saj se poznamo
Liga narodov mečka in meč ka, da vse skupaj ni piš ne miš. Morda je edina Angleška bolj resna, ker gre za njene interese, vse druge države prikimajo radi lepšega. Omejitve so stopile v veljavo dne 18. novembra. He . . he . . Italija je imela časa, da si vse potrebno preskrbi, saj vsaj do tedaj so ji vse države naravnost ponujale vse, kar bi hotela kupiti. Na dan premirja, teden pred terminom za sankcije, je Mussolini kazal pest prav vsemu svetu, kakor že prej, in razgl-injal pred svetom svoje rimske legije. Ali res kdo misli, da je Musso-le precej frknjen? Je, je in bo frknjen, ampak tudi hrbet ima zavarovan, in če Italija uradno odgovarja na sankcije z omejitvijo konsuma pri prebivalstvu', hoče pač s tem le nekaj več pridobiti za vojskine namene, saj je vsaka omejitev pri nakupu iz inozemstva okrepitev državnih financ.
Nemčija ni član dr. narodov, pa so jo vabili. Silno rezervirano se je držala, ni rekla ne da, ne ne. Rekli so, da je fa šist za fašista. He..he. Vsaj Hitler, nemški fašist, bi na ko se strgal laškega fašista, ko bi ga m'ogel. Ampak — kšeft je delala Nemčija, saj so poročali, cla vlaki noč in dan drdra jo tja v Italijo in je izvoz ne-' kih izdelkov dosegel gorosta-sno višino. Zdaj utegne biti Italija založena z vsem, kar bi bila mogla iz Nemčije dobiti, in Nemčija ji je enako prodala vse, kar ji je hotela zabarantati, in prav zdaj, ko je vse že narejeno, javijo, da bo menda Nemčija — podpi rala ligo narodov pri sankcijah. O ti sveta rosica, ki se daa
tako farbati.
Italijani so poleg njih zvitosti v diplomaciji in politiki tudi vrlo dobri — pnopagandisti. Koliko se bere o laški — revščini. Pa bi lahko za stoletja pokrili vse izdatke za potrebni uvoz s vsotami, katere grejo za vojsko v Afriki. Revščina je pesek v oči. Enako silno tožijo pred svetom, da mala Italija ne more preživljati laških miljonov. Res je prirastek precejšen, ker splošno Lahi še niso okuženi z moderno bolezni-
Jjo narodnega samomora, clru-;žine so zdrave moralično, pri' rastek je toraj nekaj čisto na' ravnega. Ampak vprašam, čemu pa 'Mussolini dela silno propagando za čim večje število rojstev, ako je dežela že itak prenapolnjena? Nič prenapolnjena. Vgč — vojakov si želi, da bi njegOve legije zasedle čim več zemlje in raz-: širile — rimski imperij. To j«1 vse, vse drugo je humbug, gola propaganda, pesek v oči. Poznamo se.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Povožen
Na cesti na Spodnji Hudinji je neki motociklist povozil 40 letnega dninarja Ferdinanda Agreža, ki je obležal na cesti močno poškodovan po vsem telesu.
-o-
Ogenj
Nedavno je na podstrešju hiše trgovca in gostilničarja Frana P-ičarja na Črnučah neke noči nastal ogenj, ki se je naglo razširil po vsem podstrešju in od tam še na gospodarsko poslopje. Gasilcem se je posrečilo ogenj udušiti, vendar je uničil veliko zalogo sena, slame in razno orodje. Pečar pa trpi radi gašenja in vode, veliko škodo v trgovini, kjer So bile uničene velike zaloge moke in špecerijskega blaga. Škodo cenijo na 100.000 Din.
Nesreča
Ko je 23 letni posestnikov sin Leopold Lesar iz Hrovače pri Ribnici v gozdu napravl.jal drva, je tako nesrečno padel, da se je nevarno poškodoval po vsem životu in si obenem tudi zlomil desno roko.
in kradla že dalje časa ne da bi jo mogli izslediti. Ko je zopet enkrat hotela odnesti vrečo krompirja, je naenkrat strahovito počilo in tatico so imeli. Vreče So bile namreč zvezane z možnarjem, ki se je ob gibu vreče sprožil in tako izdal tatico.
-o-
Bela kuga V letošnjem letu so prepe' Ijali mariborski reševalci v' bolnišnico 112 deklet in žettt pri katerih se je izvršila odprava plodu. Pet med njim' jih je umrlo.
-o-
Požarna škoda 23.000 dinarjev je napravil škode požar kmetici Marij' Kmetec v Klopcah. Ogenj, katerega je zanetila iskra s sosedovega dimnika, ji je vpe* pelil gospodarsko poslopje.

Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
i
SLOVENSKE
BOŽIČNE RAZGLEDNICE
si lahko naročite iz naše knjigarne.
NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte)
3 komade...................-....................10c
Ducat ..............................................40c
BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI
(Velikost 5^x414) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad........................10c
6 razglednic....................................60c
Ducat (12) razglednic..............$1.00
RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE
(Velikost sy2xsy2) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad.......................15c
6 razglednic.........................-..........75c
Ducat (12) razglednic ............$1.25
Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, 111.
. Nova cesta
V	nedelo 20. oktobra je bil-1 slovesno otvorjena nova cesta od Kapel do Dobrove. Blagoslov. in otvoritev ceste se j0 vršil s sv. mašo. — Tako poročajo iz Brežic.
-o-
Smrtna kosa
V	Kotu pri Ribnici je umrla Frančiška Mihelič, roj. Lesar-stara 82 let. — V Kamniku .if umrl Joško Stele, občinski ta/ nik v pokoju in posestnik. ^ Na Bohinjski Beli je umrl® Katarina Burja, po domaČ0 Jamrova, mati kaplana MiW-Burje iz Boh. Bistrice stara $ let. —Na Z g. Hudinji je umrla Marija Glinšek, roj. Vrečk0' stara 79 let.
-o-
Nesreča
V	Javorju pri Dobrunjah je slamoreznica odrezala prs*e desne roke enoletnemu posest* nikovemu sinu Ivanui Smreka^ ju. Fantek se je sukal okd1 slamoreznice in neopazen0 vtaknil roko v samoreznico nesreča je že bila tu.
Pod vozom
V Ljubljani je po neprevidnosti prišel pod voz 50 letni trgovski pomočnik Josip Kolar in dobil pri tem nevarne poškodbe.
-O-
Pretepače je miril 29 letni delavec Alojzij Justi-nek iz Gladomesa pri Bistrici je šel k sosedu pomagat kuhat žganje. Tam je bilo več fantov in 2 sta se radi neke razprtije pograbila. Justinek ju je hotel pomiriti, toda eden je zamahnil s polenom proti njemu in ga zadel v oko, da mu je izteklo.
-o-
Originalna past Na dvorišče neke hiše v Ma-riboloru, kmetje že vrsto let shranjujejo vreče krompirja, ki ga pripeljajo za prodajo. Neka ženska je to izkoristila
Krasne Božične
JASLICE
si lahko naročite iz naše knjigarne in sicer:
PAPIRNATE JASLICE
Male oblike, lepo narejene, komad............20c
Male oblike, lepo umetno narejene,
komad ........................................................35c
Srednje oblike, lepo umetno narejene,
komad ........................................................50c
Večje oblike, zelo lepo narejene, komad............................$1.00; $1.25 in $1.50
SESTAV ZA JASLICE
Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo:
Male oblike ................................................$1.25
Srednje oblike............................................$2.50
Malo večje oblike -.................................-$4.50
Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois