Leto mu št 14. Poilnlna platana v gotovini. V Ljubljani, 10. julija 1926, V organizaciji Je mol, kolikor moii — toliko pravica. AMSTERMffl GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu. , Stane posamezna iterilka Din 2’-, meiečno Din 4<—, celoletno Din 48. — Za čla-ae izvod po 1«10 Din. Oglasi po cenikn. Dopisi morajo biti frankira« ni in podpisani ter oprem* Ifeni z Itampiljko dotlčne organizacije. Rokopisi se ne Tračajo. Reklamacije so poitniae proste. Delavska zbornica in razredne strokovne organizacife »Delavsko zbornico — delavcem!« — to je bila parola, s katero smo šli pred šestimi meseci v boj, ko so se prvič vršile volitve v delavsko zbornico za Slovenijo. Tedaj so imele združene delavske strokovne zveze to nalogo, da spolnijo mrtve črke zakona o delavskih zbornicah z resničnim življenjem in napravijo zbornico za inštitucijo produktivnega dela za ves delavski razred. Naloga ni bila lahka. Delavska zbornica kot zakonita predstavnica proletarijata in pridobitev povojnega revolucionarnega časa je morala poleg starih, tradicionalnih organizacij delavstva šele osvojiti svoje mesto v življenju. Delavska zbornica je šele morala priti v kri in meso našega delavstva. Dvakrat težka naloga je bila to za našo ZDSZJ posebno, če pomislimo na strašno razdrobljenost našega delavskega gibanja do tivolskega kongresa strokovnega zedinjenja. Takorekoč z ustanovnega kongresa ZDSZJ smo šli naravnost v najhujši boj s krščanskimi socialci in žolto narodno strokovno zvezo, da rešimo delavsko zbornico. 30.000 proletarcev in proletark je sledilo našemu klicu, s tem da je oddalo svoje glasove za listo naše ZDSZJ. To je bila zaupnica tovarniškega delavstva onim, ki so uresničili pri nas zedinjenje na strokovnem polju. Tridesettisoč je razveseljiva številka v primeri z zadnjimi parlamentarnimi volitvami, kjer so dobile tri razcepljene delavske liste skupaj okrog 10.000 glasov. To znaqi4 da smo enotni napredovali v enem letu za 200 odstotkov. Toda istočasno je to prenizka številka, da bi mogle razredne strokovne organizacije neomejeno voditi zbornico, kajti 25.000 delavcev se je dalo še vedno zavesti klerikalcem, demokratom, radičev-cem in Bernotovemu razkolništvu. In tisti, ki godrnjajo, češ da naši predstavniki v zbornici kom-promisarijo s klerikalci in demokrati, naj pomislijo samo to, da niso naši predstavniki v zbornici krivi kompromisarstvu, temveč da je temu krivo onih 25.000 delavcev, ki niso glasovali delavsko ne iz zlobe, temveč iz nezavednosti. 30.000 ljudi ne more enostavno zbrisati drugih 25.000. Tu so klerikalni in demokratski predstavniki nezavednega delavstva in od dela naših zaupnikov po tovarnah zavisi, ali bodo po novih volitvah čez tri leta še volili delavci svoje nasprotnike v zbornico. Zato je treba prebuditi delavstvo, ne pa godrnjati proti samemu sebi. Ko smo rekli na tivolskem kongresu: zbornico si moramo in si jo bomo priborili — so zmaje- vali z glavo vsi oni, ki so gledali na razcepljenost in volitve 1. 1924 in ki so premalo verovali v moč enotne volje in enotnega dela. Toda zmagali so oni, ki so šli v boj z vero v zmago. In ta zmaga je navdušila potem tudi neverne. Da je bila ta prva zmaga ZDSZJ težka, toda velika, bo vsakdo izprevidel samo iz tega-le: Vsakdo naj pomisli le to, kaj bi nastalo* iz zbornice, če bi prišla v njo klerikalno-demokratska večina? — Najvažnejša naprava postane lahko brezpomembna — pod vodstvom nepravih ljudi. Zbornica pod vodstvom klerikalcev in demokratov bi nudila materijal — le še za papirnati koš. Zbornica bi za delavstvo prav ničesar ne napravila — ker bi se ravnala po željah Zveze industrijcev, katere prikrita zastopnica je Narodna in Jugoslov. strokovna zveza. In še nečesa se zavedajmo: Delavske zbornice v Jugoslaviji so ustanovljene po zakonu o zaščiti delavcev, ki je bil sprejet tedaj, ko je bilo 250.000 delavcev v razrednih strokovnih organizacijah! Toda ko je bilo delavstvo poraženo in razcepljeno, — kaj je še ostalo od vseh določb tega zakona? Samo mrtve črke! In mrtva črka bi postala tudi delavska zbornica, ako ne bi za njo zastavila vse sile enotna ZDSZJ. Takoj po volitvah je hotela vlada ustaviti delovanje naše izvoljene Delavske zbornice. Toda vlada se je premislila, ko je videla, da za to zbornico ne tiči par nastavljenih tajnikov, temveč da stoje za njo desettisoči delavstva. Zbornica bo izdala v kcatkem svoje poročilo o četrtletnem svojem delovanju in težkočah. Vsakdo bo videl, da si zbornica počasi, toda sigurno ustvarja rešpekt pri delodajalcih in vladi. Pet let je poslušala vlada samo delodajalce. Morala se bo navaditi poslušati tudi delavski glas naše zbornice. Glas te zbornice bo tem močnejši in vplivnejši, čim trdnejše bodo stale razredne strokovne organizacije za njo. Naše organizacije so steber, s katerim zbornica stoji in pade. Zato podprimo našo zbornico in s tem splošno delavsko stvar na ta način, da zbiramo delavstvo v ZDSZJ, da ga vzgajamo in da ustvarimo avtoriteto našega vodstva in naše organizacije med delavstvom! Pred to avtoriteto bodo potem klonili tudi nasprotniki! Fašizem in delavstvo. Matteotti. — Fakin. — Fašistovski sindikalizem. Internacionalni proletarijat se je v preteklem mesecu spominjal italijanskega socialističnega poslanca Matteottija, ki so ga umorili fašisti 10. jun. 1924. Tudi v Sloveniji smo preživeli dveletnico grozodejstev jugofašistov v Trbovljah in zločinskega umora zagorskega delavca Fakina. Ob tej obletnici je mednarodni proletarijat tudi sklenil, kako se ima boriti proti fašizmu. Strokovne organizacije kot delavske predstavnice ne morejo brezbrižno iti preko tega, temveč morajo odločno in jasno izreči svojo besedo o fašizmu. Ime Matteottija je postalo simbol za vse one, ki vidijo načelo napredka človeštva v — svobodi. Za proletarijat pomeni ime Matteotti — združenje vseh sil v protifašistovskem boju. V imenu in spominu na Matteottija se koncentrira vsa borbenost proletarcev vsega sveta, bojna napoved proti fašizmu, kot najnasilnejšemu sredstvu buržuazije, da ostane na krmilu. Kajti eno mora biti jasno posebno za nas: fašizem ni pojav, omejen na Italijo, fašizem ni neka italijanska posebnost. V 'Italiji je le prišel doslej do najvišjega izraza. Toda fašistovska nevarnost grozi delavcem vseh dežel. Fašizem je po vojni podivjana odločnost meščanstva, da uporabi najnasilnejša sredstva proti proletarijatu, katerega moč je narastla po svetovni vojni. Dejstvo, da je proletarijat v celi vrsti dežel pridobil silno politično moč, da je v Rusiji prevzel že vso oblast v svoje roke — vse to je dalo meščanstvu oni strah pred izgubo svojega profita in ono zverinsko besnost, ki je prišla do strahovitega izraza v Italiji, Bolgariji, Madjarški, Rumuniji in drugod. Tudi naši gospodje delodajalci bi imeli najrajši, da zavlada že jutri fašizem v Jugoslaviji. Zastopniki naših kapitalistov — demokrati — se ne zadovoljujejo več samo z »Obznano« in izkoriščanjem delavstva, temveč hočejo prisiliti delavce, da bi vstopali v njihovo »Narodno strokovno zvezo«, ki jo danes vodita dr. Bohinjec in Juvan. Nezavedne delavce slepijo s tem, da hoče njihova »strokovna« zveza braniti delavske pravice. V resnici je pa ona le agent »Zveze industrijcev«. Kakšen raj bi ustvarili ti gospodje, če bi dobili neomejeno oblast v svoje roke, lahko sklepamo že