Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. k* GLAS SVOBODE H LOV EN IO WJDEUCL.Y DlTOfCD TO Til IWTM — I ■ OV Tu« Labokimo OLiMrk ' "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 49. Chicago, 111. ' 7. decembra 1906. Leto V. . i V pojasnilo. V odgovor na mnogoštevilna u-prasanja lokalnih društev glede tega, zakaj da glavni urad S. N. P. J. v zadnjem času ne posluje, naznanjamo za danes samo to, d« je bilo Jednoti sleherno uradova-nje sodnijsko prepovedano. No, sodnija je to prepoved (injunction) sedaj že preklicala; vršilo se bo sicer še zaslišanje, a ker je to-žitelj nagromadil v svoji obtožbi zopet vse polno najbolj bedastih lažij, bo seveda poleg drugih bla-maž spravil mimo in molče tudi to blamažo, ki ga čaka. O tem najnovejšem slavnem činu viteza žalostne postave bomo ob sebi umevno še govorili in celo zadevo natančno pojasnili. Kdor ni popolnoma slep, bo sedaj moral spregledati J. Zavertnika in njegovo neskončno predrzno hinavščino, s katero si še vedno upa javnost farbati. Resen opomin. 1'ueb'o, Coto., 30. novnib. Kot član S. X. P. J. »i u soj an 1 uprašati, kedo je dal društvu "Slavij a ' štv. 1 v Chicagi in pa "soci-jalnemu"' klubu, kojega duševni oče — Zavertnik — je objeclnem član Jednote, — pravico nastopati kot absolutni vladar cele Jednote? Ali spada samo društvo "Slavija" ^ Jednoto? Ali se prišteva jedino vsemogočni Jože Zavertnik v našo zvezo? Niso li š« drugi faktorji tukaj, ki odločajo? Kedo je Jože Zavertnik in kedo mu je dal dovoljenje obnašati se tako, kakor da bi on bil poob'ascen od vs^h Jednoti podrejenih društev? Ako hoče imeti društvo "Slavija" na vsak način zborovanje, naj ga :ma, toda v društvenih zadevah. Da bi pa Slavija imela odločilno besedo o rečeh, ki se tičejo cele Jednote. to pa je že malo preoblastno! 1\> mpjem skromnem mnenju so glede tega poklicana tudi ostala bratska društva, da govorijo svojo besedo. Sicer pa ima Jednota sivj urad in svoje uradnike, ki so izvoljeni za dobo i let. Da ti uradniki — vkljub vsemu obrekovanju od nasprotne strani! — resnično delujejo v blagor in napredek naše slavne orga-zacije, to mora biti vsakemu znano, kdor ni popolnoma slep in gluh. Prijatelj in brat v državi Wyoming, Pennsylvaniji, Kansasu in drugod, — povej mi, katera druga slovenska organizacija v Ameriki je v tem kratkem času toliko napredovala, kakor ravno naša dičtia Jednota? In kedo je k tem uspehom največ pripomogel? Morda naj te lepe uspehe pripisujemo sedaj Zavert-niku, temu neutrudljivemu preku-cuhu in razdiraicu? Niso li baš naši uradniki tisti, kojih spretnemu vodstvu se ima Jednota zahvaliti za ves svoj uspeh? Nehvaležnost je plačilo sveta — stara resnica. Se daj ko so vpo'ni meri storili svojo dolžnost, sedaj lahko gredo i Naj naredijo prostor drugim, tistim, ki so se najmanj trudili! Ali najgrše je to, da se jim poleg tega hoče šc utisniti pečat sleparstva t Zadeva > komišnu je vsem dodobra znana. Bavila se je z njim sodnija, bavila se je javnost, in vsak iu-pristr(mski človek mora končno pripoznati, da se je našim zasluženim uradnikom godila nezaslišana krivica, ko jim je Zavertnik podtika! sleparstvo Znano je. že tudi, da se je Zavrt-nik pobratil z župnikom Sojarjem. Iz dejstva, da se je anarhist združil s rimsko-kaioliikim duhovni kom, s'edi nepobitna resnica, ia mora biti nekaj posebntga, da so ta dva človeka pri tem morali voditi čisto posebni nameni. In kmalu so se pokazali sadovi te orotina-ravne združitve. Zavrtnik te zvez* ne taji in je tudi tajiti ne more, ker je dokazana. Zavrtnik je začel silovito napadati Jednoto, poslužil se je vseh sredstev, samo da jo ugonobi. 1'rcpadel pa je pri vseh svojih sodnijskih tožbah. A navzlic vse mu temu se še dobijo ljudje, ki mu slepo verujejo! Čudovito, kako so nekateri kratke pameti in kako si z lahkoto dajo^natveziti najbolj neverjetne stvari, dokazane laži in oči-vidno obrekovanje — kot čisto resnico! Vsa stvar je vsestransko temeljito pojasnena in vsa natolcevanja glede nepravilnega poslovanja sifjno ovržena, in duševno nor-mllno razv t človek bi si mislil, da je sedaj stvar skončana in da se Trne polužrti ad -acta-: Temu pa ni tako. Umetno j>ovzročcno ogorče nje proti trem glavnim uradnikom Jednote se še naprej neti, četudi brez vsake podlage. Ne pomisli pa se, koliko se Jednoti stem škoduje. Saj imamo vendar nadzornike a i pregledovalce, ki se vsak čas lahko prepričajo o pravilnem poslovanju. Postopanje "S'avije" je torej povsem nerazumljivo. Vriva se mi slutnja, da jo ima ]x>i>olnoma na vrvici njen član Jože Zavertnik. Pač žalostno, če se pusti kako društvo komandirati od poedinega človeka, o katerem je znano, da želi Jednoti vse prej, kakor njen napredek in blagor. Obračam se na vsa slavna društva, ki spadajo v S. N. 1'. J., s prošnjo, da onemogočijo Zavertni-kovo nadaljnu ruvanje proti Jednoti s tem, da zahtevajo vsa društva, tla se Zavertnika enostavno izključi. Potem bo pa mir, prej ne. M. Hochevar, tul društva "Orel" štv. 2t Razgled po svetu. RUSIJA. — Poleg vseh drutjib nadlog, k* so ob skale Rusijo, je nastopila v več krajih tudi grozovita lakota. Poročila iz onih gubernij so uprav strašna, Glad trpi okrog 20 milijonov ljudi j, katere bo morala vlada podpirati. Nekateri cenijo podpo-ro, s katero l>o morala vlada priskočiti na pom č, na 100,000,000 do 150,000,000 rubljev. Sredi zime pa bo beda še hujša. Kot j)osledice lakote se že sedaj pojavljajo različne bolezni, kakor tifus in skorbut Po trjnje se vest, da kmetje v svojem obupu, res prodajajo svoje hčere v suženjstvo — v turške hareme Najbolj značilno za ruski birokra-tizem pa je to, da vlada iz političnih ozlrov prepoveduje zasebno ]>o-možno akcijo v prid lačnemu pre bvalstvu! — Peter Werigin, glavar neke ruske cerkvene občine v Canadi, ta Lozvani "duhoborci", — bi' je v Petrogradu v avdijenciji pri mini-sterskem predsedniku Stolvpinu; šlo se je zato, da bi smel pregovoriti kakih 10,000 ruskih kmetov za gradnjo novih železnic v zapadni Canadi. Stolyp:n mu je odgovoril, da mu vlada v tem oziru ne bo delal nikakih zaprek, ter mu nasve-toval, naj si delavce poišče zlasti . onih krajih, kjer je izbruhnila lakota. AVSTRd-OGRSKA. 'S— Avstroogerska vlada namerava ustanoviti več novih konzulatov v Ameriki, in sicer v Charleston, Clarksburg. Johnstown, Ha-z'eton, Detroit, Stoneham, Pocca-hontas in Buffalo. Potrebnost istih se utemeljuje stem, da vedno bolj narašča izseljevanje iz Galicije, O-gerske, zlasti pa iz jugoslovanskih pokrajin, torej Slovenci in Hrvati. — Na Ogerskem Je v si cd tega oličutno pomanjkanje delavnih 1110-čij, in še ti, kar Jih ostalo v domovini, ne marajo delati za sramotno irisko plačo. Ogerskini magnatom, ki sami živijo v razkošju, zdijo s? ponižne delavske zahteve po ztolj-šanju pretirane in predrzne! Zato hočejo importirati kitajske kulije. da zdrobijo "meč" poljskih delavcev, — kakor so se izrazi'i. Dobit' hočejo v deželo kakih 100,000 Kitajcev, kateri bi jim seveda delal' na pol zastonj. Drugo uprašanje pa je, če bo vlada to nakano dovolHa, SRBIJA. Stotnika Maksiniovie obhodilo je vojno sodišče v loletno ječo, tr: drupe častnike in 26 podčastnikov pa v 5- do 2oletno ječo. Obsojeni so bili, ker so hoteli uprizoriti vojaški punt, da vržejo sedajnega kralja Petra iz dinastije Karadžordže-vičev, češ da je za vladanje nespodoben. Tudi mati umorjenega prejš-nega kralja Aleksandra Obretiovi-ča, Natalija, ki živi sedaj na Angleškem, se močno trudi, da se odstavi sedaj ni-kralj. Za njegovo mesto se menda |)onujfl neki angleški lord. ŠPANIJA. Komaj pred nekimi dnevi novo imenovano ministerstvo Morct je |xxla!o odstavko. Vzrok so razprtije v svobodomiselni stranki. Kralj je naprosil generala Montero Rios, da sestavi nov kabinet, toda general je ponudbo odklonil, boječ se, da se mu ne posreči ublažiti nasprotja med svobodomiselnimi strankami. Najbrž da 1» prišlo do novih volitev in da pridejo zopet na krmilo konservativci. Ameriške vesti. P os! i m uit itn ilijonarja Kornelija Vanderbilta v Ashville, N. J., ki so v začetku pretepenega meseca pričeli stavkati, ker so do-b vale premalo hrane in so morali gladovati, še sedaj niso nadomeščeni. Štra j kujoči so odpotovali v New York, prej pa pooblastili nekega advokata, da jim izposluje sodnim