Ksenija Rozman, Ljubljana FEDERICO ZERI (1921–1998) Umetnostni zgodovinar, kritik in literat Federico Zeri je gle- dal podobe, za njimi in skoznje. Obvladal je staro zgodovino in politiko današnjega časa, gledal je daleč v prihodnost. Posebni naravni darovi, neizmerna inteligenca in imeniten spomin so izoblikovali veliko ose- bnost našega stoletja in še prav posebej umetnostnozgodovinske stroke. Ni se štel za marljivega, vendar je bil velik garač. Njegove misli so švi- gale navpično in vodoravno. Bil je oster opazovalec, zato je znal osuplji- vo povezati vse, kar je videl, s svojim detektivskim čutom odkril, ali s svojo magično naravo čutil in slutil. Skoraj vsak dan je prebral detektiv- ko in, kot je omenil, se je prav iz teh del zelo veliko naučil. Njegova knjižnica, ki šteje okrog 100.000 enot, obsega na stotine detektivk v raznih jezikih. Bil je človek močne volje, velikih energij in večnih na- črtov, ki so ga gnali po vseh kontinentih in sredi katerih je omahnil za srčnim infarktom 5. oktobra 1998 v svoji vili v Mentani pri Rimu. Rodil se je 12. avgusta 1921 v Rimu slavnemu zdravniku in univerzitetnemu profesorju Agenoreju. Zeriji so živeli v Rimu že v za- četku 16. stoletja, rod pa naj bi izviral z Malte in iz Sirije. Materina družina je bila iz Ravenne, ena teta je živela v Trstu. Ded po materini strani je bil meščan, zavzet za Fourierov utopični socializem. Z družino vred se je pridružil komuni, menda v Ostiji, in tam so mu določili mesar- ski poklic. Razburljive zgodbe so se pletle okrog moških članov očetove družine: eden je ponoči s pomočjo lestve skozi okno ugrabil nevesto; drug je bil sultanov zdravnik, ki je v zahvalo za uspešno zdravljenje dobil dra- 293 IN MEMORIAM Federico Zeri v Narodni galeriji leta 1994, (Fototeka Narodne galerije, Ljubljana) IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 293 goceno svileno preprogo z upodobljenim zemljevidom Evrope (zdaj v sa- lonu v Mentani); tretji je bil visok diplomat v Sankt Peterburgu v času carske Rusije. Od te družinske veje so v Zerijevi zapuščini stari, lepo ve- zani francosko-ruski in drugi ruski slovarji ter stare ruske knjige. V za- hvalo za uspešno zdravljenje in v spomin je oče Agenore prejel od grofa Stroganova dragocen prazgodovinski kamen, v katerega so bila v pozni antiki vrezana mitrejska znamenja, robovi pa so obdani z zlatim okvir- jem. Oče menda ni imel pojma o likovni umetnosti, rad pa je zahajal v opero na nedeljske popoldanske predstave, kamor ga je smel spremljati tudi mali Federico, poznejši navdušen ljubitelj in imeniten poznavalec glasbe. O očetu gre še danes glas, da je bil odličen diagnostik, ki je dosti- krat nezmotljivo spoznal bolnikovo bolezen že ob vstopu v ordinacijo. Ze- ri je pozneje s podobno ostrino razbiral umetnine. Na sprehod je sprem- ljal molčečega očeta, ki je v mislih sestavljal univerzitetna predavanja – Zeri se je pozneje pred popoldanskim počitkom ali po večerji predajal ci- garnemu dimu in v mislih sestavljal predavanja, govore za predstavitve knjig, televizijske nastope, radijske oddaje ali pa izbiral besede, če je bi- lo treba koga po telefonu ali osebno poslati k vragu. V Rimu je odraščal ob nemški guvernanti in se naučil nje- nega jezika. Ta ali druga ga je petletnega peljala v Sikstinsko kapelo in v Rafaelove Stanze. Popoldne je hodil k francoskim uram, prisluškoval govorici stričevih ruskih znancev-emigrantov in občutil žalost vedno v črno oblečene babice po materini strani. Med prvimi ji je v prvi svetov- ni vojni padel edini, nenavadno inteligentni sin Federico, po katerem je Zeri dobil ime. Šolanje na elitni jezuitski gimnaziji je bilo kmalu kon- čano, ker je odraščajoči deček pod klopjo bral nezaslišano zgodbo o da- mi, ki se je zaljubila v postreščka; zanimal se je tudi, kaj se zgodi, če miš poje hostijo, in brezmadežno spočetje mu tudi ni šlo v račun. Prišel je namig za izključitev iz šole. Oče ga je brez besed prepisal na posve- tno šolo, kjer je z odliko maturiral. Do konca življenja je postavljal vprašanja, ob katerih so ljudje omedlevali ali pokali od smeha: recimo, kakšen je narod, ki časti kot svojega vélikega sina Garibaldija, ki je imel dolge lase zato, da je prekril za kazen porezana ušesa, ker je v Južni Ameriki kradel konje. Očetu na ljubo je začel študirati kemijo in botaniko. Zlasti botanika je bila njegova ljubljenka: »Rafaelova« Madona, kupljena za 294 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 294 težke denarje po Arganovem nasvetu za muzej v Urbinu, je bila kar z botaničnim znanjem razkrinkana kot velik škandal. Na njej je naslika- na palma iz vrste, ki jo je Evropa spoznala šele v 18. stoletju po potova- njih Jamesa Cooka. Velik vrt okrog Zerijeve vile, ki ga je sam zasnoval s 100 metrov dolgim cipresovim in oleandrovim drevoredom, z vodnja- ki, rondojem vrtnic, z agapanti, irisi, mimozami in raznimi drevesi, pri- čuje o navezanosti na naravo, sanjarjenju, občudovanju oblakov, barv božanskih sončnih zahodov. »Veste, drevesa imajo skrivnostno inteli- genco, ki se ne prenaša in ne najdemo stika z njo. Ali so res del našega planeta in razuma, ali so od nekod drugod?