Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTIMK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNiK XL!i. CELOVEC, PETEK 5. JUNiJ 1987 ŠTEV. 23 (2330) Dunaj: PfedsMvnih !DA sprejet instopnihe manjšin v Avstriji Izredno zanimanje za problematiko narodnostnih skupnosti v Avstriji je pokazal William H. Hill, eksekutivni asistent delegacije ZDA pri dunajskem srečanju Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, ko je v torek 2. junija 1987, sprejel delegacijo češke, hrvaške, madžarske in slovenske narodne skupnosti. Namen manjšinske delegacije je bil podrobneje razložiti „Peticijo narodnih manjšin v Avstriji", ki sojo pred kratkim predali predstavnikom konference. Zlasti slovenska in hrvaška narodna skupnost sta predstavnika ZDA opozorili na samo delno izpolnjena oz. sploh nerešena vprašanja 7. člena državne pogodbe. Prosili sta ga, da tozadevno informira tudi politične predstavnike ZDA na Dunaju. Hill je delegaciji obljubil, da se bo zavzel za upoštevanje izraženih želja tudi pri sprejemanju sklepne resolucije konference. Delegacijo manjšin je vodil koordinator dr. Franci Zwitter, poleg predstavnikov posameznih manjšin pa je bil navzoč tudi državni poslanec Karel Smolle. Ker je bil gospod Hill pred leti že član ambasade v Beogradu, je razgovor lahko potekal v srbohrvaškem jeziku. Oh pMdstnvitvi študije: Maj pmvice Pidi :n Slovence v Celovcu? „Ob Siowenen in Kiagenfurt ieben? Sicheriich, viei zuvieie!" (Živijo v Ceiovcu tudi Siovenci? Seveda, vse preveč jih je.), „Kiagenfurt ist nach wie vor eine deutsche Stadt!" (Ceiovec je siej ko prej nemško mesto), „!n dieser (Pianskizze) sind die wichtigsten Ortsnamen der Stadt zweisprachig bezeichnet. Damit ist der Sache der Verstandigung in unserem Land sicher kein guter Dienst erwiesen worden!" (V načrtu so važnejši predeii mesta dvojezično označeni. To pa sporazumevanju v naši dežeii gotovo ne koristi). Prvi dve trditvi sta vzeti iz fiima, ki so ga pripraviti dr. Franc Merkač in njegovi sodeiavci kot dokumentacijo k raziskovainemu projektu „Siovenci v Ceiovcu", tretji citat pa je vzet iz koroškega dnevnika SPČ „Karntner Tageszeitung", ki tako „komentira" zemijevid Ceiovca, na katerem je Merkač pripisa) k nemškim tudi stare siovenske krajevne oznake. Raziskovalna študija o Slovencih v Celovcu, ki je nastala v sodelovanju Slovenskega znanstvenega inštituta in Inštituta za nadaljnjo izobraževanje na celovški univerzi ob podpori Zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje, je že pred svojo uradno predstavitvijo razburkala duhove. Že samo dejstvo, da je v študiji pripisana n.pr. za predel Waidmannsdorf tudi slovenska oznaka Otoče, je povzročilo, da je KHD takoj izjavil, „da je uporaba dvojezičnih krajevnih oznak za Celovec in za njegove mestne predele nezakonita". V „koroški klimi" PREBEBtTE na strani 2 Spremembe v našem uredništvu 3 Ni argumentov za discipiinski postopek proti Kukoviči 5 Giasba in poezija v Atpah 5 Binkoštna akcija ..Dvojezičnost naj se vidi" 6 Obisk v Makedoniji 7 1500obiskovaicev siovenskega praznika na graški univerzi 8 SAK ne more več postati prvak Matjan Sturn) na tovariškem srečanju borcev v Šentprimoiu: Tega ne bomo trpeti! pa KHD ob takih napadih ne ostaja sam. Tudi tokrat so za to poskrbeli pisci glasila FP „Karntner Nach-richten", menda neodvisne „Kleine Zeitung", pa tudi uredništvo „Karn-tner Tageszeitung". Pri zadnjem so se očitno morali ravnati po mnenju deželnega glavarja, kije bil npr. že ob obisku delegacije Iniciative staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu med drugim izjavil, da „to mesto ni vezano na državno pogodbo" in da je „taka zahteva enostavno provokacija." Tako nestrpnost do vsega, kar je slovenskega, je prof. dr. Gstettner pri predstavitvi študije tudi zelo primerno orisal, ko je ugotovil, da se je treba otresti metode štetja oseb, ki se priznavajo k tej ali oni skupini. Nas- L/u/j