potom od milijonarja plačo za mesec decembcr in vožnja do New Yorka. Pos'i so vsi Angleži iz Evrope, in Vanderbilt je pisal že po druge. Delavske organizacije pa bodo proti njemu naperile sodno postopanje, ako se izkaže, da jih je naročil pogodbeno. Kakor znano, zabranjuje z verna vlada naselitev pogodbenih delavcev. Šf>erjena toliko proti Schmitzu samem, kakor pa proti organiziranemu delavstvu, katerega voditelj je župan. BcgicrttPtfO v svesni Orntadi. Iz letnega poročila vojnega tajnika posnemamo, da se zelo množijo Slučaji, da vojaki desertirajo. V pretečenem letu j;h je pobegnilo 6258. To veliko število kaže, da pač ne morejo vladati v armadi tako ugodne razmere, kakor bi se jih rado naslikalo. Haywood, Moycr i it tovariši. Najvišji sodni dvor Združenih držav v Washingtonu je v slučaju Mover, Haywood in Pettibone zavrnil njihovo pritožbo, da se jih j<-protipt stavno in s silo odpeljalo iz Colorado v Idaho, in v kateref vsled te nepostavuosti zahtevajo, da se jih izpusti. Sodni dvor pa jc odločil, da imenovani trije še nadalje ostanejo v ječi radi dozdevne udeležbe pri umoru bivšega guvernerja Steunenberga. Vkratkem se prične proti njim proces. Izkoriščevalci torej triumfirajo! Kongres otv°rjcn. Druga sesija 59. kongresa se je v pondeljek dne 3. t. m. otvorila. Ze v prvi seji se je razpravljalo o Trm ,- ker st /c~U' zve ene- f.H«ad" odpustil s privoljenjem predsednika Roosevelta cel bataljon črnili vojakov. < > tem se je zadnje čase mnogo .pisalo in obsojalo Roosevel-tovo samovoljno ravnanje. Bržkone bodo v kongresu radi tega še hude debate. Zbornica ima rešic. mnogo važnih uprašanj, med temi dosti takih, ki se tičejo delavsk h razmer. • NaprcdcJc organizacij. Primerjajoč število članov raznih delavskih organizacij leta 1905 s številom istih 1. 1906, pridemo do veselega pojava, kako hitro raste število in stem tudi moč razredno zavednega delavstva. Tako se jc na pr. |>omnoži!o v teku enega leta število č'anov tesarske organizacije za 20,500, železolivačev za 15,000. str< jnikov za 1500 novih udov. Našteli bi lahko se več takih organizacij, ki so se v enem letu tako oja-čiie. _ Lokalne novice. Sl oz1 je. Dobroznani rodoljubni gostilir-čzr, g. Frank M'!adič, praznovat jc v jiondeljek dne 3. t. m. svoj imen-dan. V proslavo tega dne zapela sta mu pevska zbora "Orel" in hrvatska "Zora" več lepih pesmic, slovenskih in hrvatskih. Gosp. jubilant povabil je poleg teh dveh društev tudi razne druge osel>e na večerjo ter jih najljubeznivejše pogostil. Spustilo se je več govorilne, v katerih so se naglašale zasluge g. Mladiča zlasti za Čitalnico kakor sploh za \>a narc dna društva. Gi-ujen se je gosp. Mladič zahvaljeval vsem navzočim, da so ga počastili v tako velikem številu, in pozival, da tiaj vsak j>o svojih močeh deluje v smislu napredka slovenskega ljudstva v Ameriki. — Pridružujemo se čestitkam tudi mi in mu kličemo : Na mnogaja leta! Domača zabava* Počenši s pri hodno nedeljo, dne 9. t. m., vršile se bodo vsak nedeljski popoldan v čitatlniških prostorih (vogal Center in 18. ceste), domaČe, neprisiljene zabave, na katere zlasti opozarjamo čislane rodbine, da se jih zanesljivo po'nostevilno U-deleže; a tudi pojedini člani naj ne Izostajajo. C"im več nas bo zbranih, tem prijetnejše bo. Pridite že v nedeljo. Tudi nečlani dobrodošli. Samostojno mišljenje, prosto vseh predsodkov (tudi verskih), nam daje šele pravo svobodo in možnost, soditi o vseh stvarih s tisto jasnostjo in pros^odušnostjo, ki je potrebna za pravo umevanje. Ce nismo v stanu izreči samostojne sodbe, najsi bo že glede vere ali kakega drugega uprašanja, potem se ne razločujemo dosti od živali j, ki tudi ima v svoji črepinji mož-gane. _ Med divjimi narodi se njihovim duhovnikom, ki opravljajo objed-nem tudi službo zdravnikov, res izvrstno godi. Verniki jih pitajo prav čedno in dobro; vsega imajo dovolj. Če pa kak tak duhovnik, ki jc debel in tolst, kakor gos okrog sv. Martina, hoče svoje vernike le preveč farbati, ga slednji (ker so lju-dožrci) lepo rumeno spečejo in — pojedo, Dobro je, tudi v duhovniških zadevah previden biti. ZAHVALA. Tukajšna Čitalnica dala jc vezati svoje knj'ge rojaku gosjiodu Ivanu Lesarju, kateri je svoja delo izvršil jako lično in solidno — in to skoro zastonj. Neznatna odškodnina ni v nikakem razmerju z njegovim--tmdom -Z-a -1 »vjegovn redoljubno požrtvovalnost izreka mu podpisana Čitalnica javno svojo najiskrenejšo zahvalo. Chicaška čitalnica J. Kaker, tajnik. V PODPORO slovenski rodbini na 18. cesti v Chicago darovali so z oz^rom na naš poziv: Slovenska Čitalnica ......$249 J G...............1.00 g. Joe I van še k..........—.50 Nadalje se je nabralo v veseli družbi pod sledečimi gesli: ker Zavrtnik brezuspešno po sodnijah čevlje trga .. ..—.25 za srečno zvezo med Zavert-. nikom in Korpnikom iz Cumber ta uda, YVyo.....—.25 za odbit, napad Zavertnika na S- N. P. J..........._.25 v proslavo "nesebičnega" prijateljstva med fajmoštrom Sojarjem in Zavertnikom..— .25 Zavertirikova "vzvišena" 11a- * čela, kje ste?..........—.25 Osel riga svoj priljubljeni "J. A" — "Pro'etarcc" pa še vedno staro pesem o sleparjih, — ker drugega ne zna................—.25 Duhovnik, ki je sam notori-čen nečistnik, bo najbolj razgrajal na prižnici proti nečistosti. — In "Proleta-rec"?.............._ ro skupaj----$5.50 Ta svota se je izročila v bedi živeči ženi, koje bolni mož je sedaj v bolnici. V njenem imenu se vsem darovateljem najsrčneje zahvaljujemo in pros mo plemenite rojake, da še i v nadalje ne pozabijo ob ve-selili prilikah svojega bližnjega, ki živi v ponfanjkanju. Vsakojake podpore naj blagovolijo izročati g. Franku Mladiču. V uvaževanje. IZ URADA BLAGAJNIKA S. N. P. J. Vse one člane, ki prejemajo menice ali čeke v svrho izplačila podpore, prosim, da iste taljoj realizu-jejo (zmenjajo), a ne jih po cele mesece pri sebi nositi; — dotlone plačane čeke dolrtn namreč nazaj jaz in mi služijo kot pobotnica glede izplačanih podpor oziroma u-smrtnin. Frank Klobučar, b'agajnik S. N. P. J. IŠČEM rojaka Franceta Saje, prišlega nedavno iz stare domovine v Milwaukee, Wise. Box 227 Broughton, Pa. Frank Suln, ^m^mmm wmm. a LAS SVOBODI Kmetijah l a stare dfiinPvine. I. (Nadaljevanje.) Zdaj i nastopil tudi naravoslovec, zivinofdravnik, ki je živinorejcu kazal, kako krmiti živino in z lijo ravnati, da je zdrava in da dobro razvija. Živinozdravnik je t vid i učil, kako se spreminjajo plemena. Na kmetijo se je vpeljala tehnika ; ista uči staviti zdrave hleve, uči izsuševati močvirno zemljo, a'.i jo, čc je suha, namakati; tehnik ustvarja različno poljedelsko orodje, stroje za sejati, orati, okopavati, izkopavati, žeti, kositi, mlatiti, žito sna-žiti itd. Gospodarsko delo bo na, vrhuncu, kadar bo kmet neodvisen' od zunaj nih emiteljev. Toploto solnca lahko nadomešča s kurjavo, pa tudi vodovode lahko ustvarja in kanale, po katerih zemljo izsuševn ali moči, kedar je treba. Ta tehnik uči kmeta, da svoje orodje spremeni,, spopolni. On mu postavi tudi nekaj strojev na kmetijo, stroj za košnjo, za prevrače-vanje, zgrabljevanje, stroj za mlač-vo, za napravo rezanice, za setev, plug za razna dela, ki so bila do-zrig.j TČim . .Na velikih posestvih goni par tudi plug, stroji gotii j o mlatilmce, stiskalnice. Zdaj dobi kmetija nove sadeže. Krompir, koruza prideta' iz Amerike ; vse vrste detelje vpeljejo med sadeže, pese se sadijo, vrtnarstvo se mogočno razvija. Trta, hmelj se umno obdelujeta. Sadijo se raz ne trgovske rastline; sadjereja postaja posebna umetnost. Kakor vsaiko človeško delo. spremenile so naravoslovne vede tudi kmetijsko delo. V i K. stoletju in do danes vrši se revolucija tudi na kmetiji Ta preobrat je vidljiv, ta razvoj se loči vidljivo od prejšnjih počasnih majhnih razvojev na kmetiji. V jed nem stoletju se je tudi na kmetiji več dobrega storilo v tem času, kakor prej v tisoč letih. V 18. stoletju razvije meščan s svoj itn ueenjaštvom ter tehniko velikansko delo. On postavi stroj v, gospodarstvo kot poinoč človeku in prevrže ž njim vse stare razmere. (>n oprosti kmeta iz tlakarstva, on j>o trgovcu zveze ves svet, utira vožnje po vsem svetu po železni call, po morju. Kmet, ki je doslej proizvajal povečjem za-sc in -za tnalo stevi'o meščanstva, proizvaja odslej