« je včasih modroval in bil zadovoljen, če je dobil potrditev. Kot je moč v vseh kotičkih njegovega vrta spremljati njegovo roko, namen, posebno izbiro, tako je tudi no- tranjščina njegove vile v vsaki svetilki, vazi, pepelniku, preprogi, kipu, sliki znamenje njegovega duha, izbranega okusa ali spomina na ljubo osebo. Vrt in vila sta zgrajena z Zerijevim sodelovanjem po načrtih arh. Andrea Busiri-Vicija in sta videti, kot bi bila od vekomaj. Po očetovi smrti 1939 je začel študirati umetnostno zgodo- vino pri Pietru Toescu v Rimu. Spoštoval ga je kot uglajenega, zadrža- nega znanstvenika in imenitnega učitelja. V vojaški suknji se je 1941 nerodno počutil in z zafrkljivimi držami na fotografijah kazal odpor do te groze. Leta 1944 je bil aretiran in bil po neznanem dobrotniku, ki mu je njegov oče nekoč nekaj dobrega storil, rešen, sicer bi bil končal v Ardeatinskih jamah. Diplomiral je 1944 pri Toescu z nalogo o manieristu Jacopi- nu Del Conte. Preživljal se je kot vodnik zavezniških oficirjev po Rimu. S tem se je še bolj izuril v tujih jezikih in natančno preučil rimsko zgo- dovino, literaturo in umetnost. Po drugi vojni je spoznal Roberta Long- hija, ki ga je opredelil kot velikega pisca, velikega umetnostnega zgodo- vinarja in komedijanta. Človek, ki je bil avtoritativen, ki je ustvarjal okrog sebe krog častilcev, ki je malo potoval, zaničeval bizantinsko in ljudsko umetnost, ki je hazardiral, pisal nenavadne atribucije zaradi za- služka itn., ni mogel pridobiti za častilca tudi Zerija. Spoznal je Bernar- da Berensona, po čustvih hladnega kot diamant, je nekoč zapisal, ven- dar z njim ni prišel navzkriž in je vedno spoštljivo govoril o njem. V sa- lonu na stekleni polici stoji Berensonova fotografija s posvetilom. Tre- tja odločilna osebnost za oblikovanje mladega Zerija je bil Frederick 295 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 295 Antal, ki ga je 1948 spoznal v Londonu. Ta ga je opomnil na nujnost poznanja marksistične literature in opredeljevanja umetnin tudi s soci- alnimi, ekonomskimi in družbenimi pogledi. Rosa Luxemburg, Pleha- nov, Karel Radek, Buharin, Lenin so postali njegovo branje, ko je pri- pravljal prvo udarno knjigo, Pittura e Controriforma: L’arte senza tem- po di Scipione da Gaeta, 1957. Delo je napisal v kratkih dveh mesecih že leta 1952. Longhi o natisu niti slišati ni hotel in je rekel, da gre za traparije v duhu Antala. S priporočilom Giulia Bollatija je knjigo izda- la založba Einaudi v Torinu, pozneje je bila še dvakrat ponatisnjena (1979 in 1997). V naši seminarski knjižnici smo si jo mogli izposoditi dokaj hitro po izidu. Zeri je prav s to knjigo stopil v zavest nekaterih naših in mnogih tujih umetnostnih zgodovinarjev. Leto dni po prvi iz- daji je o delu navdušeno pisal Francis Haskell v The Burlington Maga- zine. Gre za vprašanje razmerja med slikarstvom in protireformacijo, za vzorec znanstvenega dela, ki obravnava upodabljajočo umetnost in kul- turo, ideologijo in podobo rimske družbe ter španskega katolicizma v 16. stoletju, ki se je sprevrgel v protireformacijo. Kot za primer sta vze- ta rimsko slikarstvo zadnje četrtine 16. stoletja in priljubljeni portretist rimske plemiške in papeške družbe v času Pavla III. in Aleksandra Far- neseja, slikar Scipione Pulzone da Gaeta. Zeri ga je ocenjeval kot ustvarjalca človeške podobe, posebej zaznamovane tudi z oblačili, orna- menti, nadrobnostmi v »mednarodnem dvornem okolju«, ki izvira iz Flandrije. S slogovno filološkimi merili je polovil raztresena dela po muzejih, italijanskih zasebnih zbirkah in v tujini ter v zapuščenih cer- kvah Lacija. Pulzonejeve podobe so se izdale kot njegovo delo s skup- nim izrazom svete umetnosti, ikonske in »nečasovne« – senza tempo; kot izraz nove fevdalne umetnosti, ki je zavladala v katoliškem svetu in je trajala skoraj do praga 20. stoletja. Zerijeva edina državna zaposlitev pri spomeniškem varstvu je bila kratka (1946–1950). Predlagal je, da bi začeli z načrtnim popi- som umetnostnega gradiva v Italiji, se lotil dela in sestavil nekaj karto- tek, vendar so mu odgovorili, da to ni potrebno. Kot je sam omenil, je zaloputnil z vrati in odšel, njegove kartoteke pa so izginile. Argana, ki je imel pri tem prste vmes in se je po vojni politično prebarval, je do- končno postavil na proskripcijsko listo. Ta lista se je ves čas Zerijevega življenja večala in na njej so pristali umetnostni kritiki, starinarji, kon- 296 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 296 servatorji, kustosi, gospe iz Italije nostre, univerzitetni profesorji, nji- hovi trabanti in priležnice. Za krajši čas je postal direktor dveh znanih rimskih galerij. S kritičnima katalogoma Galleria Spada, 1954, in Galleria Pallavicini, 1959, je spravil v red obojno gradivo in postavil temelj za nadaljnje sli- karske kataloge. Potovanjem po Evropi so se od 1957 dalje pridružili obiski v Združenih državah. Kot gostujoči profesor je na vabilo Sydneya Fre- edberga prevzel predavanja na Harvardski univerzi v Cambrid- geu/Mass., na vabilo Rudolfa Wittkowerja pa na Columbijski univerzi v New Yorku. Nad dvestokrat je bil v Ameriki, pregledoval zbirke in uvi- del nujnost popisa in atribuiranja italijanske umetnosti v ameriških jav- nih in zasebnih zbirkah. Popis je bil uresničen s katalogom Census of Pre-nineteenth-Century Italian Paintings in North American Public Col- lections, 1972 (z B. B. Fredericksnom). Kot eden vrhov njegovega dela in dokaz pomena Zerijevega stavka, da ni nujno, da je dober poznava- lec dober umetnostni zgodovinar, ne more pa biti slab poznavalec do- ber umetnostni zgodovinar, je 1961 (1995 2 ) izšla knjiga Due dipinti, la filologia e un nome: Il Maestro delle tavole Barberini. Knjiga je posve- čena Bernardu Berensonu, sam pa je lani vanjo z roko zapisal: »To je knjiga, na nekatero sem najbolj navezan.