iz tega, kaj so napravili fašisti v Italiji z delavskimi strokovnimi organizacijami. Kakor zatirajo italijanski fašisti delavstvo pod krinko »narodnih interesov«, tako hočejo napraviti tudi iz našega delavca popolnega sužnja jugoslovanski fašisti pod parolo »nacionalnega edinstva«. Na Vidov dan so šli jugoslovanski fašisti-orjunci v Trbovlje odkrivat spomenik »svojim žrtvam« — v resnici so pa hoteli, oboroženi z revolverji in vojaškimi čeladami, izzvati nov po-kolj nad izstradanimi rudarji. Rudarji niso nasedli provokacijam, zapustili so Trbovlje, v katerih je bila dopoldan samo Orjuna, žandarmerija in TPD. Zato so pa izzvali krvave nemire v Ljubljani. Spopadli so se tudi s policijo. Toda oblasti Orjune niso razpustile, kar pomeni, da nastaja fašistovska država v RR-državi. Toda delavstvo bo vztrajalo enotno pri zahtevi: Razpust fašistovskih čet! — Orjunci vidijo, da je vse delavstvo proti njim. Zato skušajo priti na svoj račun potom druge firme: »Narodne strokovne zveze«, da z njo najprej razbijejo, potem pa udarijo delavstvo. * * • Proti temu fašizmu 'se je treba boriti na ta način, da se delavcem mirno in prepričevalno pojasni, da za nje ni prostora y »Narodni strokovni zvezi«, ki je le kukavičje jajce Zveze industrijcev in Pri-bičevičevih demokratov. Samo Združena Delavska Strokovna Zveza je zastopnica delavskih gospodarskih interesov. V njej je prostora za vse delavstvo brez razlike. Škandalozne razmere v rudarskih revirjih. Mnogo se je že pisalo in govorilo o žalostnih razmerah, v katerih morajo živeti rudarji Trboveljske premogokopne družbe. Povsod se je že posredovalo in dokazovalo, da rudarji pod1 takimi živ-ljenskimi pogoji ne morejo živeti. Ali izgleda tako, kakor bi se cela javnost zaklela proti tej nesrečni rudarski raji. Mi danes ne bomo razglabljali o eksistenčni možnosti rudarja, ki mora s 500—700 Din mesečnega zaslužka preživljati sebe in svojo številno družino. Hočemo pojasniti naši javnosti nesramno postopanje TPD in njenih priganječev proti delavstvu pri delu. Znano je še, da je TPD, ko je napovedala prvo redukcijo delavstva in znižanje plač, utemeljevala svoj korak in je rekla: Kriza na oddajnem trgu premoga nas sili, da moramo proizvajalne stroške premoga znižati za 40 odstotkov, če hočemo, da ostanemo konkurenčno zmožni. Družba je na podlagi tega znižala delavske plače za 21 odstotkov, uvedla plačevanje streliva, vrgla na cesto dosedaj 2200 delavcev, ter še poleg tega izvedla omejitev delavnikov od 6—12 mesečno. To je družba izvedla iz razloga, da zmanjša proizvajalne stroške premogu. Koliko pa je družba na podlagi tega znižala cene svojemu premogu, pa še nismo nič slišali, (Dosedaj jih še sploh ni znižala. Op. pis.) Ali vse to družbi še ne zadostuje. Ona je istočasno začela pritiskati na svoja podrejena ravnateljstva in obratna vodstva posameznih rudnikov, da morajo zahtevati od delavstva še večjo storitev (Leistung). Na to so se vrgli priganjači od prvega do zadnjega postopača, kakor razdraženi lovski psi na revne rudarje z zahtevo: več storitve, več premoga, več premoga. Ne oziraje se na to, da mnogokrat niso pogoji zato dani vsied slabega zraka, vročine, vode ali trdine. Tu ne pomoga ničesar. Ne vpraša se več ali je to mogoče. Storitev mora biti. Da pa ta zahteva ne bo ostala le beseda, imajo hlapci TPD na razpolago drakonična sredstva za izvedbo svojih zahtev. Tako, sedaj rudar, ki je že sam n%t/$ebi primoran, da priganja samega sebe pri delu, da napravi kar je največ mogoče, da si vsaj nekaj zasluži, mu pride paznik, pa mu ukaže: toliko in toliko morate storiti, ako ne, boste kaznovani ali pa pri prihodnji redukciji odpuščeni. Kaj zato, če je na enem kraju 33 stopinj vročine, na drugem slab zbrak, voda, zasutje. To so gola dejstva. Rudarji, ki niso izvedli zahtevane storitve, so bili kaznovani s 15 do 100 pri prihodnji redukciji odpuščeni iz dela. Mnogo je slučajev, da se rudarji vsled slabe prehrane in v strahu pred odpustom iz službe pri delu tako priganjajo, da onemorejo. (Vsi taki slučaji so že naznanjeni Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani in srno sedaj samo radovedni, kaj bo ono proti temu ukrenilo. Op. pis.) Brezobzirnost teh priganjačev (prednost imajo Slovenci) nad ubogim rudarskim delavstvom je taka, da se mora vsak količkaj kulturen človek zgražati nad tem početjem. Le čuditi se moramo, kako morejo rudarji te nečloveške šikane tako mirno prenašati. Opozarjamo ponovno naše merodajne kroge in našo rudarsko oblast, da pošlje komisijo v revirje, da se tamkaj dejansko prepriča o stanu in ugotovi, ali je mogoča zahtevana storitev od rudarjev ali ne? Da se dožene in dokaže, kje ima družba pravico izkoriščati in direktno tirati v pogubo tisoče in tisoče naših slovenskih rudarjev in njih družin na ljubo inozemskemu kapitalu. Gospoda naj se zgane! Zločini TPD in njenih priganjačev nad ubogimi rudarji vpijejo po maščevanju! Zbirajte za borbeni fond! Izobraževalno delo Delavske zbornice. Naša Delavska zbornica se dobro zaveda, da se more le zavedno, izobraženo delavstvo uspešno boriti za svoje pravice. Zato bo Delavska zbornica z vsemi sredstvi skrbela za kulturno povzdigo našega proletarijata. V ta namen je osnovala poseben Kultumo-prosvetni odsek, v katerem so člani s strani ZDSZJ sledeči sodru-gi; dr. Tuma, Uratnik, Štukelj in Čelešnik. Ta imena nam dajejo zagotovilo, da bo kulturno-prosvetni odsek Del. zbornice res izpolnil svojo nalogo. Po sklepu zadnje seje upravnega odbora Del. zbornice bo ta odsek: ustanovil ljudsko in študijsko knjižnico ter čitalnico v Ljubljani ter po možnosti tudi v drugih krajih Slovenije; preskrbel sl bo dovoljenje za prirejanje poučnih in kulturnih filmov; oskrboval bo skioptlčne slike za svoja predavanja fci za delavska društva; prirejal bo gledališke (operne in dramske) predstave za delavstvo pri znižanih cenah; organiziral bo izobraževalne tečaje, kakor n. pr. govorniško in predavateljsko (politično) šolo, dramatično šolo, jezikovne in druge tečaje. Prirejal bo tudi posamezna predavanja in z denarnimi sredstvi podpiral delavska kulturna društva. Prostori in knjižnica kulturno-prosvetnega odseka v Ljubljani se bodo otvorili v Gradišču, v bivši ekspozituri bolniške blagajne. Uspešno delo kulturno-prosvetnega odseka zavisi v prvi vrsti od sodelovanja strokovnih organizacij ! Pozivamo vse sodruge in podružnice, da razumejo velik pomen izobrazbe našega delavstva in da se obračajo radi zgoraj omenjenih kulturnih nalog na Delavsko zbornico, ki jim bo šla vedno na roko. Izseljevanje rudarjev v Francijo Delavska zbornica nam piše: V sredo, dne 23. junija t. 1. je odšel v Francijo drugi transport rudarjev. Prvi, ki se je odpravil sredi maja, je obsegal 46 delavcev z družinami za železorudnik Societč Metallurgique de Knutange v Alzaciji, zdajšnji pa 120 rudarjev — samcev — od kojih jih odpade 15 na železorudnik Socičtč des Acieries de Longwy, Tucquednieux v Alzaciji, ostali pa na premogokop Sociite des mineš Courrižres, Billy Montigny, Pas de Calais v Severni Franciji. Kar se tiče rodbin, je ministrstvo socialne politike na intervencijo Delavske zbornice dovolilo izselitev štiriinštiridesetim, ki bi jih bile pripravljene sprejeti fancoske družbe takoj, ko bodo urejena primerna stanovanja. Priporoča pa se družinam, naj si za enkrat še ne delajo