za ves svetovni trg; njegovi odjemalci (usta pomnožečih se Iju-dij in žrela tovarn) rabijo dosti več kakor prej in vse v najljoljši kakovosti. Kmet mora tlakarsko nrav sleči in postati ves drugačen delavec, svoboden delavec, ki sam misli, kateremu ni treba vodnikov, ki je spreten delavec in trgovec, ki utakne tudi kapital v svojo kmetijo, in tako intenzivno, vrtnarsko začne dehti na polju, kot umen živinorejec v hlevu i" v mlekarni. Učenjaki, ki so delali za razvoj industrije v 18. in 19. stoletju, niso prezrli kmetije. Ta jim je bila rav-notoliko važna kakor industrija. In v tem oziru se mora priznati, da je meščan kmetiji vrnil dobrote, katere je izkazala ona 'njemu od časa |K>stanka meščanstva. Največji, naj izdatnejši prenovitelji srednjeveške kmetije'so bili meščanski učenjaki. Do 18. stoletja se ie kmetija !c počasi razvijala. V 18. stoletju pričnejo se razvijati naravoslovne znanosti. Te znanosti napravijo v kme tijstvu velik, vidljiv preobrat. Prej se je kmetovalo, kakor so učili pra-dedi po svojih dolgoletnih izkušnjah; zdaj1 je naravoslovna znanost učila, kake snovi so v poljedelski zemlji; ona je razkrojevala razno prst, rastline, gnoj — in zdaj se je natančno vedelo, kake snovi jfe treba tej rastlini, kake oni "rastlini, ka ke se nahajajo v zemlji, kakih ji je treba nadomeščati, da bo bolj uspevala. Napravil se je umetni gnoj iz kamna, rude, soli, sal petra in dru-zih v naravi nahajajoČih se tvarin. Zdaj se je začelo takozvano umno (racijonelno) kmetovanje; zdaj je dobil človek vpogled v življenje rastlin in zemlje; zdaj je imel dosti gnojil na razpolago; ni se mu treba zanašati le na živinski gnoj in pe _ ______ pe\ Zdaj prihajajo novi sadeži na kmetijo, posebno krompir, pesa, trgovske rastline, tobak, olje, slad kor; vpeljejo se razne vrste detelje; njive se uporabljajo odzdaj naprej tudi za pridelovanje detelje. Ko ima kmet deteljo, ložje razvršča in menjava sadeže ; z deteljo .dobi dost: najboljše klaje. Žujo 'ahko priredi več živine in sicer v hlevu, in pridela več gnoja.» (Dalje pride.) Tercijalka. (Iz s|K>minov duhovnika.) Ali jo |K>znate čudno stvarico? Ruta jej visi z glave na nos, naravnost vas ne pogleda nikdar, ali njene oči švigajo na vse strani, vse vidi, vse zapazi. Po nekaterih krajih nosi pozimi in j>oleti veliko 0-prsna ruto, da se kak nepreviden moški ne pohujŠa s pogledom na njene "miline", ki jih je že modri in žens4(e jdobro poznajoči Salomon primer jaNv svoji "Visoki pesmi" paru golobic. Ta stvarica hodi pogosto, celo vsak dan k obhajilu, nadleguje spovednike, tišči v fa rovže in kaplanije ter donaša tja "pošte" iz cele fare, obrekuje vse ljudi, je nevošljiva, kadar vidi, da kdo pohvali njeno tovarišico, leta in so vozari po božjih potih, je zapisana v vseh možnih bratovščinah, nosi škapulirje in svelinjice na prsih 111 ostre vrvi okoli pasu, na tihem pa je prava fantulja, ako se ic ne izve; včasi ima tudi prikazni in je semintja zamaknjena, po Kranj skenftudi politikuje in [»omaga re sevati vero; — a i jo poznate tako stvarico? To je terejalka. Med slovenskim narodom jih je primeroma mnogo. (Mimogrede povdarjam,.da se nikakor ne dotikam v istini i*>b< žnih žensk, ki nimajo z omenjenim ženskim izrodkom nikake zveze.) Nabral sem o tereijalkah nekoii ko sličic iz svoje prakse in čitateljstvo naj sddi, koliko trpljenja imajo ž njimi duhovnik-in drugi ljudje, kt morajo / njimi občevati. Torej tercijalke rade obiskujejo "gospode Nekateri že {»kramljajo ž njimi, če prinese kak cvenk ali kvante, a'i vsakemu ni za to, zlasti če niso mlade! Nekoč popo.-dne je prišla taka sestrica v kapla-nijo ter dejala: "Tako mi je dolgočasno doma, sem pa prišla h gospodu." Gospod pa, nebodilen, je vzel palico ter jo nagnal. A pri vratih jej je še zaklical: "Kadar ti bo spet dolgčas, lahko zopet prideš." V neko slovensko farno ccrkcv ob hrvatski meji je dohajalo tudi več Hrvatic. Nekoč sta maševala hkratu župnik pri velikem, kapelan pri stranskem altarju, Hrvatica pa je klečala v sredini med obema al-tarjema. Ko je bilo naključno tud; povzdigovanje obenem, se je llrva tka trka'a prav genljivo z desnico po prsih i:; z levico ik> hrbtu, da j<' bila, kakor se je pozneje izrekla, deležna obeh mas. Svoje dni je šel kaplan od podružnice domov, in twrjiTTt1. ki so ga dohitele, so mu očitale: "Zakaj pa nam, gospod, danes niste pri povzdigovanju [»kazali keliha?''— Kaplan pa se je zasmejal in rekel. "Vsak duhovnik ima pravico, da enkrat v sto letih mašuje tako, da ne dvigne keliha preko glave. Zi me je bil danes tak dan !" — "Oh, to je kaj drugega! Hvala lepa. Tega se nismo vedele!" Tercijalke pa tudi rade tožijo. Nekoč so šle nekega kapelana ter cijalke to/it k dekanu. Odposlale so iz svoje srede najbrihtnejšo v sobo, druge pa so Čakale pred hišo. Vsto pivši, pravi: "GosjkmI dekaij, prt nas se pa zdaj prav hudo godi, vse stno se pohu j šale!"' "Kaj pa se je zgodilo?' '■Kar počenjajo gospod kapelan t, nami, ki smo kaj več pobožne, to je že grozno!" "No, kaj' se je tedaj zgodilo? Le hitro povej, nimam časa!" ► "Ja. kadar gremo me. ki smo te bolj |>opoliionia, k sv. obhajilu, nam dajejo g. kopelati tega ljubega Rog. ca narobe na jezik " Dekan pa je grdo j*>gledal te: dejal: "Babše, meni se tudi zdi, da je v tvoji glavi nekaj narobe." In Urša je morala 'ti. Spodaj pa __ je vse povedala z vso ženskd ogorčenostjo radovednim tovarišicam, ki so končno razsodile: "*Ja, g. dekan so glih takšen kakor kaplan!" Takisto so zatožile tercijalkq nekega kaplana celo pri škofu, tla je grede na spoved pod solnčnikoni kadil! In škof je babšetom verjel! Kaplan je bil citiran k škofu ter ondi izpričal: "Jaz sploh ne kadim." Kmalu nato pa je bil tožen pri or-dUiarijatu, da zahaja vsak večer v nad učiteljevo klet. Kaplan je pismeno odgovoril: "G. nadučitelj u-Ijudno prosi preč. konzistorij, da se mu blagovoli naznaniti, kje je ta njegova klet. Doslej je — še ni ma;" Zanimiv je sledeči slučaj. Bilo je v soboto v jeseni. Kaplanu je bilo iti v bližnjo |>odružnico maševat, a preden je odšel, se mu je naznanila običajna vest, da mora iti k neki sitni Mici na spoved. "Je že prav!" Da bi pa ne hodil od podružnice še drugič na hrib k žuipni cerkvi, vzel je burzo i m vse potrebno seboj, da more takoj od podružnice iti k Mici. Takoj po maši sta torej z mež-narjein odšla brzih korakov. Pri odhodu1 se navadno pozvoni na stol pu in potem sta koraka'a po okraj ni cesti k Micmemu stanovanju. Ko sta stopila v vežo, sta zapazila, da Mica hiti iz ozadja hiše v vežo ter vzdihuje: "Ježes, to se mi pa še" ni zgttlllo!" Kap£a» je spoznal takoj pravi položaj ter rezko rekel: "Meni tudi ne!' Mica pa se je hotela šele tedaj |>o|ožiti kot bolnica v postelj. Končno pa je hotela še po-slednje olje. Kaplan j>a ji je dejal: "S palico ti ga dam, da se ne boš norčevala več iz Boga in iz cerkve!" Sitna Mica ni bila slišala zvoujenja iz podružnice, ker je hribček vmes, in zato ni utegnila več leči v postelj in igrali bolnico. V cerkev ima dvajset minut, — pa ne, svoji tercijalski prismojenosti je morala zadostiti ter mučiti ka pelana. Ne vem, kako bi izhajal sam Bog v nebesih s takimi babšeti, če bi jih vzel k sebi! Takoj, ko je kaplan odšel, j>o, je šla babnica (bila je občinska ubožiča) v mesto k sodišču tožit župana, ker ji je baje kupil premalo drv za zimo iz občinske blagajne. Tercijalke imajo včasi tudi pri-k&zir, zainaknjenja itd. Sanja se jim večkrat o Mariji, o drugih svetrikih, in poznal sem neko po starno nemško g"si>o. ki je pri vsaki priliki napadla kaolaua ter pripovedovala, da se ji je zopet sanjalo o Materi božji. V znani sloven ski fari je neko dekle razglasilo, da se ji na veji v hosti prikazuje Mati lx žj?. in priprosti ljudje so tekli takoj tja. "Jaz ne vidim ničesar," so dejali nekateri. — "Alt čisto prikazen vidi le ti>ti, ki nima nikakega smrtnega greha na sebi!" so trdil' drugi, in zdaj je vsak videl Mater božj< , ker se ni liotcl izdati, da ima umazano dušo. Največji dobiček od take "prikazni ' imajo krč marji in kramarji. Ravno t^sto tickle, ki m,- ji je prvi jwkazala Mati b žja na veji, je kma'11 nato — po* vilo! Ko pa ie neki pameten kaplan raz l r/nico ljudem razlagal, da so take prikazni večinoma sleparije, ter dejal: "Kaj mislitef da je Mati božja ka:kor veverica, da bi vam >kakala |*i vejah," se je farauom hudo zameril. V zroki tercijalstva tiče v ženski naravi,ki je bolj Histerijam nagnjena, |)otetn v s^abi oo-roča v testamenfih, ako mu že ni vsega dala ]>oprej, česar praktičen "gospod", seveda, ne zameta. Taka je torej specialiteta — tercijalka ! Nov koledar. Pred kratkem prejeli smo Od Josipa Trinerja, izdelovalca zdravil nega grenkega vina, krasen stetisk' ko'edar za leto 1907. Originalne *likc na tem koledarju napravil je sb.vnoznani češki sl'kar E. Nad-herny in so izvrstno slikarsko delo. Iste namreč predočujejo vkrcanje izseljencev, druge zopet nabiranje zelišč v starem kraju, in tretje zopet trganje grozdja v kalifornijskih vinogradih'. Koledar nudi poprečni sliko, iz česa in kako se dela Tri-nerjevo zdravilno grenko vino. Ta lepi stenski koledar lahko dobite, ako pošljete joc v srebru ali poštnih znamkah. Pišite na Jos. Trinerja, 1995 Ash'and ave., Chicago, III. ZAHVALA. Vsem cenjenim šodrugom širom držav Michigana in Minnespte, kte-ri so me na mojem potovanju za 'ist "Glas Svobode" gostoljubno ^prtjsli fsr mi velita-p r.'pctn©gJirda se je razšir i li>t, izrekam tem [Kitom mojo najteplejšo zahvalo. Živili! 