« Gre za razpravo o umetniku iz 15. stoletja z zasilnim imenom Maestro delle tavole Barberini (Moj- ster barberinijevskih tabel), ki ga je izluščil iz del – fragmentov in ce- lot – raztresenih po raznih krajih sveta (New York, Boston, Washing- ton, Benetke, Loreto, Milano, München itn.), ga slogovno opredelil, pokazal izvire šolanja in vplivov, razložil zgodovinska ozadja, podprl dognanja in mnenja z arhivskimi viri in s staro literaturo ter ob koncu osupljivo mojstrsko, jasno, kratko in razumljivo podal obračun: Mojstra barberinijevskih tabel so dostikrat zamenjavali z deli Giovannija Bocca- tija. Ta je časovno vzporeden in oba imata na začetku šolanja skupne črte. Mojster barberinijevskih tabel se je oblikoval v Perugii, kjer je na- letel na tamkajšnja dela Domenica Veneziana. Ko je bil v Firencah, je študiral dela Filippa Lippija iz let 1447 do ok. 1450, ko je F. Lippi za- pustil to mesto. Mojster barberinijevskih tabel je bil močno povezan z umetnostnim okoljem Camerina in Riminija. Z Boccatijem je sodeloval pri okrasitvi Vojvodske palače v Urbinu itn. Pierre Rosenberg je nekoč 297 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 297 omenil: »Kar nekateri pišejo na straneh, Zeri pove v enem stavku.« In ti stavki so razumljivi. Zeri je v mladosti skupaj z Giulianom Brigantijem in Fran- cescom Arcangelijem sodeloval v Longhijevih revijah Proporzioni in Pa- ragone in bil v uredniškem odboru. Zanju je od 1948 dalje napisal na desetine člankov in prav tako za druge ugledne revije, kot sta Gazette des Beaux-Arts, The Burlington Magazine itn. Večina teh člankov je izšla v petih obsežnih knjigah pri založbi Allemandi z naslovom Giorno per giorno nella pittura, vsak zvezek pa ima še podnaslov: 1. zv. Scritti sull’arte dell’Italia settentrionale del Trecento al primo Cinquecento, 1988; 2. zv. Scritti sull’arte toscana dal Trecento al primo Cinquecento, 1991; 3. zv. Scritti sull’arte dell’Italia centrale e meridionale dal Tre- cento al primo Cinquecento, 1992; 4. zv. Scritti sull’arte italiana del Cinquecento, 1994; 5. zv. Scritti sull’arte dell’Italia del Sei e Settecen- to: Recensioni e altri saggi: Aggiunte, 1998. Požrtvovalnega zbiranja Ze- rijevih raztresenih del iz mnogih let se je – tudi s pomočjo Zerijeve do- kumentacije – lotil profesor ženevske univerze Mauro Natale, kar pa ni nikjer omenjeno. Mislim, da sta z Zerijem skupaj določila razdelitev razprav. Po izsledkih je vsota člankov kar dopolnilna umetnostna zgo- dovina italijanskega slikarstva. Včasih je pot obrnjena: Zeri predira z ugotovitvami z obronkov v velika umetnostna središča, iz malih krajev do večjih in to od 13. do 18. stoletja, medtem ko drugikrat smer obrne. Navidezno »le« atribucije so »prava« umetnostna zgodovina enkratno ostrega očesa in misleca, človeka fantastičnega spomina, neizmernega znanja, sposobnosti primerjav, razčlenitev in sklepov, poznavalca zgodovine, kulturne zgodovine, cerkvene zgodovine, socialne zgodovi- ne, ekonomije, politike, literature, duha preteklega časa. Tako rekoč ni upodobljenega predmeta, nadrobnosti ali celote, ki jih ne bi kritično presodil in spoznal njihovega pomena. V Zerijevih presojah opažamo prav njegove dodatne točke za ocenitve del, kot so obrisi celotne upo- dobitve, format slike, razvrstitev predmetov, duh in duhovnost slik – zlasti portretirancev – in skoraj nadnaravno čutenje navzočnosti umet- nika. Zeri se ni nikoli zmrdoval nad umetninami antikvarjev in njiho- vimi mnenji, vedno je bil na tekočem, kaj je bilo na svetovnem trgu. Izjave »za to sliko ne vidim umetnika« so bile znamenje, da je bilo treba pred sliko bežati in je ne kupiti. Dostikrat so bila ta dela tudi po- 298 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 298 naredki, ki jih je Zeri posebej uspešno spoznal. Zanimivo je bilo nje- govo gledanje: za Snemanje s križa Rogiera van der Weydena je npr. rekel, da je za razčlenjenje in razumevanje slike treba začeti pri solzah, za Michelangelovo Zadnjo sodbo naj bi bila kompozicija tista, ki odloča. Leta 1959 so ga povabili, da je začel preučevati in pisati v sodelovanju z Elizabeth Gardner kataloge italijanskih slik v Metropoli- tanskem muzeju v NewYorku: prvi zvezek Italian Paintings: Florentine School, je izšel 1971, drugi zvezek, Venetian School, 1973, tretji, Siene- se and Central Italian Schools, 1980 in četrti, North Italian School, leta 1986. Vzporedno s temi raziskavami je objavil nekatera svoja spo- znanja v Diari di lavoro, I, 1971 (1983 2 ) in II. del s sodelavci 1976. Leta 1976 je izšel obsežen katalog Italian Paintings in the Walters Art Gallery, zv. 1–2, Baltimore 1976, s temeljitimi in temeljnimi kataloški- mi enotami. Med Zerijeve kataloge zbirk smo se začenjali vrinjati tudi Slovenci s prvo razstavo in razstavnim katalogom Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja, 1983; Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, 1989; Evrop- ski slikarji iz slovenskih zbirk, 1993 in s katalogom in postavitvijo stalne zbirke Narodne galerije Evropski slikarji: Katalog stalne zbirke, 1997. Zerijevi katalogi niso zgolj in skoraj vedno nezmotljive atri- bucije, temveč so fantastične rekonstrukcije razžaganih in po vsem sve- tu raznesenih delov in delcev platen, triptihov in poliptihov, so ikono- grafske in ikonološke razrešitve, globoke, zanesljive