stroškov z nabavo potnih listov, ker ni predvidno, kdaj bi mogli oditi še na-dalnji. Za samce in tudi one poročene, ki so hoteli oditi sami brez obitelji, se je vršil zdravniški pregled in podpis pogodb v soboto, dne 26. junija v Delavskem domu v Trbovljah. Delavstvo se opozarja, da je izseljeniška akcija namenjena le onim, ki so brez dela, drugim pa se svetuje, naj ostanejo pri svojem delu v domovini. Po došlih informacijah je pripravljeno sprejeti večje število delavcev tudi podjetje Dukič v Trbovljah. V četrtek, dne 1. julija je odšel v Francijo tretji transport, ki je obsegal 64 samcev in 45 obitelji. Njihova pot jih vodi deloma v železorudnik© v Alzaciji, deloma v premogokope v severni Franciji. Potne stroške za obitelji plača proti majhnemu povračilu Delavska zbornica iz izseljeniškega fonda, za koje-ga je v ta nartien prispevala nekaj denarja TPD. V soboto, dne 3. julija je odšlo 60 samcev tudi v Dalmacijo, v premogokop Siverič. Vrše se še na-daljne redukcije, med njimi mnogo oženjenih, a /.a te je še negotovo, kedaj bodo pripravljena potrebna stanovanja. Transport oskrbuje Francosko generalno izseljeniško društvo v Zagrebu, B cesta 33 in se morejo posamezniki obračati tudi nanj za vse potrebne informacije glede izselitve v Francijo. rudarstvu, industriji in obrti cenimo na 700 milijonov dinarjev. Vsi davki v Sloveniji znašajo okrog 212 milijonov, davek na telesne delavce s pribitkom in taksno pristojbino znaša 23 milijonov Din. Ako odštejemo davek na poslovni promet, pride v Sloveniji na produktivno zaposleno osebo 27 Din davka, na zaposlenega industrijskega delavca pa tudi toliko. Davek na telesne delavce odgovarja torej komaj načelu proporcionalnega, nikakor pa ne načelu progresivnega obdavčenja dohodkov. 2. Ako bi se obdavčilo na enako krivičen način 450.000 poljedelskih delavcev, bi morali plačevati slovenski kmetje in poljedelski delavci 121 milijonov direktnih davkov, t. j. tretjino tega zneska. In vendar, kako neznosni so že sedanji davki za kmete,! Delavec je torej pri nas najslabše plačan in najbolj obdavčen! A težki davki iz delavskih žuljev ne gredo niti za socialno skrbstvo, niti za zgradbo delavskih stanovanj, niti za ljudsko zdravje, za nobeno socialno koristno stvar, temveč za — vojsko in žandarmerijo! Proč z davkom na ročne delavce! Krivitnost davka na roine delavce. Krivičnost tega davka je razvidna iz teh-le podatkov: 1. Vrednost letne produkcije Slovenije v detajlnih cenah se more ceniti najmanj 6 milijard dinarjev. Letne plače delavstva, zaposlenega V| Zakonite minimalne mezde. Višina mezdi je v marsičem velikega pomena za delavstvo, pa tudi za podjetnike,, katerih konkurenčna zmožnost je do gotove mere odvisna od višine mezde, ki jo ima plačati svojim delovnim silam. Diferenca v mezdah konkurenco le še poostrujie, To dejstvo so uvideli delavci že davno, radi česar so stremeli za tem, da potom tarifnih dogovorov med podjetji in strokovnimi organizacijami dosežejo; enakost in stabilnost mezd. Žal, da je še mnogo delavcev* in delavk, ki se nahajajo izven strokovnih organizacij. Ravno neorganizirani delavci in delavke največ škodijo- interesom delavstva, ker se največkrat zadovolijo z nizkimi mezdami. Imamo dovolj posameznih strok, pri katerih še ni uveden sistem tarifnih dogovorov. Posledica takih razmer so mezde, o katerih lahko trdimo, da so škandalozne. Takim razmeram napraviti knec je v interesu delavstva in v interesu industrije, ker bodo s tem delavci zaščiteni in uničeni nezdravi izrastki na polju konkurence. Napredek v tej smeri je smatrati predlog Delavske stranke v angleškem parlamentu za uvedbo zakonite minimalne mezde. Predlog se glasi: »Zahteva uvedbe minimalne mezde za vse delavce se v splošnem priznava kot praktična in za industrijo kot izvedljiva. Na splošni obrtniški konferenci so se vpostavile tudi minimalne postavke za akordne delavce, ki se tudi priznavajo kot izvedljive. Radi tega parlament naroča vladi, da zakon, ki je bil predložen leta 1919, takoj zopet vžame v pretres in določi komisijo, ki bi imela nalogo, proučiti možnost uvedbe zakonitih minimalnih mezd ter poročati o rezultatih svojega dela.« Naše menje je, da bi bila zakonita ureditev minimalnih mezd tudi za Jugoslavijo velike važnosti. Vojna je s svojimi posledicami povzročila padec mezde in izjaviti smemo, da v nobeni stroki ne dosegajo sedanje delavske mezde predvojnih mezd. Izdatki za naše življenske potrebščine bazirajo na cenah svetovnega trga. Slišati o delavskih mezdah v drugih državah imamo manj prilike. Mezde v posameznih državah nam pričajo o velikih medsebojnih razlikah. In tako, kakor je vprašanje delavskih mezd med posameznimi državami je tudi v posameznih državah zahteva po uvedbi minimalne mezde in to mora biti tudi zahteva delavsk. razreda Jugoslavije. Marsikje se je delavstvo že mnogo bojevalo za uvedbo zakonite minimalne mezde. Temu vzgledu mora slediti tudi delavstvo Jugoslavije. Mednarodni pregled. RaiUikacija \*asblngtonske posndbe o Šumiku. —- Velik uspeh belgijskih strokovnih zvez. Belgijski sodrugi so dosegli velik, uspeh, ki nfc pomeni-bcir. samo za njihovo deželo, temveč za ves internacionalni delavski razred. Dosegli so namreč to, da je belgijski parlament ratificiral (odobril) takozvano washingtonsko konvencijo, ki jamči dosledno izvajanje Surnega delovnika v industriji- Ta zakon je torej sprejet v Belgiji, ki je najbolj trpela pod vojno in njenim razrušenjem. S tem je spodbit argument, nasprotnikov 8urnika tudi v SHS, ki pravijo, da mora naša država podaljšati delovni čas, da ozdravi svoje gospodarstvo. Ce ni propadla Belgija kot industrijska država z Šumikom, bo tem manj Surnik škodoval Jugoslaviji, v kateri je glavna gospodarska panoga, poljedelska. Nasprotno! Točno izvajanje Surnika v naši industriji in obrti bi le odpravilo strašno brezposelno krizo.. Mi moramo izkoristiti uspeh belgijskih sodrugov v tem smislu, da se energično borimo, da se tudi v naši državi zajamči 8urnik in da se z najstrožjimi merami prepreči njegovo kršenje s strani podjetnikov. 100 odstotkov organiziranega delavstva! — Velikanski uspeh ameriške rudarske strokovne zveze. Dne 1. septembra 1925 je izbruhnil v, Pensilvaniji. (Amerika) štrajk v rudokopih za antracit. V štrajjc je stopilo 158.000 delavcev ter je počivalo delo v 828 rudokopih. Ta štrajk je trajal skoraj pol leta, namreč do 10. jan. 1926. Povod štrajku je bil spor med delavci in delodajalci glede mezde. Delavci so zahtevali povišanje plače za 22 odstotkov ter da odtegujejo članarino za organizacije od plhče delavcev podjetja in da oddajajo pobrano članarino pristojnim organizacijam. Na štrajk sta se dobro pripravili obe stranki, in bi trajal še dalje, da ni posegla vmes vlada ter opozorila obe stranki na obče družabno dolžnost. Po dolgotrajnih pogajanjih sta se zedinili obe stranki na te točke: 1. Delavci postanejo soudeleženi na dobičku ih v vodstvu podjetja. 2. Plače ostanejo iste kakor pred štrajkom ter trajajo do 31. avgusta 1930- S 1. januarjem 1927 bi se sicer mogle srpemeniti plače, toda le sporazumno. V slučaju nesporazuma se izvoli komisija štirih članov. V to komisijo pošljejo delodajalci 2 zastopnika, delavci pa dva. Ta komisifa odloči končnovel javno. 