7. bratskim |>ozdravom John Molek, zastopnik "Glasa Svobode". Nepotrebno. Čudno je, a vendar resnično, da je mnogo ljudi j, ki po nepotrebnem zapravljajo velike svote, še več pa je takih, ki so v trpljenju, čeprav imajo pomoč pri rokah! Gospod Ivan Sonefeld iz Lansing, Kans., pravi: "Moja soproga trpela je grozne bolečine radi neprebavljivo-sti; potrosi! sem velike svote denarja, pa vse zaman. Nobeno zdravilo ji' ni1 j »omagalo. Naposled zatekel sem se k Trincrju, in. glej-tej — komaj je porabila tri čas; Trinerjcvega zdravilnega grenkega vina, že se je počutila kot prerojena, [K>jK»lnoma zdrava žena." — Mnogo takili bolnikov si lahko prihrani veliko denarja poleg tega pa tudi hitro ozdravi, ako začne pb pravem času rabiti Trjnerjevo zdravilno grenko vino. Isto ozdravi vnetje not raj nih delov želodca, pri-]>ravi in ojači želodec za prebafro jediij in okrepčuje celo telo, kar pomen ja najboljše zdravje. Za vsako notrajno bolezen, vnetje črev itd. rabite samo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Tiinerju,799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Jaz'na zahvala. Vdiko učeni zdravnik Dr. E. C. Collins M. I. Jaz Vam naznanim, da sent Va-is-poslana zdravila porabil in sem se jx)]M>lnoma z njimi ozdravil. Nobene kilezni ne čutim več in Vas srčno lejK) pozdravim -in se Vam srčno lejx> zahvalim za Vaš trud. Jakob Spehek, P. O. Chisholm, Minn. POZOR, SLOVANI! jnnioi Vam s svojo gluvnirn $500,000 za varnost vsnkrga centu! Kirzpoailjnmo denarna vbo strnili svetu pod najbolj ugodnimi pogoji- Za $20.40 pošljemo 100 K avstrijskega de-nnrjaziE všteto posTNiNO-dočim plačate dbuood S20.o0 Odpošiljati je so izviši točno in v ruijkrojSem ensti. Oči vidno ste tori>j pri nas bolju poslreženi knkoi kjerkoli Poskusite samo enkrat, in prcprleiini smo, da s« bode-te od tedaj naprej vedno le ruše tvrdke i;osluže\nli. Ol,rail* >e na u«Ht>k'n ipum». M. V KOMDA, 6fi9 lootul« Str , CHICAGO. Pozor! Pozor! Slovenci. "S11I011" t MODERNIH KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in Luteljknh iti drugo raznovrstne naravno pijače— najboljše in najfinejše unijske Buiodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točnn in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre live, Chicago, III, K DO F. hoče dvbro. cono bla^o in si steni prihraniti dennr, kupuje naj žepne in atensko ure,verižice in sploh zlatnino pri W. J. WIŠA & SON moohhni juvkl1r 381 W. 18. Str. CHICAGO. Največja.zaloga zlatih in srebrnihnr verižic, prstanov, igel itd na znpadni strani mesta. 2e£exB0 let vedno na istem prostoru. JOSIP JIRAN 459AV. 1*8 cesta, CHICAGO Največja zaloga vsakovrstnih instrumentov................. Moja posebna specijaliteta bo doma izdelane harmonike in koncertine. Izdelujem novo in popravljam staro. Piiite v slovenskem Jeziku him __ _;_ mm ' ■ J > - t . K—--».v • o las svobode Lev Tolstoi: Moje verstvo. Poslovenil Ivan Kakcr. (Nadaljevanje.) III. Napačno je, ako sc govori ° Kristusovih naukih, ila prinašajo le osebno rešitev pocdinemu človeku, in tla sc ne dotikajo tudi splošnih državnih uprašanji To je !e drzna trditev in očitna laž, ki se pri resnem premišljevanju takoj razprši v d ni. Vzemimo torej: ne ustavljam se hudemu, ponudim kot posa mezno bitje svoje lice, — kaj naj storim, če pride sovražnik, čc je ljudstvo v stiski, in ako se me poziva, udeležiti se boja proti napadalcem in jih pobiti? Prisiljen sem, rešti nprašanje: V čem obstoji služba božja, in v čem služba*zaslepljenega človeštva? Ali naj grem v vojno, ali naj tte grem? — Jaz sem kmet. Izvolijo me za starešino, za sodnika, za porotnika, silijo me prisegati, soditi, kaznovati, — kaj naj storim? Zopet moram voliti med (»stavami Uoga in po-stavami človeštva. — Menih sem, živim v samostanu. Kmetje so-se polastili našega polja. Pošlje se mc k sodu ji, da jih tožim. — Zopet stojim pred jednako izbiro. N kdo se ne.more iz gniti rešitvi tega u-pfasanja. Ne maram tukaj govoriti čisto n*č o naših |>ok'icih, čijih delovanje in nehanjc obstoji jedino v tem, da se upirajo hudemu: vojaštvo, sodniki, upravni uradniki, vse, vse, tudi najneznatnejši stanovi in posamezni ljudje imajo se odločiti ali za službo l>ožjo in izpolnjevanje njegovih zapovedij, — ali pa za državne uredbe. Moje živi je j nje samo je z državo tesno spoje- ( no, in država zahteva od mene ne-kristjansko delovanje, ki je Kristo-vim zapovedim naravnost nasprotno. S splošno vojaško dolžnostjo, z vpeljav.« porotnih sodni j stopa ta odločilni trem tek, da se vsakdo izreče za ali proti, — še z večjo neizprosnostjo na dan. Vsak človek je primoran zagrabiti morilno orožje, puško, meč, — in biti vsakčas pripravljen k moritvam! Vsak meščan mora se udeleževati obravnav, kjer se sodi in obsodi njegovega b'iznjega, to se pravi: vsakdo je prisiljen Kristusovi zapovedi "Ne upirajte se hudemu" nc le z besedami, temveč tudi dejansko nasprotovati.*) Tudi vojaku vrinilo se je nprašanje: evangelij ali vojaške zapo vedi — božje ali čloyc>kc postave? — S tem uprašanjem se je bilo ba-vit i tudi Samuelu, vesoljnemu člo veštvu, Kristusu samemu, njegovim učencem, to ivprasanje stopa zlasti pred setlajne kristjane, iti stopilo jc tudi pred mene. Postava Kristusova z naukom o ljubezni, ponižnosti, samozatajeva-nji« mi je že od nekdaj ganila srcc in imela za me privlačno silo. Toda v sv jem življenju, kakor sp'oh v sedajnosti in bodočnosti, videl sem vse v nasprotju proti tej postavi, čemur se je moje srce, moja vest in moja pamet sicer upiraia, a prijalo je mojim živalskim nagonom. Vedel sem: če sprejmem Kristusove postave, ostanem osamljen in slabo mi bo-šlo, preganjalo seme bo; ako pa sprejmem postave človeške, lahko lx>m živel mirno, brezskrbno, podpirali me bodo, dajali mi bodo prednt M vsi. vest pa mi bo zamorilo delo s svojimi raznoljVmi sredstvi, — vse ravnotako, kakor je Kristus prorok' val. To sem ve« de', in zato še nisem uglobil v pomen Kristusovih postav, ampak sem se jxitriidil, da si uravnani življenje po njih tako, da bi me v mojih živalskih nagonih ne ovirali. Ker mi pa ni bilo mogoče, umevatt jih tak<\ so mi končno postali sploh nerazumljivi. Čudim se danes, da me jc moja *) Kako nespametno, pravzaprav predrzno je torej, ako se še vedno govori, da je kristjanska vera vpeljana v kaki državi kot državna vera I Ta'kozvane "kristjanske" države — to je humbug, preraču-njen na to, vzdržati verno ljudstvo v večjem "strahu božjem". — Opomba prelagateljeva. kratka pamet mogla tako daleč z voditi! — Naj povem, tukaj en primer, 9 kako duševno temo sem si raztolmačil nauk: "Ne sodite, da ne boste sojeni" (Matevž VII, i — Luka VI, 37). Sodni je s svojimi uredbami, pri katerih sem tudi jaz sodeloval in katere so varovale mene in mojo lastnino, smatral sem tako za brezpogojno svete in božji zapovedi u ena sprotne, da jim nisem nikdar drugačnega pomena pripisoval, kakor tega, ki jc izražen y besedah : Ne sodi svojega bližnjega! Nisem na to mislil, da je Kristus pod temi besedami menil tudi civilne in kazenske sod-uije, okrožne ii» mirovne sodnije :n vsakojake druge državne uredbe. Sele ko sem nauk' Ne upirajte, se hudemu" v njegovem pravem pomenu1 popolnoma1 razumel, upra-šat sem sc, kakšno sodbo jc vendar imel Kristus o sodnijah in drugih takih človeških napravah, — In ker sem vedel, da jih je moral zavreči kot neopravičene, sem se zopet uprašal, ali ne pomenja njegov nauk morda tudi tega, da se se sme svojega bližnjega soditi ne le z besedami, marveč tudi ne s sodni j a mi 1 Evangelist Luka pravi v V. pogl., vrsta 37—-49: "Hodite milosrčni, kakor je milosrčen J'aš Oče" in pre cej za tem: "AV sodite, da ne boste tudi I'i sojeni: ne proklinjajte, da ne boste prokleti sami." Ali nam poleg prepove/??, svojega bližnjega soditi, ni prepovedal tudi >, linij ? Moje srce in moja zdrava pamet sta mi to takoj potrdila. (Dalje sledi.) Liguorijaiiska morala. (Nadaljevanje.) 