umetnostnozgodo- vinske opredelitve. Zdi se, kot bi posamična kataloška enota bila znan- stvena razprava s pravim, novim, jasnim rezultatom. Za Bergamo je s Francescom Rossijem 1986 napisal La Rac- colta Morelli nell Accademia Carrara. Leta 1988 je objavil La Collezio- ne Federico Mason–Perkins (zbirka v Assisiju). Urejeval je kataloge Pi- nakoteke Brera v Milanu (od 1988) in rešil galerijo, da niso bile objav- ljene nezaslišane neumnosti veleumnih, gostobesednih piscev; uredil je temeljno delo v dveh zvezkih La natura morta italiana, 1989. Prav do smrti je sodeloval pri pripravi Electine ponovne, dopolnjene izdaje ti- hožitja v Italiji in pri pripravi Paesaggio in Italia. Zahteval je, da vanj vključijo tudi dela slikarja Kavčiča. Zeri je bil tudi urednik monumen- 299 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 299 talne Electine izdaje v desetih zvezkih La pittura in Italia, Milano 1988–1992. Za italijansko umetnostno zgodovino je bilo pomembno nje- govo uredništvo zbirke pri založbi Einaudi v Torinu Storia dell’arte ita- liana, 1980–83. Za to zbirko je recimo prispeval poglavje (napisano že 1976), ki je izšlo tudi v samostojni knjigi La percezione visiva dell’Ita- lia e degli italiani, Torino 1989 in I francobolli italiani: Grafica e ide- ologia dalle origini al 1948, Genova 1993. »Na kakšni visoki umetno- stni in grafični stopnji so bile nekoč italijanske znamke, in kakšna gnu- soba so danes,« je včasih tarnal in dodal: »Slovenske znamke so med najlepšimi na svetu.« Kadar je šlo za izbiro najlepših znamk v letu, je predlagal slovenske znamke. Bil je na tekočem, ker je dobival poštne pošiljke iz Slovenije opremljene z novimi primerki, ali pa so mu bile znamke darovane v seriji. Zeri se je gibal v visokih znanstvenih, kulturnih, filmskih, plemiških in finančnih krogih raznih narodnosti: Toesca, Berenson, Longhi, Antal, Wittkower, Freedberg, Panofsky, (»Imenitne pogostitve in najboljša čokoladna krema«), Suida, Held, Chastel; španski, perzij- ski, angleški dvor, salon princese Isabelle Colonna, grofice Mimi Pecci Blunt, grofa Vittoria Cinija; Greta Garbo, Joan Crawford, lady Diana Cooper, George Cukor, Spencer Tracy, Katherine Hepburn, Hitchcock, Chaplin, Danny Kaye (»Kako je znal dobro kuhati!«); starinarji Alessan- dro Contini Bonacossi, Fritz (Frederick) Mont, Georges in Daniel Wil- denstein, restavrator Mario Modestini, slikarka Natalija Gončarova, Chagall; William R. Hearst, družina Rothschild, Paul Getty itn. itn. Pri ljudeh je občudoval lepoto (»bellezza incantevole, indescrivibile«), du- hovitost, inteligenco, pogum, delavnost, natančnost, odkritost in neizu- metničenost, uglajenost in poštenost – osebno in poklicno. Od osemdesetih let naprej je vedno več pisal za torinski ča- snik La Stampa. Založba Longanesi v Milanu je nekatere članke obja- vila v treh knjigah z značilnimi naslovi, ki jih je izbral Zeri in je z nji- mi hotel povedati, da s svoje poti ne bo skrenil, da je minuli in sedanji svet kot pisano črnilo in da nima kaj skrivati pred javnostjo, ki jo je ne- usmiljeno obdeloval s kritiko: Mai di traverso, 1982, L’inchiostro vari- opinto, 1985, Orto aperto, 1990. Vedno več je sodeloval s televizijo (v obrambo spomenikov, mnenja o umetninah in umetnikih in s komedi- 300 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 300 jantskimi nastopi v pisanih haljah, v zibelki, s čelado na glavi – »Ljudje prisluhnejo izzivanju, nesmislom, traparijam,« je bilo njegovo poja- snilo); sodeloval je z radiom (zelo poslušane oddaje o glasbi, o malih muzejih v Italiji); z založbo Curcio (1991–1992) je posnel 24 video ka- set o evropskih umetnikih in tik pred smrtjo z neko milansko založbo nekaj nad 60 od predvidenih 100 kaset tudi o evropskih umetnikih sta- rih in novejših časov. Bil je zelo iskan pisec uvodov v razne knjige in kot predstavitelj pravkar natisnjenih knjig. Za spominski zbornik Mi- chela Laclotta, direktorja louvrskega slikarskega oddelka, je napisal čla- nek o brkatem angelu Marijinega oznanjenja, kot so ga razreševali – da, oznanjenja, vendar oznanjenja Marijine smrti. S kratkim besedilom je opomnil na ta motiv v kiparstvu in slikarstvu. Zeri do konca ni nehal jemati sape od začudenja in spoštovanja do njegovega širokega znanja. Iskan je bil tudi kot predavatelj. Profesorju milanske katoliške univer- ze Marcu Bona Castellottiju je vedno ugodil, čeprav z mnogimi vzdihlja- ji. Leta 1997 je v tej organizaciji predaval 1200 mladim poslušalcem. »Po svetovnem nazoru stojiva z Bona Castelottijem na popolnoma nas- protnih bregovih; je pa inteligenten, dober strokovnjak in pedagog ter pošten.« Bona Castellotti ga je povabil, da je 1985 pripravil pet preda- vanj za študente milanske univerze in druge zainteresirane poslušalce. Zeri šolskih izrazov ni maral, zato je predavanja imenoval »pogovori«. Ljudi se je trlo, nenapisana predavanja pa so skrivaj snemali. Ludovica Ripa di Meana, novinarka in književnica, je besedilo pripravila za tisk. »Lahko bi bila malo bolj skrbna; eno je govorjena, drugo pa zapisana beseda,« je ob prevajanju knjige v slovenščino upravičeno komentiral Niko Košir. Knjiga je izšla najprej v italijanščini pri založbi Longanesi z naslovom Dietro l’immagine: Conversazioni sull’arte di leggere arte, 1988, nato 1989 v francoščini in španščini, 1990 v nemščini in an- gleščini ter 1994 v slovenščini. Na napet in očarljiv način podaja zveze med umetniki in slogi, trgovci in ponarejevalci, politiki, zveze med na- vadami in običaji, življenjem vsakdanjika in preteklosti (K. Oehmin- gen, Schweizer Illustrierte, 12. 