3. Nasprotja, ki bi nastala z ozirom na vodstvo podjetja, bo reševal v ta namen določen odbor. Prva posledica tega sporazuma je bila, da se je zni-1 žala cena pri kuriva za 20 odstotkov. Vprašanje je, zakaj so dosegli delavci ta uspeh? Odgovor je ta: V teh. rudnikih je bilo organiziranih 100 odstotkov delavcev. Pa tudi vlada je bila na mestu. Slovenski delavci, ki se toliko vprašujete, kaj nam manjka, vedite le to: Organizirajte se in vse boste dosegli! Boj nemških delavcev. Splošna nemška’ strokovna zveza je na svoji seji dne 6. p. m. razpravljala o ukrepih, ki' jih namerava- podvzeti proti jačanju reakcija v Nemčiji. Nemška vlada je na splošno pričela slabiti demokratske pravice in svobodo nemškega naroda, a zlasti delavskega razreda.. Nedavno je’ zabranim izobešenje rdečih zastav na delavskih- domovih in zdiorovalnih prostorih. Sedaj namerava poslabšati pravice zborovanja na la način, da se nobeno zborovanje ne more vršiti; dokler ni. prijavljeno policiji. Poleg tega se mora pred zborovanjem naznaniti govornik«, oziroma referente. Delavstvo smatra te poizkuse za nekaj nezaslišanega in tudi nam, ki sicer tai način zborovanja že davno imamo, se zdi kot priprava terena, reakciji v Nemčiji. Nemške strokovne organizaoije so ostro in odločno zavrnile vsak poizkus, uveljaviti na te način reakcionarne metode. Nemški vladi so nemški delavci jasno in odločno povedali, da bodo vodili boj na življenje in smrt proti vsaki vladi;, ki bo s kratenjem zborovalne in katerekoli: pravice nemškega, delavstva skušala omogočiti zmago reakcije. Angleške strokovne, organizacije.. Angleške strokovne organizacije so zaznamovale med svetovno vojno in po svetovni vojni velik porast na članstvu. Vse delavske strokovne organizacije so štfele leta 1913; 4,135.000, leta t920 pa 8,334.000 članov. Članstvo strokovnih, organizacij se je razvilo po vojpi sledeče: Članov: 1920 8,334.000 1921: 6,622.000; — 20,5 1922; 5,614.000; — 15.2 1923 5,410.000 — 3.6 1924 5,531.000 + 2.2 — = padec v odstotkih, + = porast v odstotkih.. Med; 5,531.000 člani r letu 1924 je bilo 4,720.000 delavcev in 811.000 delavk- Največ delavk odpade na. organizacije tekstilnih delavcev, oblačilnih delavcev in učiteljev. Podatki o finančnem gospodarstvu se nanašajo le na včlanjene strokovne organizacije in sicer 484 po številu. V celoti obstoja na Angleškem 1155 strokovnih organizacij, oziroma zvez. Včlanjene v enotni zvezi združene strokovne organizacije so štele v letu 1923 4š368.900 in leta 1924 Delavsko gibanje v Avstriji, čehoslovaški in — pri nas. (Dalje.) Eno stopnjo pod strankino so takozvane delavske šole v raznih dunajskih okrajih. Skoro vzporedno z delavskimi šolami delujejo najrazličnejši kurzi, posebne ženske, strokovne in tehnične šole. Razen tega se vršč posamezna predavania in prireditve. . Duševni, študijski material za vse to izobraževanje pa nudijo številne knjižnice, čitalnice in knjigarne. V izobraževalnem delu se vedno bolj z uspehom uporablja najmodernejši način izobrazbe: poučni, znanstveni in socialni film, ki izpodriva ski-optične slike. Centrala za delavsko izobrazbo ima že precej lastnih filmov, prireja pa seveda še večinoma od raznih filmskih tvornic izposejene filme. Zlasti zanimivi so filmi iz avstrijskega delavskega gibanja, iz ruske in francoske revolucije. Pa še za nekaj skrbi avstrijski zavedni prole-tarijat — za svoj naraščaj, za svojo mladino. Otroška, mlada duša misli na svoj način. Zato je treba prikrojiti vso izobrazbo njenemu načinu mišljenja. To delo vrši tudi pa navodilih centrale za delavsko izobrazbo organizacija »Kinderfreun- sarskem dvorcu Schonbrunn. Ima 85.000 članov in članic, to je 85.000 proletarskih otrok v starosti od 6—16 let. Naša delavska mladina je prepuščena »vzgoji« meščanske šole in raznih meščanskih društev. Avstrijski proletarijat pa čuva svoje otroke za svoj razred. Ze iz tega kratkega orisa izobraževalnega dela avstrijske socialne demokracije si lahko vsakdo predstavlja, kako ogromno in živahno je to delo. »Pri nas pa ni denarja za vse to,« mi bo kdo ugovarjal. V revni avstrijski republiki, ki jo tare precejšnja brezposelnost, se denar gotovo ne pobira na cesti. Toda tako, kot ustvarja povsod avstrijsko delavstvo skoro čudeže s svojo organizacijo in disciplino, tako krije tudi vse ogromne stroške izobraževalnega dela. Vse najrazličnejše organizacije odračunavajo od svojih članskih prispevkov reden kulturni davek, ki znese skupaj lepe vsote. Tudi pri nas bo to šlo, če ne bomo po stari kranjski navadi ostali le pri pobožnih željah in vzdihovanju. Velik del prispeva tudi delavska zbornica in velika dunajska občina, ki je v rokah socialne demokracije. Ali bi najhujši »zakon o zaščiti države« mogel razdrobiti avstrijsko delavsko gibanje tako, kot je naše? Vsakemu bo jasno, da idejno in organizacijsko tako močno zasidranega pokreta ne more streti Jugoslaviji je mogla strokovna le v trenotku znižanja plač, politična pa samo za volitve. Ker ni bil niti komunistični, niti socialistični pokret idejno in organizacijsko zasidran v masah, temveč se je ponašal 1. 1920 le s stotisoči glasov nezavednih volilcev, ker je bil celokupni pokret sposoben le za papirnat protest proti Obznani, se je skrčil levi in desni pokret z 69 poslanci v konštituanti po prvem udarcu reakcije tako, da kmalu ne bi bilo niti 69 zavednih članov. »Ideje ne zatre nobeno nasilje«. Ta znan izrek fe gotovo resničen. Toda ideja mora biti predvsem zasejana, da more kaliti tudi v najhujših razmerah kakor ozimina v najostrejši zimi. Mi smo pa Imeli prej pripravljene srpe za žetev, preden smo zorali divjo ledino. Videli smo samo uspeh ruske revolucije 1. 1917, nismo pa videli tega, da je rusko ljudstvo 25 let krvavelo in se pripravljalo z največjo požrtvovalnostjo na oktober 1917. Pa kaj sem skočil v naše jugoslovanske razmere! Saj še nisem pri kraju z orisom kulturnega delovanja v Nemški Avstriji. Najmočnejše orožje v rokah proletarca je gotovo marksistična teorija, ki se izpremeni v materialno silo, kakor hitro obseže mase. Toda delavec mora biti izobražen tudi v splošnih vedah. Za to — recimo splošno ljudsko izobrazbo — skrbe na Dunaju razna nevtralna ljudska kulturna društva, od katerih naj omenim le tri najglavnejša: »Uranlja«, »Ljudski dom« (Volksheim) in »Dunaj- avsico izoDrazDo organizacija »rvuiuciu«ju- nobena reakcija. Pri nas v -----— -- de Frele Schule« (Prijatelji otrok — Svobodna|reakcija triumfirati edino-le radi tega, ker je ob-,sko društvo za ljudsko izobrazbo« (Wiener Volks- šola), ki ima svoje glavne prostore v bivšem ce- i stojala naša kulturna organizacija le za veselice, i bildungsverein). 2e 10. teden stavka 1’/, milijona angleških rudarjev! 