3. A'i 11 tsko-katoliška cerkev za-branju je svojim duhovnikom zakon, — toda ker ve, da je to proti zakonom narave, dovoljuje spovednikom, da smejo & onto-ženimi ženami, ki so se jim spo-vedale, zakon prelomiti in grešiti; duhovnika., ki je tako grešil, se pod smrtnim grehom ne sme izdati. s Da je duhovnikom rimsko-kato-liške cerkve zakon prepovedan, jc znano; da pridejo nadalje duhovniki, ki postanejo z vsakdajnim či-tanjem nečist h m ralnih teologij iti vsled predpisanih nemoralnih .1 prašanj iti pogovorov med spove-dovanjem sami nečisti !n spolno razdraženi, — v zapeljivo skušnjavo, z omoženimi ženami zakon pre lomiti, — to je več kol gotovo, posebno šc, ker jc cerkev skrbela, da se ne izve. Sv. Alfonz Liguori prepoveduje odločno dotični ženi, ki je s spoved. 11 i kom gresi'a, ovad'ti ga, V svoji moralni teologiji pravi kar naravnost to-le: "Spovednika se ne sme ovaditi 1. ako je grešil z ženo, ki ga jc pro. s la. da jo s|*>ve, še pred spovedjo, 2. |v dokončani spovedi, 3. tudi med spovedjo, ako 7t isto j>reueha za nekaj časa z izgovorom, da mo-r.t v \ažni zadevi nekam iti in potem nazaj pride, 4. ako se z ženo d' govorita, da jo pride duhovnik s[>ovcdat na dom in da se v to svr-ho, da premotita posle, napravi žena bolno. Če pa duhovnik prelomi zakon < h drugih dnevih, ne pri spovedi, in na kakem drugem kraju, ne v cerkvi, — potem sc ga pa sploh nc sme naznaniti. Zgorajšna določila veljajo le za časa spovedovanjal Čc bi pa kaka žena vendar-Ie lio-te a ovaditi spovednika, k: jo jc zapeljal, f-e ji ne sme verjeti. Duhovniku sc mora lx>lj verjeti kakor ženi, in če spovednik reče, da ga je žena do tega pripeljala, sc ga naj oprosti; ženi pa potem grozi kazen zaradi lažnjivc obtožbe duhovnika Tudi spovedniku, ki se je v tem oziru pregrešil, ni treba povedati tega pri svoji spovedi. Liguori piše: "Uprašanje, se ti spovednik, ki je me! pri spovedi opravka s kako ženo, mora tega spovedati, — se po občnem mnenju zanika.1 Spovednik je torej varen tia vss strani pred neljubo ovadbo." — Nevarnost za zakonolom je torej precejšna. Sam sv. Liguori pravi, da se skesanega duhovnika, ki v mesecu samo enkrat greši, ne sme grajaj. Stvar pa je veliko hujša. Pater Chiniqua, zelo vesten in popolnoma zanesljiv mož, poroča v svoji knjigi, da se jih jc od 200 duhovnikov, ki so se pri njem spove-dali, pregrešilo 179 na tak način; med temi je samo eden zapeljal pri spovedi okrog 1500" žen oziroma deklic! Večino teh je ta imenitni Don Juan po-njegovi lastni izjavi moralno (uravno) popolnoma uničil s spraševanjem glede najne-sramnejsih rečij- Neki drugi ugleden duhovnik, pater Hyacinth, pa konstatira. da je izmed too spovednikov le eden, ki ga ne premotijo skušnjave, ostalih tji) pa se vsi pregrešijo zoper nečistost. Očividna je torej velikanska nevarnost za omožene kakor tudi za neomožeiie, ki se spovedujejo pri duhovnikih, katere je cerkev obso-dila v celibat ali v neoženjenost; kajti ravno ta neoženjenost jc vzrok, da so duhovniki navadno spolno j ako razdraženi, ali kakor bi se tudi še reklo — "priživi". Za duhovn ka je tako zapeljevanje res mikavno! Če se primerijo kake jjosledice, potem ni kriv on, marveč — 111 /1 Ako pride nov duhovnik, mora se žena njemu zopet spovedati, povedati mu n>ora vse natančno, kako je prišlo d > zakbnolomstva s prejš-nim duhovnikom. Novi duhovnik je torej o vsem dobnp poučen, kako se mu je ravnati, ako hoče doseči kak uspeh. — Satanska uredba! Resnično, za duhovnika je skušnjava tako zapeljiva, da ga je tc-ško obsojati, Če j>ade. Le pomislimo! Neoženjcn in dolžnost njegova jc, izgovarjati sc v spovednici z m'adim dekletom ali lepo ženo o rečeh, ki se ne govorijo v javnosti; pripoveduje sc mu z vso natančnostjo o razmerah s prejšnim spovednikom — tli li to velika skušnjava zanj? I11 to se ponavlja vedno in vedno! Nikdo bi se ne mogel premagati, Rimska hierarhija, mesto da bi sc ravnala j>0 nauku: "In ne vpelji mts skušnjavo, temnč reši nas hudega" — ter odpravila te kričeče razmere, pa nasprotno od svoj:li duhovnikov take skušnjave še zahteva! Vslcdtega se smatrajo zakonolo-tni od strani duhovnika v rimskokatoliški cerkvi le kot mali prestopki, katere škof skesanemu duhovniku rad spregleda. Papež Aleksander III. je v svojem pismu na nadškofa v Salerno 1. 1180 postavil to-le načelo, ki šc dandanes velja: "Zakon' lome iti druge manjše prestopke lahko odpusti škof dull -vnikom, ki obudijo kes." Potemtakem duhovnikom ni treba biti preveč v skrbeh, ker tako lahko dobijo odpuščctije. Zakono-lomna nevarm st je torej tem večja. (Dalje prihodnjič.) Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique glavna prevozna dbužba. New York v Avstrijo čez Havre Basel. _ Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........IIO.OOO ton. La Savoie............22.000 tou. La Lorraine..........22.000'ton La Touraine.........15.000 ton Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. MAČKICE W. KOZ MINSKI, glavni zastopnikza zapad, 1111 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na D478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarič, agent na 216—17. cesta, St. Louis, Missour. § Slovenci pozor! § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali drugo važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. « 9 Čistim stare obleke in izdelujem nove I®- -----=po —- jt najnovejši modi in nizki ceni. ju JUHI J MAMEK, 581 N. Centre Avt. blizo 18. ulice Chicago, 111. g i g Dr. M. A, Weisskopf Ave. Telefon Canal 4/6 r: sebičnost, zavist, ker vidijo pri svojem bližnjem nekoliko več kakor imajo sami, in ker jim prišli bodp k zavesti, da so se dali grozovito vleči. Glavni vodja kimovccv prav dobro ve, da bo kmalu prišel "na kant", da jc bilo vse njegovo početje le navaden švindel, uprizorjen kol nekaka pustna burka, ki pa bo konec vzela, kakor vzame konec veseli pust, kadar ga |»okop!jejo. Za pustnim veselicam pa vedno nastopi — pošten, maček. A naš nadpa-stir svojim nedolžnim ovčicam tega ne pove v obraz, ker noče sebi in njim kvariti itak kratkega veselja. Streznili pa se IkhIo gotovo oni naši rojaki, ki hodijo sedaj zanj v boj, ne vedoči, čemu in za kaj. Rešitelj amerikanskih Slovencev postaja zmeden in bled. Cilj te, strmite, pomislite! — sredi ulice Center ave. v Chicagi, pozno v noči. se ie vpričt obilne množice na ves glas zasmejal Kondi, Klobučarju in Stoniču, ko s- je prvič poškropil z ono gnojnico, katera je bila namenjena imenovanim trem! Prestrašena množica ga je imela za navadnega pouličnega norca, in malo je manjkalo, da niso redarji storili korakov, kakoršne store v podobnem.slučaju. Neki njegov st drug— ki je objednem tudi filozof iti teolog — ga je opazil z onkraj ulice, pristopil k njemu in ga uprašal, kaj se mu je prigodilo. »>nj>a hladnokrvno odgovori: "Nič — samo gor se ml' je pahnilo o I one gnojnice, s katero sem se sam poškropil." Takšen je torej naš prerok in diktator, ki narekuje Jednoti podrejenim društvom, kaj naj sklenejo, in ki tudi vobče vedno in povsod vsiljuje sv -je mnenje. Vsa njegova početja v zadnjem času kažejo, da je postalo njegovo duševno stanje kritično, in da bi se storilo <1 brc delo, ako bi se ga skoro oddalo kak zaVod za umobolne, v svrho o pazovanja. Ako psihiatri4"} dožc-nejo, da je duševno abnormalen. |K>tem je usmiljenja vreden, in naj se ga ol>drži v zavodu. Ce pa se izkaže. da je zdrav, no, potem pa se ga naj pošlje v ki