3. 1990). Zeri se je tudi s tem delom iz- kazal kot imeniten govornik visoke jezikovne kulture in se vsadil v sr- ce najširšemu občinstvu tudi pri nas: »Kolikokrat že sem začela z bra- njem… podobnih knjig iz papanove knjižnice, pa nisem prišla daleč. Dolgočasne so te knjige in kako drugačna je ta Zerijeva: privlačna, za- 301 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 301 nimiva, napisana s kancem detektiva in težko jo odložiš.« Táko je bilo sporočilo ene izmed slovenskih bralk. Da, detektivska žilica Zeriju ni dala miru. S Carmen Iarre- ra sta lani pri Longanesiju izdala detektivko Mai con i quadri, 1997, le- tos pa sta pripravljala novo delo. Medtem ko smo julija letos pri njem v kleti urejali humoristične knjige, karikature, satire, stripe, knjige eti- ket, plakatov, mode, nas je Iarrera zavijala v tobačni dim, s kratkimi no- gami je bingljala na stolu, sem in tja podala kakšno knjigo, ker z delom nismo odnehali, in morda lovila opise za novo detektivko. Marco Bona Castellotti je 1988 v Parmi izdal knjigo pogovo- rov z Zerijem Conversazioni con Federico Zeri. Leta 1995 je najprej v Parizu, nato pri Longanesiju v Mila- nu izšla nekakšna Zerijeva kratka avtobiografija v obliki pogovorov s potrpežljivim in zelo bistrim Patrickom Morie `som, ki je Zerija »po po- glavjih« lovil s pogovori v Parizu: Confesso che ho sbagliato: Ricordi au- tobiografici, 1995. Zeri je v odgovorih kratek, sistematičen glede tém: družina, mladost, šolanje, prijatelji, znanci, delo, škandali okrog pona- redkov, mnenja o sodobnikih. Arganova hči je Zerija tožila – in proces izgubila. Skoraj vedno so bili okrog Zerija vrtinci in viharji. Ob podeli- tvi akademijskega meča, ki spada k akademijski časti francoske akade- mije, je Pierre Rosenberg v govoru omenil: »Vi ste človek iz enega ko- sa. V nasprotju z naslovom Vaše knjige se neradi motite, nasprotno, red- kokdaj se motite. Ne menjate mnenj, si ne nasprotujete in ne preklicu- jete svojih odločitev.« Knjiga je podoba osebnosti našega stoletja. Prvo državno odlikovanje, ki ga je dobil Zeri, je Red jugoslo- vanske zvezde na ogrlici, 1986, za delo v Sloveniji in nekatere »pojasni- tve« Hrvatom (Zagreb, Dalmacija) in Srbom (Beograd, Narodni muzej). Leta 1991 se je izkazala Francija z redom L’Officier de l’Ordre des Arts et des Lettres, Italija 1992 z Medaglia d’oro ai benmeriti della cultura, 1993 Slovenija oz. mesto Maribor z Mestnim pečatom mesta Maribor, 1993 tudi Diploma Narodne galerije in muzejev Slovenije, 1994 Slove- nija, mesto Ptuj s Spominskim priznanjem mesta Ptuj in 1994 spet Slo- venija z državnim odlikovanjem Častni znak svobode Republike Slove- nije. – Bolj novinarske in literarne nagrade kot XXIII Premio giornali- stico internazionale »Citta ` di Roma«, 1982, Premio estense, 1986, Pre- mio Europa 88, 1988, so kazale zavest nekaterih italijanskih izobražen- 302 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 302 cev, ki so se zavedali Zerijeve veličine in mu po svojih močeh izkazali spoštovanje. – Vrh vseh časti pa je bilo zagotovo imenovanje leta 1995 za člana Francoske akademije (natančno: član Académie des Beaux- Arts, ki je del francoske akademije) in slovesen sprejem pod »Kupolo« 23. aprila 1997. Za tem so končno pohiteli Italijani s podelitvijo držav- ne časti Cavaliere della Gran Croce, 1997, in letos februarja bolonjska univerza s podelitvijo častnega doktorata. Štirinajst dni pred nenadno smrtjo je napisal in podpisal zadnjo voljo, s katero je bolonjska univer- za postala dedič okrog 100.000 knjig, okrog enega milijona fotografij, vile s posestjo, vseh (okrog 400) vzidanih rimskih epigrafov. Accademia Carrara v Bergamu dobi vso neantično plastiko, muzej Poldi Pezzoli v Milanu sliko Sv. Monika, ki jo je Zeri pripisal Rafaelu. Čeprav odločen agnostik, je Vatikanskemu muzeju zapustil zelo dragocene nagrobne re- liefe iz Palmire in velik fragment starokrščanskega sarkofaga. O name- ri darovanja je obvestil Kapitolinski muzej (posvetno oblast) in Vatikan- ski muzej (cerkveno oblast). Prvi se menda še do danes niso oglasili, drugi pa po telefonu takoj naslednji dan, se zahvalili in prosili za raz- govor z njihovimi predstavniki. Ti so čez dva ali tri dni prišli naokrog, bili so vljudni in spoštljivi, čeprav so vedeli, s kom imajo opraviti. Ome- nili so prostor v muzeju, kjer bi bile umetnine razstavljene z napisno tablico darovalca. Zeri si ni pomišljal in ob pripovedovanju te zgodbe je dodal: »Ti vsaj znajo varovati in oskrbovati umetnine.« Nemci dobijo koder Goethejevih las, Francoska akademija kip iz zbirke kardinala Ma- zarina, ustanovnika akademije, Francoska akademija v Rimu dobi go- belina, tkana po Salviatijevih kartonih, štirje služabniki pa vsak po eno stanovanje v Rimu. V velikem slogu je končano zadnje poglavje velikana. Zerijev delež za Slovenijo in spomini Profesorja Zerija sem spoznala 1975 v Rimu na kosilu pri gospe Ornelli Francisci Osti, eni od urednic Enciclopedie italiane. Z njo sem že nekaj časa sodelovala zaradi raznih gesel za enciklopedijo. V Rimu sem se mudila z italijansko štipendijo zaradi raziskav dela sli- karja Franca Kavčiča (1755–1828). Ko sva se z gospo pogovarjali o kla- sicistu Kavčiču in ko je videla nekaj fotografij njegovega obsežnega in zapletenega dela, ji je bilo takoj jasno: »Ni drugega človeka med nami, 303 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 303 ki bi Ti znal pri teh raziskavah pomagati. En sam je: Zeri.