S SEKCIJE OK SZDL O SLOVENIJI 2000
Bodoče usmeritve z navdihom prevelikega optimizma
Poglobljeno, analitično in argumentirano je Jože Za-konjšek - pripravljalec sekcije o dolgoročnem republi-škem dokumentu, ki je bila 15. maja v okviru OK SZDL -podal uvod in razčlenil dileme, ki jih ta dokument v fazi osnutka vsebuje. To pa je bila nedvomno dobra podlaga za razvejano in konstruktivno razpravo, v kateri so sode-lovali predstavniki z različnih področij družbenopolitič-nega, gospodarskega in znanstvenega dela v občini.
Stane Pejovnik iz inšlitula Boris Kidrič je menil, da se
danes vendarle srečujemo z dokumentom, ki postavlja
• znanje in znanost na pravo mesto - ob tem pa bo potreb-
no odpraviti še nekatere nedoslednosti: ni tudi razumlji-
11 vo, da strokovni predlagatelj na nekaterih področjih
zahaja prav v podrobnosti, drugje pa se zdi, da je posplo-
:I; šen. Povsem nemogoča pa je dolgoročno opredelitev, da
se bo ekspertni potencial do leta 2000 povečal na 8 odstotkov vseh zaposlenih, saj vzgojno-izobraževalni in raziskovalni sistem - tak kakršnega načrtujemo prav v tem dokumentu tega žal ne dopušča. Predstavnica MK SZDL Ema Marinšek se je upravičeno vprašala ali 3 do 4 odstotna rast družbenega proizvoda resnično omogoča v tem obdobju takšne kvalitetne in kvantitetne spremem-be, kot so v osnutku opredeljene. Aktualno ostaja tudi vprašanje koliko in kakšna sredstva namenjati v bodoče stanovanjski izgradnji, saj vemo, da komunalna infra-struktura temu ne sledi. Nikjer namreč tudi ni natančno nakazanih virov sredstev za komunalo. Potem, ko je posredoval pripombe občinskega izvršnega sveta, se je Borul Mišica - predsednik IS dotaknil še naslednjih vprašanj: na vrsti področij načrtujemo ižjemen skok, žal pa za te spremembe virov sredstev ni; v dokument bi
morali uvrstiti usmeritve kako usmerjati sredstva nastala ob povečani rasti družbenega proizvoda, za celotno po-dročje komunale pa bi kazalo vnesti kriterij, da bomo za večino komunale financirali razširjeno reprodukcijo; še posebej pa velja podčrtati nezadostno obdelano področje varstva okolja na vseh področjih. Marija Weber - pred-sednica KO za družbenoekonomske odnose, razvoj io planiranje pri OK SZDL pa je opozorila na nesorazmerja pri planiranju proizvodnje in racionalne porabe energije, saj ima tudi racionalizacija brez dodatne investiranja neke meje. Menila je tudi, da je pogojeno, da se uvršča racionalizacija potrošnje energije v stanovanjski gradnji šele po letu 2000. Andrej Glavnik - člani IS je izrazil dvom nad podatkom, ki govori o odkupu 10.000 ha zemlje. Smatral je, da je to lahko le opredelitev, saj so realne možnosti že danes bistveno drugačne in ne omo-gočajo pravzaprav niti tistega kar smo načrtovali za se-daj. Podvomil pa je tudi v opredelitev, da bo kmetijstvo sposobno pokrivati dve tretjini svojih investicij, saj vemo, da je stopnja akumulativnosti v kmetijstvu izredno nizka. Preveč smela je tudi trditev, da bomo v Sloveniji do leta 2000 pokrili vse lastne potrebe po hrani. Zato bi kazalo tu ubrati selektivnejši in realnejši pristop. Franci Zalar -Ljubljanske miekarne - TOZD Posestva pa se je zavzel za to, da bi v planske akte vnesli za področje kmetijstva le tiste opredelitve, ki smo jih sposobni realizirati, bistve-no več poudarka pa bi morali dati usmeritvam predelave kmetijskih izdelkov - v smislu intenzivnejšega razvoja živilske industrije, saj na tem področju obstajajo še velike rezerve namenjene tudi izvozu. Bojan Simonič •- OK ZKS - je smatral, da se žal celotna republiška investicij-ska politika osredotoča na nekaj bistvenih naložb - kaj pa na ostalih področjih - o tem je zapisanega le malo. Sicer pa se je zavzel za pogumnejše opredelitve na področju »planiranja« višje usposobljenih kadrov - kar je lahko porok tudi za hitrejši dvig kvalitete de!a, večje produktiv-
nosti in boljšega dohodka. Tatjana Brank - članica IS j
opozorila, da žal družbene dejavnosti ostajajo v te dolgoročnih razvojnih opredelitvah pravzaprav na nel že zatečeni stopnji razvoja. Po teh usmeritvah bo naslec njih pet let precej denarja namenjenega sanacijam rai mer v katerih se družbene dejavnosti nahajajo, ob tem p se ni nikjer opredelilo, iz česa se bodo financirale invest: cije. Predslavnica OK ZSMS - Darja Erhatič se je vpra šala, kako in na kakšnih osnovah bomo v 15 letih doseg takšen razvoj, ko vsi vemo, da se smer našega razvoja zadnjih letih vse bolj bliža obdobju šestdesetih let. P njenem mnenju pa je tudi nesmiselno zadrževanje dela^ cev na določenem območju s tem, da razvijamo določen proizvodnjo, čeprav pogojev zanjo nimamo. Takšno oc ločanje pomeni ogroženost že zaposlenih in mladih. Stc jan Gomezelj - SIS za zaposlovanje - je bil prav tak podobnih misli. Ta »vizija« bodočnosti je zelo optimistii na in premalo upoštevano dejansko stanje in dejansk možnosti. Kaj pomeni prestrukturiranje in kje so poten ciali, ali je ta usmeritev narejena na podlagi komparativ nih možnosti naše republike in države? Po njegovem t vprašanja morajo imeti odgovor, sicer se bomo ter tokovom v prihodnosti težko prilagajali tudi s politiki izobraževanja odnosno zaposlovanja.
Pripombe izvršnega sveta
Na osnutek dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do leta 2000 je občinski izvršni svet podal naslednje ičonkretne pripombe:
- v poglavju vodnega gospodarstva ni zajeto ure-janje in zaustavljanje voda na južflem obrobju Ljubljanskega barja. Potrebno je vnesti izgradnjo treh zadrževalnikov in sicer na območju Krim-Zi-Ja-Vrbica, Pekel in Želimeljščica
- bistveno večjo pozornost mora dokument name-niti zaščiti voda in jasno opredeliti kako doseči cilje
- izpuščene so agrooperacije na območju Karlovi-ce kot tudi vse agromelioracije na območju horjul-ske doline, nesprejemljivo paje, da ostajajo zajete agrooperacije na območjih predvidenih za indu-strijske cone - npr, Dolgi most
-  v poglavju razvoja turizma mora biti določno vključeno tudi območje Rakitne.