k -- drug zavod! Ker pa je g. Sakser & Co. otvo-ril ne dolgo tega v New Vorku za-vod za umobolne s specijalnkn oddelkom za konstant rr.nje norcev, bilo bi le rodoljubno delo, da se ga posije tja. Dolžnost naša je, da podpiramo "rojake", in tudi tukaj se moramo držati gesla: "Svoji k silna do zadnjega kotička. Ob stenah so bile postavljene mize, pri katerih se je neštcvilno občinstvo ob kupici dobrega vinca zabavata kar najprisrč-neje, kramljajoč o tem in onem. Kedo izmed Slovencev ne bi želel vesele, poštene zabave v krogu svo , jih rojakov? Le redkekedaj se nam nudi prilika medsel)ojncga spoznavanja in domače zabave, kjer pozabimo vse britkosti in skrb:, ki nas težijo. Slovenci spio nan d, ki ljubimo družabno življenje, ki radi nekoliko porajamo, potem pa z veseljem zopet gremo na svoje dnevno delo. Kedo nam more zamer ti to nedolžno veselje? Kakor bi bila jed brez soli neprebavna in nezavžitna, — tako bi bilo tudi naše življenje pusto in (1 lgo-časno, ako In mu ne pridevali nekoliko soli — veselic —; to nas dela duševno bolj giličiie Naše duše bi brez vsakega razvedrila odreve-nele, otrpnile; posta'i bi sčasoma topi, mrtvi, — podobni stroju ali pa volu. ki vedno le vleče in vleče, pa ne ve zakaj. Zato se je tudi odzvalo toliko rojakov pozivu veseličnega odbora; vsak je pribite! na to veselico, kdor je le mogel. Pripravljalni odbor je storil svojo dolžnost in ukrepi! vse, da se za-bava čim najbolj obnese. Povabil je pevske zbore, "Slovana" in "Zo ro", dobro vedoč, da lepo petje temu smotru najbolj ustreza. Burna pohvala, ki je sledila povskim točkam, je dokaz, da so pevci izvršili svojo halogo irvojstersko. Tudi moški in mešani zbor "Orlov" je žel glasno odobravanje. Videli smo navzoča tudi razna druga društva, kakor društvo "Narodnih Vitezov", društvo "Delavec" iz South Chicage, društvi "Slavija" in "SloVenija", hrvatsko društvo "Dr. AnteStarčevič" ter Narodno Citahiico Chicaško, Vsa ta društva so se na vabilo udeležila zabavnega večera korjtoraiivno m ve'i ko pripomogla, da je veselica tako veličastno uspela. Vesel- igra "Dva gospoda pa en sluga" je brezdvomno vsakemu liga jala; gospodlčnc-igralke in go-spodje-igralci so se častno potrudili, da |K>dajo občinstvu res nekaj izbornega. In to se je tudi zgodilo! Dolžnost nas torej veže, da izrekamo tem potem javno zahvalo vseni omenjenim pevskim zborom in igralcem za njihovo požrtvovalnost, nadalje pa 111 rl 1 vsem dru-štv< 111 i-n ostalemu občinstvu za njih ob'lni [>osct, sploh vsem in vsakemu, kdor je kaj pri[>omogc! do večje zabave. Vsa hvala in čast jim. V Chicagi, dne 2.decembra 1906. _________Odbor. Misli. Delavec ima sedaj patent na to, da se mili bo na "onem svetu" dobro god i'o in da bo tam jednak bogatinu. Najboljše je, če ta "patent nazaj vzame"! Duhovniku pa naj reče: Itntfcc, t ni na 01.eni svetu b -;!•! j ■ !yak kamurkoli, - na tem vetu/pa si ti n:>ko pod menoj, — iz razloga, ker n'e ne delaš, marveč le ješ in piješ. Ko se, bo 1 zgod'lo, prišli liodo dobri časi za delavski stan. * * * Zdaj, ko vožnja čez morje stane samo 10 d larjev, se je bati, da bo ljubljanski škof Jeglič v Ameriko prrmal. Kar se fehtanja tiče, ti cerkveni knez baje še Clevelandske. ga Hribarja prekaša! Našim naročnikom bomo potom brezžičnega brzojava noročali, kedaj bo velikan ski kip svobode v newyorskem pristanišču j>o!ožil varnostno svojo roko na žep svoje poštirkane kik-lje. To bo namreč zanesljivo znamenje, da se njegova "Prevzvišenost". Dr. Anton Bona vent ura Jeglič, bliža svobodnemu anierlkanskc-mu obrežju. pošljeto denar v staro domovino, obrniti! bo zaupno na M V. Konda-ta, 6(59 Looniis Str., Chicago, III. ROJAKI OBRNITE SE" Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmdžni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.:enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g-xdo, d& bodo ozdravile. M i, vabimo rojake k n,im, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolefcni mož. Celo življenje smo zdravilr bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravim*?.' Naš zavod je najstarejši kaf jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bo demo pomagati v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega drtizega zdravnika. Zastrupljen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 svečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. ]>IL 1)111 li L, slovenski zdravnik, s katerim so lahko pogovorite. 703 Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pil. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penit Ave. Pittsburg, Pa. « i Slovencem in bratom Hrvatom v Cliicagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil i modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društva m priporočani tudi moje dvorane za društvene soju, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvornim pa zn narodne in ljudsko veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske sniodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro rioslil Priporočam so vsem v obilen poant. Frank Mladič, 587 N. Centre Ave. Chicago, III. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE I'AHOHKODNEGA DBI STVA American Navigation Company. Kdor Želi delnice kupiti Se prej, predno cena istim zopet poskoči, naj tnkoj odpošlje naroČilni listek in denar na American Nayij?ation Company 108 Greenwich Street, NEW VOH K CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated uuder the laws of tho State of Maine) Američani Navigation Company FRANK Z0TTI, President. [ Inkorporirana po državnih zakonih t glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačanlh. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod! 8 tem "se^naročim na......delnic družbe 'Američani Navigation Co' ter Vam zajed no pošljem znesek $............kot plačilo za min cut deli ice, katere mi blagoBvolite vpoalati takoj, Razume se, da mi morate oko prekoračijo tiprečnine 7gornj imero\ uro glin niro, j cvzi>iti vpoBlano svoto v celem znesku Ime......................................... Ulica in št....................................... Mesto in država............................ Dne..................190.... Ceki. meoice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. UIjAB svobode h sedežetn v Chicago, Illinois Prodsednik: Joiin StonicHi 559 S. Centre Avd., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Sthohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Mabtin Konda, 669 Loomis St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 184 W. PJth Str., Chicago, 111. Blagajnik*: Frank Klobučar^ 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, 206 Chestnut Str., Kewaree, 111. John VkhSČaj, 1 111 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 448 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centro Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, »>I7 S. Centro Avo., Chicago. 111. Jakob Tisol,9002 8traud St. So. Chicago, III. Martin Skala. Box 1050 Ely, Minn. .Josip Matko, Box 181 Clnridge, P«. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne po.šlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: Sprejetje novih društev. Novo društvo "Skala" št. 50 v Clinton, Tnd., sprejeto v S. N. P. J. 1. nov. 1906. Imenu društvenikov so: Josip Cigale, 2566; Filip Kolnr, 2567: Ivan Kolar, 2563; Karol Vnabič, 2569; Frank Dubrovnik. 2570; Josip Tratnik, 2571; Josip Gračiier, 2572; Andrej Ladiha, 2573; Matija Bazbornik, 2574; Jakob Krainz. 2575; Alojz Volante, 2576; Ivan Albrecht, 2577; Pavel Gregurie, 2578; Ivan Dolihšek, 2579: Ivan Močnik, 2580; dregor Skobir, 2581; Anton Tratnik, 2582: Ivan Zakrajšek. 258:1; Matija C.olja, 2584. Dhištvo šteje 19 udov. Novo društvo "Narodni Dom" štev. .">1 v Aspen, Colo., sprejeto v S. N. P, d 9. nov. 1906. Imena društvenikov su: Josip Dubevc, 2585; Andrej Tršelie, 2586; Andrej Kigler, 2587; Anton To kane, 2588; Frank Peeek, 2589; Alojz fatnpn. 2590; Anton Sobek, 25!H ; Josip Hočevar, 2592; Anton Kastelie, 2593; Josip Drobnič, 2594; Anton Lipie, 2595; Ivan Križman, 2596: Ivan Mikih", 2597; Anton Potrie. 