« Tako se je začelo. Po kosilu je Zeri prelistal fotografije Kavčičevih del, risanih po starih mojstrih, nekatere takoj razrešil, za druge pa dal napotke, kje bi mogla priti do rešitev. Kot vedno se mu je mudilo, vpraševal je kratko in jedrnato in najmlajša v družbi sva se skoraj potopila: mene je poko- pala njegova ugotovitev, da za nobeno ceno ni nikjer na inozemskem knjižnem trgu najti knjig o slovenski in jugoslovanski umetnosti ter da jugoslovanski knjigotržci na dopise in naročila ne odgovarjajo – »in pri tem imate tako pomembno staro in novo umetnost,« je bil še zadnji oč- itek. Mladenič, ki je sedel zraven mene, se je pravkar vrnil z Irske, bil v Dublinu, ni obiskal muzeja in ni videl Book of Kells – oba sva prista- la na tleh. Predlog, da bi poslala nekaj naših in hrvaških knjig, mislila sem na Gamulinove, je bil z navdušenjem sprejet in pospremljen z va- bilom: »Pridite v Mentano s svojim gradivom, kjer se mu lahko bolj v miru posvetiva in tudi sicer sem Vam vedno na uslugo.« Ker sem v na- slednjih dneh po Zerijevih napotkih našla imenitne in zanimive rešitve za Kavčičeve mnogoštevilne risbe, sem prosila za sprejem na njegovem domu. Ornella se mi je sprva mislila pridružiti, ker jo je material zani- mal. Sprejemni dan je bil določen za soboto, vreme je bilo prelepo in Ornella si je premislila: »Pojdi sama, boš že našla hišo, jaz grem raje na morje.« Da gre za posebnega človeka in veliko osebnost, mi je bilo ja- sno, zaslutila pa sem Zerijevo cenjenje točnosti, natančnosti, njegovo veliko zvedavost, cenjenje držanja jezika, če človek ni vedel odgovora, nadalje veselje ob razrešitvi vprašanj, ki jim tudi on ni vedel odgovora. Najdbe, če jih je bilo več v enem dnevu, sem začela varčno deliti za vsa- kično novo srečanje po eno ali dve. Pazila sem, da ne bi nikoli ali sko- raj nikoli prišla naokrog praznih rok. Ta manever se je krasno obnesel vse do prezgodnje smrti letos. Zerija so morale razveseljevati in vzpod- bujati razrešene neznanke in veselil se je podarjenih knjig, ki do Itali- je ne pridejo. Kavčičevo delo naju je povezovalo vsa leta in dostikrat je dejal: »Kako mi je ta slikar všeč. – Blazno mi je všeč (Mi piace alla fol- lia). Ne znam Vam pomagati, kaj takega še nisem videl. Kje ste to našli? Kavčič bo eno največjih odkritij v prihodnosti. Kaj pa Vaš Kavčič?« Postala sem referent za severna, srednjeevropska in balkan- ska vprašanja, prevajalec ruskih, srbohrvaških in nemških besedil in organizator pohodov po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji. »Meni su kazali u 304 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 304 Dublinu, da je Zeri jako veliki čovek,« je ok. 1983 komentirala kustodi- nja Narodnega muzeja v Beogradu. »Nam pa je znan po eni svojih prvih knjig in prek gesla v Menašejevem leksikonu iz 1971,« je bil odgovor. Leta 1976 je Zeri prvič prišel v Slovenijo, pregledal nekaj slik v Narodni galeriji, v pokrajinskih muzejih v Mariboru, Celju, Ptu- ju, Brežicah, Novem mestu, Kopru, Piranu itn. Odločno je opomnil na vprašanje vrnitve umetnin, ki so jih Italijani tik pred začetkom druge svetovne vojne in med njo odnesli s Primorskega in iz Istre. Vsa nadalj- nja leta se je venomer postavljal za nas pri najvišjih, čeprav venomer menjajočih se italijanskih vrhovih. Ni razumel mlačnosti in neodločno- sti na naši strani – prej jugoslovanske in zdaj slovenske. Ogledi spome- nikov in zbirk so dobro potekali, navdušenje nad umetninami je bilo veliko, prav tako so ga očarali narava, ljudje, ljudska umetnost. Sloveni- ja je postala najlepša dežela, kot druga Švica, ljudje pa sploh fantastič- ni, saj vtaknejo toplomer v zemljo ob filodendronu v cvetličnem loncu, da bi rasel ob pravi toploti (zasluga redovnic pokojnega celjskega opata Kolška). Vedno mu je bilo nerazumljivo, kako more tako kulturna in po naravi zanimiva dežela tako malo storiti, da bi jo spoznal širši svet. Pre- dlog Anice Cevc, da bi napisal razstavni katalog evropskih slikarjev iz zbirke Narodne galerije, je sprejel. Plačila ali kakršnih koli drugih po- gojev nihče ni omenil. Dana je bila obljuba, do kdaj bo prejel fotogra- fije in temeljne podatke. Omenil je, da bo katalog napisal še z eno ose- bo. Slike niso bile oddane v fotografiranje, kar ni bilo težko ugotoviti. Ena sama neizpolnjena obljuba in netočnost in človek je bil zapečaten. Ob takih priložnostnih je navadno rekel: »S to ,figuro‘ nočem nič več imeti opraviti« in včasih so »figure« celo letele skozi vrata. Opravičilu za zamudo je sledilo Zerijevo vabilo: »Pridite v Rim in napisala bova ka- talog.