10. julija 1926. »DELAVEC« Stran 3 4,458.100 članov. Njih dohodki so znašali v letu 1923 11 milijonov 277.000 funtov šterlingov, leta 1924 pa 11,920.000 funtov šterlingov. Izdatki so znašali v obeh letih 10,55.000 in 10,492.000 funtov šterlingov. Izdale so v letu 1924 organi zacije v sledeče svrhe: brezposelna, potna in selitvena podpora 3,176.000 stavkovna podpora 1,151.000 bolniška in nezgodna podpora 819.000 posmrtnina 307.000 razne podpore 984.000 politični prispevek 215.000 prispevek za vrhovne zveze 668.000 Skupaj 7.320.000 3.232.000 Upravni stroški in nujni izdatki Skupni izdatki 10,552.000 V letu 1921 so angleške strokovne organizacije izdale za brezposelne podpore 15 milijonov funtov šterlingov, torej petkrat toliko kot v letu 1924. Polovico te vsote je bilo krite Hz državne podpore. Koncem leta 1924 so razpolagale angleške strokovne organizacije s celokupnim premoženjem 11 milijonov 434.000 funtov šterlingov. Stroški za petletno brezposelnost. Na Norveškem je država in občine izdala na brezposelnih podporah v zadnjih petih letih 170 milijonov norveških kron. Od teh 170 milijonov je bilo izdanih 23—24 milijonov za brezposelne delavce in delavke ,ostalo pa je država izdala za delavce, ki jih je zaposlila pri pomožnih delih. Norveški vladi se je torej v precejšnji meri posrečilo, da je postala brezposelna podpora produktivna. Zamorska strokovna organizacija. Prvo večjo strokovno organizacijo, v kateri so organizirani zamorski d»lavci, so ustanovili delavci tovarne Puli man v Združenih državah. Od 10.000 delavcev, ki so zaposleni v tej tovarni, je organiziranih že 5000 v eni strokovni organizaciji. Tovarna je last velike družbe, ki ji načeljujeta velika industrijska kralja Morgan in Vanderbilt. Dohodki te družbe so znašali v preteklem letu nad 90 milijard do larjev, čisti dobiček pa 16 milijard; v resnici je bil čisti dobiček še mnogo večji. Po raznih poročilih je izkoriščanje črnega delavstva brez primere. Crno delavstvo pri tej družbi je plačano za 100 dolarjev slabše nego delavstvo pri ostalih družbah. Tudi delovni napori tega delavstva so neverjetni, Po stopetih delovnih urah imajo 12 ur počitka; pri potovanju imajo le 3 ure za spanje. Mesečne plače so znašale 60 do larjev; še-le v letu 1924 so bile te plače zvšane na 67 dolarjev. Ko so delavci skušali ustanoviti organizacijo, je družba s pomočjo mastno plačanega časopisja vodila gnusno borbo proti organizaciji. Vendar družbi kljub grdim sredstvom, ki se jih je posluževala, organizacije ni posrečilo ugonobiti. Simpatije javnosti so bile na strani črnega delavstva in to je glavno. Sedaj so črni delavci v stalni zvezi z delavskim gibanjem v ostalih krajih. Nedavno so zopet dosegli 8odstotno zvišanje plač. Domači pregled. Novo krivično breme za delavstvo. Državni proračun za leto 1926-27 nalaga s tem, da državne nameščence (dnevničarje) in delavce v nepridobit nih državnih podjetjih podreja socialnemu zavarovanju in jim zagotavlja vse dajatve, za katere morajo privatni delavci plačevati zavarovalne prispevke, ogromno novo breme. Znesek, ki so ga zadnjič navedli In ki bi ga delavstvo moralo nositi. Je prenizko odmerjen, zakaj, če Je v državi 12.000 takih dnevničarjev in delavcev, ki bodo prejemali dajatve iz socialnega zavarovanja, ne da bi kaj prisjjevali sami ali država, potem pomeni to za zavarovnje letno izgubo na dohodkih za zavarovanje okroglo nad 5,000.000 Din, na drugi strani pa izdatek na dajatvah okroglo do 4,000.000. Člani zavarovanja si na podlagi teh številk lahko sami ustvarijo sodbo, kako obremenjuje država delavstvo s tem novim davkom in kakšen efekt bo to iinelo v gospodarstvu socialnega zavarovanja. Breme za bremenom nam nalagajo, a nihče nima srca in volje, niti da bi ožigosal vse take krivice. Treba se bo zganiti in okrepiti delavske strokovne organizacije! Kako ravnajo z vajenci. Vajenec, zaposlen pri mizarskem mojstru A. L., je izpovedal pri zaslišanju naslednje: »Dne 18. januarja 1925 sem vstopil kot vajenec v mizarsko delavnico, kjer sem še vedno zaposlen. Delodajalec se je z mojimi starši pogodil za 3 in polletno učno dobo, v kateri bom prejemal pri njem hrano in stanovanje. Vstati moramo poleti ob 4. uri, nakar moram takoj na polje, pozimi pa ob 6. uri, da žagam drva in drugo, kar je potrebno pri hišnem gospodarstvu. Delodajalec ima posestvo za pol grunta, katero obdela z 1 deklo in vsemi vajenci. Njegova žena se s posestvom ne peča, ker ima svojo trgovino. Vajenci delamo vsi pozimi do 19. in poleti do 22. ure. Hrano prejemamo trikrat na dan in sicer: zjutraj zelje s kruhom, opoldne ješprenj* fižol in slične stvari in zvečer močnik. Spimo vsi v slabi, proti vremenskim neprilikam nezavarovani župi za mrvo, vsled česar sem tudi zbolel. Okrog svečnice <1. februarja 1926) sem zbolel ter prosil delodajalca za potrdilo v svrho legitimacije pri Okrožnem uradu, ker sem potreboval zdravnika. Delodajalec je takrat materi rekel, aa to ni potrebno, da mi nič ni in da ga bo izstavil, če se mi stanje ne zboljša. Odšel sem domov, kjer sem brez zdravniške pomoči ležal okrog 14 dni, nakar sem se vrnil na delo. Ker sem slabotne narave, obstoja nevarnost, da bom spričo navedenega vedno pogosteje bolehal, vsled’ česar prosim urad, da za izboljšanje nezdravega in napornega stanja vajencev navedenega delodajalca potrebno ukrene.« Ali ni s to izpovedjo dovolj jasno povedano, kako se aela z ubogimi vajenci? Kaznovani bi morali biti taki moj-in« 'in PreP°vedati bi se jim moralo najemanje vajencev, inšpekcija dela naj ukrene vse potrebno! Dobiček kemične tovarne v Rušah se povišal. 4- kaP'talisti venomer tarnajo, da so v strašnih lii ?°,vorč navadno zato, da bi povišali cene blagu ^niiw v ske P*ače- Na primeru znane tovarne za i p*a vidimo- da njihov dobiček narašča, dočim nvlizdelki “A80 pJav nič zvišale, niti niso postali Xr n a Sem «1, Tovarna je imela 18. junija občni kon mktfiri 3et ugotoviio- da se nahaja podjetje v najboljši konl“"V“ri; Letos je prodalo podjetje že tri če- s 750SnaOi10 Din V Ameriko- Dividenda se je zvišala Stanje rudarske In topllnlške produkcije v aprilu. marcu‘S* Prod*”* 18 ton (62), v Mežici pa 947.5 (1189) ton skupai torei 966 J1251) ton. V Litiji je bilo zaposlenih: 3 ’(2) KnikUn S {54) delavcev, v Mežici pa 34 (35) uradnikov 38 (39) tonikov in 1121 (1154) delavcev. — Cinkove rude so nakonall v Mežici 28 (38) ton. - Topilnica svinca v Litiji ni obratovala, štela pa je 5 (5) uradnikov, 1 (5) paznikov in 6 (1) ■delavcev. Topilnica v Žerjavu je producirala 832 (805) ton svinca. Zaposlenih je imela 5 (4) uradnikov, 10. (10) pazni-,in s18 (218^ delavcev. — Cinkarna v Celju je natopila 334 (324) ton cinka. Štela je: 10 (8) uradnikov, 8 (8) paznikov Jn 216 (219) delavcev. I Izid volitev v Delavske zbornice v Nemški Avstriji. Koncem meseca junija t. 1. so se vršile v Nemški Avstriji volitve v Delavsko zbornico (Zbornica za delavce in nameščence). Prinašamo v številkah resultat volitev. V sekciji delavcev so dobili: Svob. strokov, organizacije (social.) 101.860 glasov = 87.2 °/o Krščanski socialci...................... 7.939 glasov = 6.8 °/o Komunisti ............................. 5.747 glasov = 4.9 °/o Rumene organizacije......................1.177 glasov = 1 "/o 116.723 glasov = 100 °/o V sekciji nameščencev so dobili; Svob. strokov, organizacije (social.) 39.445 glasov = 71.6 °/o Krščanski socialci 7.516 glasov = 13.7 °/o Rumene organizacije 7.090 glasov = 12.8 °/o Nevtralne organizacije 681 glasov = 1.2 °/o Komunisti . . 