251)8. Društvo šteje 14 udov. Novo društvo "Zvezda" št. 52 v Brougkton, Pa., sprejeto v S. N. P. J. 10. hov. 1906. Imena društvenikov sr> : Frank Mrak, 2599; Martin Primožič, 2600; Mihael Čer v, 2601; Matija Košir, 2602; Matija Mazgon, 2603; Andrej Ortar, 2604; Ivan Božič, 2605; Ivan Kastelie, 2606; Ivan Bizjak, 2607; Ivan Zaje. 2608; Feliks Vončina, 2609; Fnmk Veliar, 2610; Jurij Gosak, 2611; Anton Fajdign. 2612: Ivan Moravč, 2613: .lurij Bizjak, 2614. Društvo šteje 16 udov. Pristopli udje. K društvu "Slavija" št. I v Chicago,, III.: Matija Gril, 2615; Fnmk Hren, 2616; Alojz Dobrave, 2617; Andrej Lot rie-, 2618. Društvo šteje 118 hM)\\ K društvulfcriglav" št. 2 v La Salle. 111.: Ivan Pauenik, 2619; Jakob Breje, 2620; Frank Bukovee, 2621. Društvo šteje 133 udov. K društvu "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Toraee. 2622. Dnrštvo šteje 58 udov. K dru-štvu "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Julijan Kalankovski, 2623: Ltvrene Potočnik, 2624. Društvo šteje 40 udov. K društvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Frank Koree, 26J5; Anton Benedik. 2626; Primož Kogoj, 2627; Frank Dolar, 26:28; Lovrenc lTrbanjn, 2629; Frank Oražen, 2630; Alojz Levar, 2631; Frank Cirk. 2632; Jakob Mlakar, 2633; Frank Bupnik, 2634; Jo ni p Kupnik, 2635. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Andrej Drrn< ta. 2636: Frank Smolej, 2637: Ivan Leskovee. 26118; Matija Curel, 26:19. Društvo šteje 74 udov. K društvu "Delavec" št. 8 v S. Chicago, III.: Frank Mautinger, 2640. Društvo šteje 4."» udov. K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kana.: Matija Bister, 2641: Frank Lipovšek, 2642; Frank Markele, 2643; Frank Sin-kier, 2644; Alojz Bamovš, 2645; Ivan Bogataj, 2646; Ivan llrovat, 2647 ; Ivan Kotzman, 2648. Društvo šteje 84 udov. K društvu "Edinost" št. 12 v Murray, Utah: Matija Vidmar, 2653. Društvo šteje 32 udov. K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.: Frank Stržinar, 2649; Matevž Mehi in,. 2650; Frank l; Matevž KaneiČ, 2652. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Frank Mavric, 2654; Ignacij Lozar, 2655; Silvester Fortin, 2656; Alojz Lovšin, 2657; Matija Fortm, 2658; Josip Podkrajnik, 2659. Društvo šteje 55 udov. K društvu "Slona" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Sternsek, 2660; Martin Kosem, 2661: Frnnk Znje, 2662; Ivan Rogel, 2663; Matija Bergles, 2664; Anton Mlinar, 2665; Anton Fašun, 2666; Frank Primožič, 2667: Marko Kumer. 2068; Josip Veršnik, 26H9; Frank Tratnik, 2670; Knrel Elins, 2671; Frank Požar. 2672; Albin Zalesnik, 2673; Josip Benda, 2674: Ivan Pnstoslemšek, 2675; Ivan 'Novak, 2676. Društvo šteje 92 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Frank Godie, 2677. Društvo šteje 44 udov. K društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Ivan Cole, 2678; Jernej dole, 2679; Ivan Božič, 2680. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Ivan Ilja, 2681; Andrej Peklaj, 2682. Društvo šteje 80 udov. K društvu "Ediroost" št. 23 v Darragh, Pa.: Valentin Polanc, 2683: Peter Močnik, 2684; Anton Svetik, 2685. Društvo šteje 68 udov. K društvu "Smernica" št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Mihael Ca-mažar, 2686: Anton Koprivnikar, 2687; Alojz Tomazin, 2688. Društvo šteje 34 udov. K društvu "Celje" št. 27 v Frontonae, Kans.: Ivan Fratar, 2689; Josij) Radelj, 2690. Društvo šteje GO udov. K društvu "Novi Dom" št. 28 v Greenland, Mich.: Ivan Bencina, 2691. Društvo šteje 22 udov. K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Ivan Kramar, 2692: Josip Zaje, 2693. Društvo šteje 81 udov. K društvu "Sava" št. 32 v Winterquarters, Utah: Martin Ži-bert, 2694. Društvo šteje 22 udov. K društvu "Naš Dom" št. 33 v Ambridge, Pa.: Josip Zupančič, 2695; Anton Repovž, 2696; Anton Skala, 2697; Frank Zupančič! 2698; Matija Brezmar. 2699; Anton Pru«, 2700; Mihael Špec, 2701; Josip Košele, 2702; Josip Novak, 2703. Društvo šteje 28 .udov. K društvu "France Prešern" št; 34 v Indianapolis, Ind.: Frank Mugerli, 2704; Ivan Štrukelj, 2705'; Ivan Bukovec, 2706; Iva^i Janez, 2707; Frank Koren, 2708; Anton Rntar, 2709; Anton Ambi, 2710; Martin TJrajner, 2711. Društvo šteje 61 udov. K društvu "Zveza" št. 36 v Willock, Pa.: Richard Ranzinger, 2712; Frank Založnik, 2713. Društvo šteje 57 udov. K društvu "Ilirija" št. 38 v Kenosha, Wis.: Josip Kocjan, 2714; Aleksander Pezdir, 2715. Društvo šteje 27 udov. K društvu "Zvon" št. -10 v Durango, Colo.: Peter Krašovec, 2716; Josip Krašovec, 2717; Jakob Krašovec, 2718; Josip Kenik, 2719; Frank Paueek, 2720. Društvo šteje 37 udov. . K društvu "Slovenija" št.. 41 v Irwin, Pa.: Alojz Merjasec, 2721; Frank Kosmač, 2722; Martin Ribič, 2723; Jurij OsVald, 2724; Josip Šini novec, 2725;" Martin Klobučar, 2726; Matevž Cisak, 2727. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Veeerniea" št. 42 v Aldridge, Mont.j Anton Noel, 2728. Društvo šteje 23 udov. K društvu "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn.: Matija Turk, 2729. Društvo šteje 22 udov. K društvu št. 44 v Conemangh, Pa.: Alojz Kovačie, 2730; Ivan Mikolio, 2731; Matevž Turšič, 2732; Jdsip Lovko, 2733; Ivan Bizjak, 2734; .Jernej Lovko, 2735; Frank Prhaš, 2736; Matija Pire, 2737; Anton Bombne, 2738; Frank Mcrlack, 2739. Društvo šteje 42 udov. K društvu "Gora" št. 45 v Cherry, 111.: Josip Palaer, 2740; Matija Gril, 2741; Ivan Ravnihar, 2742; Jakob Lindič, 2743. Društvo šteje 20 udov. K društvu "Gorenjce" št. 46 v Oregon City, Orcg.: Ivan Kur-nik, 2744; Ivan Trošt, 2745. Društvo šteje 21 udov. K društvu "Triglav" Št. 48 v Barhorton. O.: Josip Jamnik, 2746; Josip .Fankovie, 2747; Rudolf Puželj, 2748; Ivan Železnikar, 2749; Alojz Skubelj, 2750; Ivan Kastelie, 27.r>1. Društvo šteje 21 udov. K društvu "Ljubljana" št. 40 v Girard, O.: Josip Ccrtalič, 2752. Društvo šteje 15 udov. Saspendcvani udje r-opet sprejeti. . K društvu "Triglav" št. 2 v J,a Salle, 111.: Ignac Kočevar, 1432. Društvo šteje 134 udov. K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Aleksander Corny, 7!I4. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Ivan Fink št. 1.661. Društvo šteje 75 udov. K društvu "Bled" št. 17 v Lorajn, (>.: Frank Ostanek, !I70. Društvo šteje 45 udov. K-društvu "Danica" št. 22 v Trimoiintain, Micli.: Josip D. Jud nič, 773; Jurij Ivosanovi<\ 788. Društvo šteje 71 udov. Prestopli udje. Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago, 111., h društvu "Gorenjec" št. 46 v Oregon City, Oreg.: Frank Snjovie. 1717. Prvo društvo šteje 117*in drugo 22 udov. Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, O., h društvu "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Frank Boštjančič, 176. Prvo društvo šteje 40 in drugo 69 udov. Od društva "Sloga" St. 16 v Milwaukee, Wis., h društvu "Ilirija" št. 38 v Kenosha, Wis.: Ivan Močnik, 525. Prvo društvo šteje 91 in drugo 28 udov. Od društva "Bled" št. 17 v Lorain, O., h društvu "Gorenjec" št. 4(! v Oregon City, Oreg.: Josip Bratove, 969. Prvo društvo šteje 44 in drugo 23 udov. Od društva "Sniarniea" št. 24 v Jenny Lind, Ark., h društvu "Slovenija" št. 41 v Irwin. Pa.: Anton Avbclj, 944; Frank Gorenc, 1301, Prvo društvo šteje 32 in drugo 44 udov. Od društva "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans., h društvu "Zvestoba" št. 35 v Chicopee, Kans.: Ivan Sušek, 1246. Prvo društvo šteje 80 in drugo 29 udov. ' Od društva "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa., h društvu "Ljubljana" št. 49 v Girard, O.: Ivan Smole, 1327. Prvo društvo šteje 37 in drugo 16 udov. Od društva "Narodni Vitezi" št. 39 v Chicago. 111., h društvu "Naprej" 'št. 5 v Cleveland, O.: Matija Jakopin, 1935. Prvo društvo šteje 34 in drugo 43 udov. fluspendovani udje. Od društva "Triglav" št. 2 v La Salle, HI.: Frank Prijatelj, 634. Društvo šteje 133 udov. Od društva "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Ivan Hribar, 1152: Jurij Razboršek, 1827. Društvo šteje 56 udov. Od društva "Trdnjava" št. 10 v Rock Spring's, Wvo.: Radi-voj Kragujevič, 1121. Društvo šteje 74 udov. Od društva "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Tomšič, 234(5; Filip Kovačie, 2478. Društvo šteje 89 udov. Od društva "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Ivan Anžlovar. 