« Z vsem razpoložljivim gradivom in lastnimi skromnimi najdba- mi sem se podala v Rim. Izbrala sva slike za prvo razstavo Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja, 1983, premodrovala vsa vprašanja. Predlagal je, da bi sedem gotskih tabelnih slik obdelal kdo od naših strokovnjakov, ki se na to gradivo bolj spozna kot on. Obdelal jih je Emilijan Cevc. – Sesti bi morala za pisalni stroj, kar se ni zgodilo. Z muko in zvijačo sem izprosila sestavitev vsaj ene kataloške enote za vzorec, ki bi ga lahko predložila v domačih logih kot zagovor za službeno potovanje. Dobila sem eno samo pičlo enoto. Ni bilo druge rešitve, kot da so se začeli po- 305 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 305 gostejši skrivni zasebni pohodi v Rim v času dopusta in naših dolgih državnih praznikov, ki so se včasih tako lepo prilepili h kakšni nedelji in podaljšali dopust. Priberačila sem nadaljnje kataloške enote, ki so vča- sih sledile tudi po pošti. Še preden sva začela pisati prvi katalog, je Ze- ri opomnil na nujnost ugotovitve zgodovine, rodovnika slik – na prove- nience, izvir umetnin, kar povečuje umetnostno in finančno vrednost slik in našo zgodovino. Na jezikanje, da je to nemogoče in celo malo nevarno, saj smo pisali zadnja 70. in začetna 80. leta Gospodova, me je zavrnil, da bom našla več, kot si mislim, in naj bom pozorna na vse šte- vilke in zapise na okvirjih, podokvirjih in hrbtnih straneh slik. »Resni- ca bo prej ali slej prišla na dan. Počistite svojo zgodovino, sicer vam jo bodo drugi predstavili in takrat boste vi umazani.« Čudeži so se začeli kopičiti, na dan sta prišli slovenska slava in sramota. Nezaslišano se mu je zdelo potikanje pomembnih umetnin po raznih pisarnah, kjer so pri- stale po zaplembah in ovinkih po drugi svetovni vojni. Nad luknjami, praskami in zaprašenimi slikami tudi ni bil navdušen in je predlagal ta- kojšen začetek restavriranja. Nikoli pa ni pozabil omeniti velikih in po- dobnih malomarnosti v Italiji. – Restavrator Narodne galerije Kemal Selmanović, je delo tako dobro opravljal, da je Zeri vedno želel, naj se on loteva umetnin, določenih za razstave. »Mojstrstvo restavratorja spo- znate po tem, kako restavrira belo barvo.« Selmanović je bil imenovan za mojstra. Zeri je očitno sprva imel namen sodelovati le pri eni razsta- vi, ker je slikam iz Narodne galerije in nekaterim drugim iz Ljubljane dodal še pet umetnin iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Ker jih je spoznal kot zanimive, se mu je zdelo škoda, da jih ne bi obdelala. Do- bro poznavanje slovenskih zbirk in nepretrgano pošiljanje fotografij no- voodkritih del so povzročili primerno radovednost in predlog z Zerijeve strani. V pismu 28. maja 1984 je predlagal: »Bil bi zelo vesel, če bi še sodeloval z Narodno galerijo in bi napravili razstavo najpomembnejših evropskih slik iz cerkva in muzejev v Sloveniji. Mislim, da bi bil to zelo odmeven dogodek.« V pismu 20. avgusta 1985 pa je mnenje spremenil: »Upam, da ste prejeli moje pismo, kjer predlagam, da bi v Ljubljani po- stavili razstavo, posvečeno le tihožitjem.« V pogovoru je dejal: »Razdeli- mo umetnine po témah in začniva s tihožitjem.« Predlog, da bi temat- ske razstave zajele le okrog 15 do 20 del, sem preslišala, čeprav je bil z 306 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 306 njegovega stališča razumljiv. Ni se mu več ljubilo garati za nas. Za do- mačijsko pojmovanje bi bila težko sprejemljiva razstava »le« s 15 ali 20 slikami. Tudi z odbranimi in izsiljenimi 72 umetninami ni bila po- daljšana niti za en dan. Delo za razstavo je teklo še bolj kot za prvo, t. j. z več srečanji. Za katalog Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk, 1989, je bil predviden uvod, ki bi ga napisal Zeri. Mnenja je bil, naj najprej napiševa kataloški del, potem se bo videlo, kaj bo z uvodom. Domačij- skemu okolju sem poročala, da glede uvoda slabo kaže in da se ga bom pač sama lotila. »Raje bi brali Zerijev uvod,« je bila ugotovitev, moj od- govor pa: »Jaz tudi.« Tihožitja so bila v zraku. Zeri je vodil obsežno delo za Electino izdajo Natura morta in Italia, ki je izšla 1989 v dveh debe- lih zvezkih po naši razstavi. Tri slike z naše razstave so bile vključene v ta pregled, na druge je opominjal razne raziskovalce in znance. Še zdaj ne mine leto, ne da bi bila katera naših slik, obdelanih z Zerijem, po- stavljena na mednarodni razstavi ali omenjena v znanstvenem delu. Po končani razstavi evropskih tihožitij je ob mojem obisku v Mentani Zeri izjavil: »Povem Vam, še enega kataloga ne bom pisal.« Zavedala sem se, da bi imela možnost za nadaljnje sodelovanje le s po- večanjem pomoči pri njegovem delu, s še pogostejšimi prihodi v Rim in s prinašanjem fotografij slik, ki sem jih nabirala po Sloveniji. Zbranih je bilo po okrog 20 portretov, krajin, religioznih slik, nekaj novih ti- hožitij, malo žanra, a vse skupaj je bilo videti bolj klavrno za tematske razstave. Tudi Zeri je molčal, naslednji dan povedal, da je vso noč ra- zmišljal o naših slikah in čez nekaj dni zaključil, da bi se dalo postavi- ti mikavno razstavo najpomembnejših slik evropskih mojstrov iz slo- venskih zbirk, državnih. Ker sem pri nekaterih zasebnikih našla nekaj zanimivih del, sem dodala še te. Izhod je bil en sam: vprašati ga, ali bi ljubeznivo hotel pomagati še pri tretjem katalogu. Z vzdihom in brez obveze »róka izdelave« je privolil. Pot je bila ena sama: čim več mu po- magati pri njegovem delu, hoditi večkrat v Rim, v italijanščini pripravi- ti vsa besedila, kolikor sem jih znala in zmogla, čakati na Zerijeve po- pravke, mnenja in v največji meri na dodatke kar po nareku. Napisan je bil tretji katalog, postavljena tretja razstava Evropski slikarji iz slo- venskih zbirk, 1993. Predvidena je bila za leto 1991, in ko bi morala oditi v Rim pisat katalog, je izbruhnila vojna. – Tretja razstava je ime- la več sreče: plakat je bil spodobno velik in tiskan v slovenščini in an- 307 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 307 gleščini, prav tako ovitek kataloga, obvestila javnosti so bila občutno ve- čja, razstava je bila podaljšana. Ob otvoritvi