324 glasov = 0.5 °/o 55.056 glasov = 100 °/0 Zobotehniine naprave žlanom O. U. Z. D. Na razna tozadevna vprašnja obveščamo interesente, da je izdal okrožni urad v svoji okrožnici št. 36 pod opr. št. 1317/2-26 nova navodila, glasom katerih morajo k stroškom zobne nege in zobotehničnih naprav deloma prispevati zavarovanci sami. V tem oziru določa ta okrožnica sledeče: I. V slučaju plombiranja zob za člane in njih svojce prispeva urad po sledečem ključu: a) po 6mesečnem nepretrganem članstvu 30 odstotkov; b) po lletnem nepretrganem članstvu 50 odstotkov; c) po 21etnem nepretrganem člnastvu 75 odstotkov; č) po 31etnem nepretrganem članstvu 100 odstotkov. Popraviti se pa mora vse zobovje, ki je potrebno nege, ne pa le delno. — II. Za napravo umetnega zobovja prispeva le članom, pod nobenim pogojem pa ne njih svojcem, in sicer po sledečem ključu: a) v slučaju lletnega članstva v zadnjih dveh letih za 4 zobe; b) v slučaju 21etnega članstva v zadnjih štirih letih za 8 zob; c) v slučaju 31etnega članstva v zadnjih šestih letih za 12 zob; č) v slučaju 41etn. članstva v zadnjih osmih letih za 16 zob; d) v slučaju 61etnega članstva dovoli OUZD zobne naprave v celoti. Prispevek za napravo umetnega zobovja se dovoljuje le pod pogojem, da manjka članu 12 zob in da ugotovi stroga zdravniška preiskava tako slabo zdravstveno stanje in stanje telesne prehrane, da je umetno zobovje nujno potrebno. Delavska zbornica za Slovenijo. NaSe organizacije. SploSna Delavska Zveza Jugoslavije. Vsem podružnicam SDZJ! — V vednost vsem funkcijonarjem naših podružnic! Kongres naše zveze, ki se je vršil 4. in 5. aprila t. 1. v Zagrebu, je sklenil med drugim tudi povišanje članskih prispevkov s 1. julijem 1926. Povišanje članskih prispevkov se je izvršilo na ta način, da se je število vplačujočih razredov zmanjšalo od 5 na 4. Odpravil se je najnižji razred s prispevkom 2 Din. Odslej znaša najnižji tedenski članski prispevek 3 Din. Od 1. julija 1926 dalje plačajo vsi člani naše SDZJ sledeče prispevke: V prvi razred se plača tedensko 3 Din. V ta razred plačujejo delavci in delavke, katerih zaslužek prekorači 22 Din dnevno (za otroke pod 14. letom ter za vajence bo izdalo zvezino vodstvo poseben pravilnik, kako visoka bo vpisnina in članarina, ter kake bodo pravice teh članov) V drugi razred se plača tedensko 4 Din. V ta razred Plačujejo delavci in delavke, katerih dnevni zaslužek ne prekorači 30 Din. V tretji razred se plača tedensko 5 Din. V ta razred plačujejo polkvalificirani tovarniški delavci, kakor tudi oni kvalificirani delavci, katerih dnevni zaslužek ne prekorači 40 Din. V četrti razred se plača tedensko 6 Din. V ta razred plačujejo vsi oni delavci in delavke, katerih dnevni zaslužek prekorači 40 Din. S poredno s tem povišanjem članskih prispevkov so se povišale tudi članom članske pravice in sicer: a) Tabela za potovalno in brezposelno podporo. Brezposelno in potovalno podporo se izplačuje skozi 30 dni in to: Nujno je, da sodrugi funkcijonarji, posebno blagajničarji naših podružnic, strogo pazijo na to, da vsi naši člani stopijo v oni plačilni razred, ki odgovarja njihovim dnevnim zaslužkom in da bo v soglasju s sklepi kongresa. Zvezlna uprava SDZJ v Zagrebu. Tržič. Na občnem zboru podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Tržiču, ki se je vršil dne 9. junija t. 1., je bil izvoljen nov odbor s sledečimi sodrugi: predsednik Ivan Kveder, podpredsednik Ivan Kosmač, tajnik Alojzij Jež, nam. tajnika Ivan Košir, blagajnik Ignac Stocim, blag. nam. Peter Pogačar; odborniki: Ignac Hladnik, Ignac Mlinar, Jožef Veber; namestniki odbornikov: Joško Novak, Kati Jevšenek; revizorji: Rudolf Brenčič in Marija Ambrožič. Radi bolezni predsednika vodi začasno predsedniške posle s. Ivan Kosmač. Rudarji. EDO CVETIČ. Dne 2. julija ob pol 5. uri zjutraj je v rudniku Roginjska Gorca skala ubila 31 let starega rudarja Edo Cvetiča; zapustil je vdovo s tremi otročiči. Dragi Edo! Bilo Ti je usojeno, da v Tvoji najlepši moški dobi, v sredi neskaljene tihe družinske sreče spopolniš ono velikansko armado nesrečnih, katere je kruta usoda določila, da položijo svoje dragoceno življenje na žrtvenik Dela. Da, iztrgala Te je iz objema Tvoje družine. Iztrgala Te je pa tudi iz naše srede, kot najboljšega borca za naše delavske pravice. Sodrug Edol Bil si predsednik podružnice ZRJ v Rog. Gorici, naš zaupnik, naš učitelj in naš kažipot v boljšo bodočnost. Bil si nam vse. S Teboj je izgubila Tvoja družina svojega hranitelja, a mi smo izgubili našega najdražjega sotrpina in voditelja. Velika je za nas ta izguba. A vedi, sodrug Edo, da, ko smo se rudarji ob Tvojem grobu zadnjikrat poslavljali od Tvojih zemeljskih ostankov in Ti svetili s svetiljkami, ki so naše zveste spremljevalke pri našem težkem delu pod zemljo v boju z elementarnimi silami, smo Ti obljubili, da vzamemo slovo od Tvojega telesa, a Tvoj duh in Tvoja ideja ostane med nami kot najsvetlejša luč. Ta luč naj nam kaže pot do zmage. Zato Ti kličemo: Hvala za Tvoj trud in Tvoje delo, Tvojim zemeljskim ostankom bodj zemljica lahka, Tvoj duh naj živi med nami, a Tvojim dragim preostalim naše sožalje. Rudarji. ; Število vplačanih prispevkov Razred I II III IV Din Din Din Din 52 104 156 208 Clan ima pi ako je bil celih 5 — 7 — 9-_ 11*— •avico do sedem dni 7- 9 — II*— 13-- brezposeli brez pos 9 — 11*-13*— 15 — ie podpor a. 11- 13.- 15-- 17-- e samo teda i —“““ Podpora. Bolniška podpora se izplačuje skozi 35 dni onim članom, ki so plačali 52 do 104 članskih prispevkov. Onim članom pa, ki so plačali več, se izplačuje bolniško podporo 50 dni ter dobi dnevno podpore Razred I II m IV Din Din Din Din 3 50 , 4-50 5-50 6-50 .. §?I",š,k2 Podporo se izplačuje bolnim članom po po- teku 28 dni bolezni. Clan prve štiri tedne bolezni nima pravice do bolniške podpore. Clan dobiva bolniško podporo nrit iPo i iir‘k .tedn,h bolezni naprej, do izčrpanja njegovih pravic, kakor je razvidno iz tabele b). c) Stavkovna pomoč. Regulirana je s posebnim pra- nwk^0tV' J ,ie,bl! i?,t,otako sprejet na kongresu, ter se bo, prihodnje dni dostavil vsem podružnicam zveze, v X tetPl spremembami se bo tudi izdal v najkrajšem času Zvezln pravilnik. Pozivamo tem potom sodruge funkcijonarje naših podružnic, da ta važen sklep kongresa vzamejo na znanje, ter prično s 1. julijem t. 1. pobirati članske prispevke po sklepu kongresa. Kakor je razvidno, bodo od 1. julija nadalje štirje plačilni razredi članskih prispevkov; s tem pa tudi od 1. julija t. 1. dalje ne smejo biti več v prometu članske markice petega razreda. Vse podružnice morajo z obračunom članskih prispevkov za mesec julij obračunati tudi markice petega razreda. Da bo vsem članom podružnic sklep še bolj jasen, nagi ašamo še enkrat; Od 1. julija 1926 naprej obstojajo samo štirje razredi članskih prispevkov in sicer: I. razred po 3 Din tedensko; II. razred po 4 Din tedensko; III. razred po 5 Din tedensko; IV. razred po 6 Din tedensko. iz revirjev, tovarn in delavnic. Ljubljana. (Nerazumljivo postopanle.) Vsako leto dvakrat se vrši v Ljubljani preizkušnja mizarskih vajencev. Dne 27. in 29. junija t. 1. se je vršila pri tvrdki Škafar na Rimski cesti, ki je zaprisežen strokovnjak. K preizkušnji se je pripustilo 11 vajencev, nekaj se jih bo pripustilo kasneje. Vsak vajenec mora narediti pri svojem mojstru takozvani »preizkusni kos«, katerega mora predložiti na dan preizkušnje preizkuševalni komisiji pri zgoraj imenovani tvrdki, katera oceni delo vajenca. Nekateri vajenci so predložili prav lično izdelane stvari, tako da se človek čudi, da je to izdelala roka vajenca. Da bi zadruga ljubljanskih mizarskih mojstrov to uvidela in da bi te vajence nagradila s tem, da bi jim te izdelke vrnila, bi bilo hvalevredno. Kakor pa ču-jemo, je zadružno načelstvo in načelnik zadruge povsem drugih misli. Ker