je Zeri prejel čedno obliko- vano diplomo (Miljenko Licul) v zahvalo za delo za Narodno galerijo in slovenske muzeje. Leta 1994 je bil Zeri zadnjikrat v Sloveniji. Udeležil se je ti- skovne konference ob predstavitvi njegove knjige Za podobo: Pogovor o umetnosti branja umetnosti v prevodu Nika Koširja. Prevod je predla- gal Andrej Smrekar. Zeri in založba Longanesi, oz. njen ravnatelj Ma- rio Spagnol, so se odpovedali kakršnemu koli plačilu avtorskih pravic. – Istega dne, 29. novembra 1994, po predstavitvi, je prejel slovensko državno odlikovanje Častni znak svobode Republike Slovenije. Ob zgraditvi novega krila Narodne galerije je bilo prvo nad- stropje namenjeno za stalno zbirko evropskih mojstrov. V delu je bil če- trti katalog Evropski slikarji: Katalog stalne zbirke, 1997. Izbrane so bi- le umetnine iz lasti Narodne galerije, pet jih je posodil Narodni muzej, in dodane so bile še umetnine iz Federalnega zbirnega centra, ki so bi- le po drugi vojni zaplenjene raznim znanim in neznanim lastnikom in je Zeri že davno menil, da spadajo vsaj v javno zbirko. Umetnine so bi- le zaplenjene v imenu ljudstva in v normalnih državah take umetnine končajo, če niso vrnjene lastnikom, vsaj v muzejih in galerijah. – Z Ze- rijem sva izbrala 155 umetnin, uporabljena so bila nekatera besedila iz prejšnjih katalogov, dodana so bila nova spoznanja, novejša strokovna literatura, za prvič objavljene slike so bile napisane nove kataloške eno- te. Kot pri drugem in tretjem katalogu sem tudi za tega napisala uvod. Izboljšave pa so tekle takole: pri prvem katalogu sem dosledno skušala ugotoviti izvire umetnin, pri drugem sem dodala še opis stanja ume- tnin, pri tretjem navedbo ikonografskih virov in pri četrtem še literatu- ro o avtorjih slik. S tem je bila dosežena najzahtevnejša oblika razstav- nega kataloga in kataloga stalne zbirke. »Imeli ste pogum ohraniti pre- gledno obliko besedila, priročen in razumen format kataloga,« je publi- kacije ob nekem srečanju komentiral Bona Castellotti, neki drug kole- ga pa je dodal: »Ti katalogi so vzor, kako je treba sestaviti katalog.« Zerijevo razmišljanje in kratkobesednost sta postala nalezlji- va, tako da je bilo ob pravem trenutku moč pridobiti mnenje o prine- senem besedilu in kakšno njegovo dodatno vrsto po nareku. Imela sem občutek: roka je roko umila. Pomoč pri njegovem delu je bila vrnjena 308 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 308 s pomočjo pri mojem delu. Stalno zbirko je 27. maja 1997 ob mesecu evropske kulture odprl predsednik vlade Janez Drnovšek. Zeri se zara- di operacije otvoritve ni mogel udeležiti. Zdi se, da je bila ta otvoritev med vsemi štirimi najbolj slovesna in dostojna, žal brez Zerija. Leta 1999 bo izšel katalog stalne zbirke v celoti v anglešči- ni. Letos julija sva z Zerijem še preučila nekatera vprašanja in dodala nova spoznanja, ki se jih je veselil in jih potrdil. Zeri je s svojim orjaškim znanjem in ostrim očesom spravil v red veliko število del evropskih mojstrov v slovenskih muzejih. Dal je oporo, da je bil uveljavljen sistem pisanja kataloga po uveljavljenih sve- tovnih merilih. Naših slik ni le opredeljeval, temveč je opominjal npr. na čudne čačke na hrbtu Pynasove slike Krajina s Kristusom, ki izroča ključe sv. Petru. Te so znamenje avkcijske hiše Christie’s v Londonu, kjer je bila slika v prejšnjem stoletju kupljena. Druge t.i. čačke na por- talu Carlevarijsove slike Pristanišče pred obzidjem mesta so se izkazale za slikarjev monogram in letnico 1705 – gre za eno najzgodnejših signi- ranih in datiranih umetnikovih del. Tri vaze s cvetjem, ki so bile videti zelo temno-rjavo »baročne«, je po slabi fotografiji prepoznal kot delo nemškega slikarja pod vplivom francoskega rokokoja. »Glejte kompozi- cijo, lahkotnost cvetja in ne vtis kolorita. Pod umazanijo morajo biti svetle rokokojske barve. Pojdite prebrat signaturo, ki jo vidim levo spo- daj.« Po čiščenju so se pokazake čedne rokokojske barve, signatura nemškega slikarja Reulinga in letnica 1767. Kesslovi sliki iz Pokrajin- skega muzeja v Mariboru je ob razstavi 1983 postavil v hamburški sli- karski krog. Tik pred natiskom kataloga je restavrator Selmanović od- kril signaturo P. V. Kessel. F: Rats. 1662. Istemu mojstru je Zeri pripi- sal še tihožitji Vanitas in Sadeži (Maribor, Pokrajinski muzej) – tudi na teh dveh sta bila odkrita Kesslova podpisa. Z vztrajnim iskanjem podat- kov o tem imenitnem umetniku, ki mu bo slava še zrasla, kot je predvi- del Zeri, so bili najdeni podatki: Kessel je umrl 1668 v Ratzeburgu ne- daleč od Hamburga! Zerijeva milijonska fototeka in knjižnica sta urejeni po na- rodnostih, času in šolah. Kot patentiran bedak sem se čutila, če je bilo npr. treba poiskati mapo fotografij slikarja iz toskansko-florentinskega kroga v 16. stoletju, čigar še ožja skupina je bilo mesto Lucca. Ob ime- nu manj znanega umetnika naj bi človek vse to vedel. Po enakem 309 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 309 načelu je urejena knjižnica. Osebno dolgujem Zeriju poleg strokovnih razkritij tudi opombe o mnogih imenitnih filmih, čudovitih neznanih glasbenih delih in knjigah različnih svetovnih avtorjev. Nekoč me je opomnil na francoskega pisatelja Georgesa Pereca in mi dal v branje La vie: Mode d’emploi. Ko sem knjigo prebrala, je vprašal: »Ali ste opazili, kako se vse zgodbe iznenada končajo?« Da. 310 IN MEMORIAM IN MEMORIAM 281–280 12.12.2005 09:45 Page 310