namerava zadruga mojstrov prirediti letošnje poletje veselico, je sklenila, da bo te izdelke uporabila za dobitke. Ni dovolj gospodom mojstrom, da so celo učno dobo izkoriščali uboge vajence, izkoristiti hočejo še poslednje, kar morejo pričakovati od njih brezplačnega J."” ? še tist0\ kar po vsej Pravici pripada njim. Čudimo se temu in vsled tega javno vrašamo vse gg mizarske mojstre, ali se strinjajo s tem? Ali je to samo želja g. načelnika zadruge? Ali si hočejo gg. mojstri napraviti veselico, naj si pač napravijo dobitke sami. Izdelki vajencev naj se pripustijo vajencem kot nagrada za njihov trud. Jesenice. Dne 13. junija t. 1. se je vršil v Delavskem domu na Savi javen shod, na katerem sta poročala ss. Ravnik in Mulej kot delegata Bratovske skladnice in s. Jeram, b. Ravnik je poročal o položaju z ozirom na redukcije rudarjev pri Trb. prem. družbi, ki vzbujajo sumnjo, da se za njimi skriva dobro premišljen načrt vseh podjetnikov z namenom, da z zmanjšanjem števila članov zmanjšajo dohodke v provizijski fond. S številnimi vpokojitvami hočejo spraviti starostno zavarovanje v pasivnost, nakar bodo dokazovali merodajnim faktorjem nevzdržnost pravilnika in jih prepričevali o potrebi znižanja dajatev (pokojnin), ki jih določa sedanji pravilnik Brat. skladnice. Sumljivo je da minister za šume in rude ne skliče državne ankete, ki je bila predvidena za 1. marca t. 1. To vzbuja tudi sum, da hočejo s tem podjetniki pridobiti na času za izvedbo nji-hovih profitarskih načrtov. Dalje je poročal o delovanju razsodišč v Bratovske skladnice, Prise.dniki teh' razsodišč imajo vsled pomanjkljivosti pravilnika težko stališče, ker zavisi skoro vsako sporno vprašanje od ugotovitev in izjav izvedenca-zdravnika. Tožbe za priznanje manj pridobitne sposobnosti se po večini zavrnejo, pri čemur nosijo člani-tožnlki stroške brez vsakega uspeha. Apeliral je na delav«. stvo,da naj se vsakdo v takih zadevah obrne po informa-«je 6. uri in se konča ob 6. uri zvečer.: Opoldanski odmor znaša 1 uro. Dela se torej dnevno 11 ur. Za čezurno delo delavci ne dobe nobene odškodnine, kakor to predpisuje V Imenu Z. D. S Z. J. Izdaja in urejuje Joža Golmajer y. Llubljanl. — Tisk Ljudske tiskarne zakon o zaščiti delavcev v § 10. Delavci in delavke so zaslužili po zadnjem plačilnem izkazu od 10. do 15. junija t. 1. sledeče zneske: Železnik Katarina je delala od 10. do 15. junija 34 delovnih ur. Izplačalo se ji je za vse te ure 40.12 Din. Angela Rogel 35 delovni ur — 41.30 Din. Marija Briti 35 ur — 41.30 Din. Aleksander Jug 35 ur — 41.30 Din. Štefi Hrovatič 36 del. ur — 42.43 Din plače. Marija Pompe 36 delovnih ur — 43.48 Din plače. Marija Alič 44 delovnih ur — 51.92 Din plače itd. To so tedenske plače navedenih delavcev in delavk. Drugih 24 kvalificiranih delavcev, ki delajo v tovarni akordno delo pri strežbi strojev in kuhanju lesa, so razdeljeni na tri ture. Pri vsaki turi je zaposlenih 8 delavcev. Dela se 8 ur v izmeni, neoziraje se na nedelje in praznike. Do oktobra lanskega leta so dobivali za nedeljsko in prazniško delo 100 odstotkov doklad na normalni zaslužek. Od oktobra dalje pa jim je ta priboljšek ukinjen, tako da dobivajo sedaj navadno akordno urno dnino od 3 do največ 6.50 Din na uro. Zakon o zaščiti delavcev § 12. pravi: Ob nedeljah je prepovedano vsako delo pomožnemu osobju v vseh podjetjih navedenih v § 1. tega zakona itd. Delavci bi bili zadovoljni, ako bi se jim plačalo nedeljsko in prazniško delo s 50 odstotki več. Vsi delavci in delavke plačujejo ročni davek od akordnega dela čez uro, kar je proti predpisom. Ta davek se odtrgava od strani podjetja »Jugotanin« d. d. šablonsko in sicer: delavcem od delovnega dne 1.10 Din, delavkam pa 0.80 Din, kar ne odgovarja 3.3 odstot. od dnevnega zaslužka. Po gornjem izkazu se ročni davek odteguje tudi onim mladoletnim delavcem, ki še niso dopolnili 18 let starosti, kar je tudi protizakonito; to so sledeči delavci: Anton Konec, Franc Konec, Rudolf Krmec, Jože Gluhak in Anton Štrlekar. Vsi ti mladoletni delavci so zaposleni v podjetju »Jugotanin« d. d. Kako podjetje postopa s svojimi delavci, navajamo dejstvo, da še sedaj podjetje ni postavilo vodovoda, tako da morajo delavci hoditi po vodo drugam, ako jo hočejo piti. Z ozirom na vse to prosi podpisana organizacija Inšpekcijo dela, da gori navedene krivice na licu mesta pri podjetju »Jugotanin« d. d. v Sevnici ugotovi, ter krivca kaznuje po §§ 103., 124. zakona o zaščiti delavcev, ter naj se podjetnika prisili, da izplačuje čezurno in nedeljsko delo tako, kakor to določa zakon. — Za splošno delavsko zvezo Jugoslavije: Ivan Makuc 1. r. — (Opomba. Kakor smo zvedeli, je podjetje, še predno je Inšpekcija dela dobila to pritožbo, že odpustilo iz službe s. Slatinšeka. Do razprave, katero mora sklicati Inšpekcija dela, se vsakega komentarja vzdržujemo. Sumimo, da podjetje odpira pisma svojega delavstva in bomo o tem še govorili in pisali.) Jesenice. (Razmere v valjarni na Javorniku.) Življenje delavstva pri KID postaja od dne do dne neznosnejše. Z vsakovrstnimi šikanami se greni delavstvu življenje s strani valptov, ki jih je mogoče primerjati le še z nekdanjim valptom srednjega veka. Med te hlapce kapitalističnega razreda spada tudi dobro poznani g. Anzelc, preddelavec na Javorniku. Na kakšen način je omenjeni dosegel mesto preddelavca, je splošno znano, ker imajo pri KID že od nekdaj prednost in protekcijo bivši c. kr. častniki in vpo-kojeni orožniki, kateri' sicer nimajo nikake strokovne sposobnosti, pač pa so rojeni tirani delavstva in za šikaniranje nepogrešljivi. Redki so kot bele vrane preddelavci in mojstri, ki s svojo strokovno sposobnostjo vodijo obratna dela in so v občevanju z delavstvom obzirnejši. Naslednji slučaj nam dovolj osvetljuje imenovanega preddelavca, ki je opsoval nekaj iz žične valjarne na Savi v valjamo na Javorniku prestavljenih delavcev s »savskimi barabami«. Pri vsem tem pa se je čuditi potrpežljivosti prizadetih in kar je še posebno obsojanja vredno, je to, da niso prizadeti vložili nobene pritožbe niti obratnemu ravnatelju, niti organizaciji, ki bi v tem Slučaju podvzela korake proti takemu postopanju na merodajnem mestu. Kako strupeno sovraži ta človek delavstvo, nam služi v dokaz njegov pogovor z nekim orožnikom, pred katerim je obžaloval, da so orožniki premalo ostro nastopali proti delavstvu na dan 1. maja. Godbeni odsek kovinarske godbe naj dožene, če je ta človek podporni član godbe. Če je, potem je dolžnost odseka, da ga izključi, ker bi bil škandal, če bi takim delavskim sovražnikom kdaj izkazovala čast delavska godba. — Kakor smo že omenili, imajo pri KID izredno prednost orožniki; tako je bil pred nekaj dnevi sprejet za glavno skladišče tovarne zopet vpokojen orožnik, ki pa nima nikakih sposobnosti za to mesto. Kaj znači to? To znači, da KID ne gleda na poštenje in strokovno sposobnost delavcev, kateri, so edjni s pridnim In trdim delom zgradili in nagromadili družbi vrednosti, ki jih poseduje. Nasprotno, ga prezira in zapostavlja, orožnikom pa daje prednost. In če pomislimo na slučaj, da delavec, ki je družbi garal polnih 45 let, ni prejel odziva na njegovo prošnjo, da bi dobil lažjo službo, potem ne moremo nič več verovati v nepristranost KID. Delavstvo se je odpuščalo z dela, na drugi strani pa se je sprejelo nove uradnike brez vsakih zmožnosti. Kje je tu sled kake pravičnosti? Brez čuta je ono delavstvo, ki ne reagira na tako preziranje in nehvaležnost s strani podjetja. In ali bi se mogli čuditi, če bi kdaj izbruhnil ta srd delavstva na dan? Kokra pri Kranju. Dne 6. junija t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev v Kokri pri Kranju. Vršil se je v gostilni pri Hudini ob polnoštevilni udeležbi tamošnjega delavstva. Na tem občnem zboru je poročal s. Bradeško iz Ljubljane. Navzočim je opisal pomen strokovne organizacije. Povdarjal je, ako bi se vse delavstvo zavedalo, koliko more storiti organizacija za delavce, pristopili bi vsi v naše bojne strokovne organizacije in si potom njih zboljšali svoj bedni položaj! Da 'brez organizacije delavci ne morejo sami ničesar doseči, je jasen dokaz pri delavcih v Kokri. Njihove plače so tako mizerne, da znaša naj višja urna plača 2.50 Din. Za vzgled jim je orisal organizacijo kapitalistov. Zveza industrialcev ima v svoji sredi vse kapitaliste, neglede na njihovo versko ali nacionalno mišljenje. Kadar se je treba potegniti za svojo stvar, so vsi enotni. Zato tudi delavci ne smemo v tem slučaju nikdar poznati nobene razlike med seboj. Iti moramo v boj enotni proti enotnemu našemu sovražniku. Kako izrabljajo kapitalisti sedanjo krizo v svoje umazane namene, vidimo iz tega, kako podaljšujejo delovni čas, zmanjšujejo plače in mečejo delavce na cesto, kadar se jim pač zljubi. Ne zmenijo se za Zakon o zaščiti delavcev! Če delavec zahteva svoje po zakonu zagotovljene pravice, ga smatrajo za protidržavni pomoč. Oblast priskoči na pomoč raje kapitalistu, mesto da bi ščitila delavce. Na tako nesramen način se postopa pri družbi Jezerko v Kokri. Delavec zasluži na uro največ 2.50 Din, odtegujejo se mu vsakovrstne kazni, poleg tega pa se jim draži še življenske potrebščine bolj, kot kje drugje. Kako se odteguje ročni davek in prispevki za Okrožni urad, bi bilo dobro, da preišče Inšpekcija dela v Ljubljani. Preiskava bi bila tudi v drugih ozirih zelo potrebna. Ker je delavstvo prišlo do spoznanja, da si le potom strokovne organizacije more zboljšati svoj neznosni položaj, je podjetje že pričelo s preganjanjem delavstva. — Lesnim delavcem v Kokri priporočamo, da gredo vsi v naše strokovne organizacije. Brez strahu naprej! Zagorje. Dne 4. junija se je vršil sestanek steklarjev, ki je bil prilično dobro obiskan. Na dnevnem redu sestanka je bila točka: Bližnje naloge in cilji strokovnih organizacij. Poročal je predsednik ORSJ s. Haramina iz Zagreba. Dejal je med drugim: Steklarska obrt v Jugoslaviji je majhna, vendar se polagoma razvija. Na podlagi sklepov zadnjega kongresa se je združilo vse steklarje v podzvezi; izvoljen je bil odbor, ki deluje za izenačenje plač, za ustvaritev tarifne politike za vso državo itd. Delati je treba na to, da se v podzvezo pritegne tudi brusače in rezače stekla, ki jih je mnogo v državi; veliko bo truda, da jih pritegnemo v našo organizacijo, a njihovi interesi so slični našim interesom. Zato se bodo morali boriti z nami. Steklarji v Para-činu in Zaječaru so veliko boljše plačani, kakor pri nas v Sloveniji. Vsled tega je nujno potrebno, da se skliče konferenca steklarskih delavcev za vso državo ter se na konferenci določijo smernice za enotno delo v bodočnosti. Za enako delo, povsod enako plačilo! če pa je to naša zahteva in želja, tedaj je nujno potrebno, da se vsi steklarji organizirajo. Govoril je še s. Weinberger, ki je priporočal zedinjenje V vsej državi ter prečitdl v tem smislu spisano resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. — Upamo, da sklepi, ki so jih steklarji sprejeli, ne bodo ostali samo na papirju, temveč da bodo šli vsi na delo, da vse te sklepe uresničimo. Hrastnik. Dne 5. junija t. 1. se je vršil pri nas skupni shod kemičnih delavcev in steklarjev. Poročal je s. Haramina iz Zagreba. Shod je bil dobro obiskan. Navdušenje, ki je vladalo na shodu, nam daje jamstvo, da se bo podružnica steklarjev, kakor tudi kemičnih delavcev, ojačila. Sedaj smo bili v organizaciji vedno eni in isti; ako hočemo, da bo naš boj uspešen, je treba, da smo vsi vojaki ene razredno bojevne organizacije. Ni prav to, da neorganizirani delavci čakajo, češ, le plačujte organizaciji in se borite. Če boste kaj dosegli, bomo uživali tudi mi, ne da bi za to kaj žrtvovali. To je znak nezavednosti in taki delavci mnogokrat največ pripomorejo, da naš boj nima uspeha. V Zvezi industrijcev so zastopani vsi delavski sovražniki, akoravno se med seboj v verskih in nacionalnih vprašanjih marsikdaj ne strinjajo; strinjajo se prav gotovo takrat, ko nastopajo-proti delavstvu, ko mu zvišujejo delovni čas, zmanjšujejo plače itd. Učimo se discipline in načina organiziranja od naših nasprotnikov, potem bo naš položaj kmalu drugačen. Zato kličemo vam neorganiziranim: Vsi v organizacijo! Delavstvo torej ne sme več v rumene organizacije, ne sme tratiti dragocenega časa pri podjetniških organizacijah. Naše mesto je v razrednih strokovnih organizacijah! Objave in prireditve. aar mg 3S232QS3=2333Q nsasmse CE2SC Podružnica „Svobode“ v Zabukovci priredi v nedeljo, dne 18. julija slavnostno razvitje društvenega prapora po sledečem sporedu: 1. Zjutraj sprejem gostov na kolodvoru, ki prihajajo z jutranjimi vlakfi. 2. Po sprejemu korporativni odhod na slavnostni prostor razvitja na vrt sodruga Ivo Coceja v Mi-gojnicah. 3. Pozdravni in slavnostni govor. 4. Razvitje prapora in zabijanje spominskih žebljev. 5. Slavnostni obhod. Popoldan: 6. Ob 14. uri javni telovadni nastop DTE iz raznih krajev Slovenije. 7. Po nastopu prosta zabava z raznimi razvedrili. Pri slavnosti svira delavska godba iz Trbovelj. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu. Ona društva, oziroma organizacije, ki imajo prapore, naj jih prinesejo seboj. Za polovično vožnjo je zaprošeno za 17., 18. in 19. julija t. 1. Upamo, sodrugi, da se boste odzvali v obilnem številu ter posetili naš še toliko nezaveden kraj in s tem pokazali moč delavske kulturne organizacije. Odbor. rm ntM« in CBOCBiJSmsa-JTSH fir? Zahvala. Podpisani izrekam tem potom svojo najlepšo zahvalo vsem onim, ki so v času moje bolezni priskočili meni na pomoč s tem, da so nabrali podporo v znesku 580 Din. — Ivan Poljanšček, delavec pivovarne »Union« v Ljubljani. Zahvala. Podpisani Martin Kozovinc, delavec tovarne Westen v Gaberjah, se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem, ki so zbrali za mene znesek 375 Din v času moje bolezni. Še enkrat iskrena hvala! — Martin Kozovinc, delavec. Listnica uredništva: V tej številki so morali priti predvsem na vrsto dopisi in drug materijah ki je zaostal pri zadnjih številkah. Zato bomo priobčili v prihodnji številki obširnejše poročilo o delovanju Delavske zbornice, o novem davčnem zakonu, o socialnem zavarovanju rudarjev in obširno poročilo o angle- ______________________ ,_ gki rudarski stavki, ki traja že deseti teden. Sprejmite vsi element in kličejo oblast na i to pojasnilo na znanje! je odvoril svojo odvetniško pisarno v LJUBLJANI, Cankarjevo nabrežje l/l., druge stopnjice. i i i 1 ZflDRUŽHfl BAHRA U LJUBLJANI Aleksandrova cesta izvršuje vse bančne in finančne posle. Sprejema hranilne vloge ter jih najbolje obrestuje. Prodaja srečke državne razredne loterije. tiskarno Mariboru. odgovarja Hrovatin.