870. Društvo šteje 43 udov. Od društva "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Josip Kaplcnk, 2041. Društvo šteje 79 udov. Od društva "Šmaraica" Št. 24 v Jenny Lind, Ark.: Anton Vi-derga| S TAK A IN IZKUŠENA tUNAIU) LINE umtanorljecia l«ta 1840. prevaža'v.drur in 'rflagočez ocean GI8ELMTAR, GENOVA. NftEPEL 1TB. lepi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA". 13,600 Ion. "SLAVONIA" 10,000 ton. »PANNONIA" 10,000 ton. ••ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo. •• lifitjo igentja! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohicago. P. Sehoenhofen Brg. (Vs. Najljoljšo pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA K lil AR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne stnodke. TELErON ŠTEV. 777 HUSPOSKA BRATJE. ^ZTJZ uiej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30_dee, po 3 odstotke obresti. Hranilni pn>dal za $3. na leto. Pošilja Be denar na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. f> O LAS SVODODK KAJ ŽELIMO CITATI. (Dopis z Evcletha, A/i«h.) Dragi gospod urednik! Upam, da mi ne bodete zamerili, temveč dobrovoljno prepustili nekaj prostora v našem edinem delavskem" li-,stu "Glas Svobode", v kterem hočem nekd'.iko bolj odkrito povedati, kaj je moja m več tukajšnj h zavednih rojakov želja za povzdigo in boljšo bodočnost našega tlače nega delavskega stanu. Mi Slovenci, kar nas ie v Ame •riki, smo s neznatnimi izjemami sami delavci. Eni se mučijo po tovarnah, železnicah, gozdih itd. a nam — menda večini — je pa usoda namenila, da sučemo rovnice m • lopate v podzemeljskih rovih, kje' se skriva raznovrstna ruda. — Tukaj v Mrnncsoti, kjer ?«* nahajajo železni rudniki, -je pretežna večna rudarjev slovenske narodnosti. Da, dobijo se jame, ki ni druzega delavca. kakor sam Kranjec. In da zamoremo mi slovenski rudarji tudi s svojo močjo tukaj že razpolagati, >prčujc dejstvo, da kadar hočemo mi praznovati kak dan, — počiva vse delo po jamah. (Letos, na Vseh svetnikov dan je ]x> več tukajšnjih naselbinah počivalo vse de'o, ko so Slovenci praznovali.) ~Td je /.m^UvrO-za si?.«..so boli .Z'.'4:J čilno pa jc, da nam delavski vodjo — dasi bi radi — v tem oziru ne morejo zlepa do živega. Še lepši časi b: sc nam pa obetali, ko bi naši rudarji razumeli velik pomen delavskega razreda — ko bi dodobra pojmili 0110 velikan; sko meč, ki jo tvori produktivni ali delavski stan in od ktere zavisi vso bogastvo in imetje mogočnih kapitalistov, sploh obstoj cele človeške družbe — ko bi naši rudarji tolik> ne trpe'i 11a pomanjkanju znanja o razrednem boju, ki je že danes velike važnosti za vsacega delavca. Da smo pa med našimi delavci gie-de znanja. aH l*>lje rečeno, poduka o razrednem t>oju, ali o boju med delom in kapitalom še tako na plitvem, o slovenskih rudarjev. Kolika važnost za te naše unijce. ko bi potom berila dodobra razumeli pereče delavsko vprašanje in si [joteni začrtali jnit, po kterej jim je s ti-sočerhni sodrugi hoditi: od l»oja do zmage. Opet^vano |M»navIjam svojo srčno željo, združeno z iednak'mi željam svojih sodrugov: Dajte nam več bc-iila o delavskem uprašatiju — o socijalizmu in omogočite nam, da bomo tako čtivo prebirali kmalu tudi — dvakrat na teden. Z bratskim pozdravom do vseh sodrugov Evclethski rudar. Opomba urcihtistva. — Prebrali srno predstoječi dopis z odkritosrčnim zanimanjem. Na tukaj izražene želje ozirali se bomo, kar 1k> najjreč mogoče. Tudi jx> našem okusu ni, prinašati razne brezpomembne notice iz stare domovine, ki nimajo za splošno izobrazbo prav nobene važnosti. Ven !ar pa moramo gledati tudi na to, da list ustreza vsestransko, ker nekateri tako želijo. Ozirati se moramo tudi na druge naročnike, kii hočejo imeti razno čtivo. Stem se izognemo tudi nevarnosti, da bi postal list preveč enostranski, suhoparen in dolgočasen. ako bi vedno le eno in tisto stvar premlevali. Glede verskih stvari smo pa mnenja, da spadajo tudi t< zadevna razpravljanja v so-cijalističen list. To bistri pojme iti navaja k samostojnemu mišljenju. Saj j c zadostno znano da so ravne versk • fanatični ljudje najmanj pr stopni idejam sociializma. ker so bas duhovniki tisti, katerim je največ ležeče na tem. da ljudstvo v temi tava. Da se torej borimo /a pravo umevanja vere in pro t verskim izrodkom in povzročiteljem teh, to je po našem mnenju ravno tako kulturno in sociialno delo, kakor je n. pr. to, če bi pisali vsakdan dolge članke o razrednem lx>ju Socialist bodi vsestransko izobražen; polovičarstvo nam samo škoduje. l'a kakor rečeno, oz:ra]i se bomo v večji meri tudi na želje naročnikov v Minnesoti. — Pri te i priliki se zopet obračamo na vse naše cenjene či t atelje z u-'jitdno prošnjo, da nam blagovole poročati vsako važnejšo stvar, ki se tiče delavskih razmer in tudi druge novice, kr b: utegnile zanimati. IŠČEM Janeza Kalar podomače šraj. Pred 2 letoma ie bival v Coi 'imswood, Ohio. Za njegov naslov br rad zvedel njegov prijatelj Ivan Ulaga, 3845 St. Clair str., Cleveland, Ohio. I$6o zaane^a: Dr. E. C. COLLINS-M. I Iz nje bodete. razvidil i, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zarnore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tu£u in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zr. more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za m £a in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je latanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, z; lote garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (1 jničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. 1. Vam naztianiam da sem popolnoma zdrav in »e Vam prearfno zah-1 valiui za V.r.i zdravila ki ste mi jih poSiljali lu to Vam rečem, da t.v < krta zdravnika ica ni, kakor tie Vi in Vala zdravila so rr* najbuljia, , ki so trii piavfitio nucittfc Jaz icm si dosti oriiadi-val pri družili zdravnikih, pa mi tli*«) nif »"''»anali. Turaj, kateri ne verjame, naj >e da meno olirnc iti ja< mu Vodeni natančno pojamil, da ite Vi res en Izkuien zdravnik, da taceu* nima več svet. Turaj to pUooico končam ter Vam ostajam hvalclcn do hladnega irroba. ANTON MlIlBLlCH l» E. )gth Si. N E, Cleveian. O. Vclcspostovani Dr. E. C Collins Al. I. jaz sc Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vala zdravila In Vam vo. ■eio tporočnieru. da tem zdrav ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častili nospod, da jaz aein po Vaiih zdravilih zadobil prvotno zdravjo in moč .nazaj, kar te nisem (■ itstal. ker jaz »ein te poprci 4 me«ce rdtavil pri druzih zdravnikih; viaki ml je obljubil, da me ozdravi, a jo bilo vse zatna.i samo da so mi žep« praznili Šele potem sem se na Vas obrnil ko sem uv|. del, da ml driiBl no mul rjo pouiauali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne Sedaj se Vam lo enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vai iskreni prijatelj J LOWS ji a. Jenny Ltnd Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobr ili. Zatoraj rojaki Slovencll ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, praša|te nfts 7.a svet, predno se obrnete na drugega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DB. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 14(> WEST :$-!< li ST., NEW YORK, N, Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, |e isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popoln d ne. _ Editin vinarua, iti toči najboljše kalifornijska in importirnna vina. Kdor pije naše vino, trdi,da bo ni nikdar v svojem življenju pokosil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! j 'trnu pustiS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'e, mo-j goče so popolnoma zdrave zobe? 1'usti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. *44 BLUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno '"GOSTILNO*- na 257 - 1st Ave.Milwaukee, Wit. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro dose). C. HOFBAUER. \ — <>21 So. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. ob-čiuulvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo slirih vse po zmerno nizkih cenah Chic ago, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne votle in drugih neopojnih pijač. S2- -84 Fiik St, Tel. Canal 1405 N a z d a r rojaki! Slovt mcein in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =SaIoons Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre lie. Chicago, III. a LAB SVOBODE 7 Boličine v glavi. Skoro nobena reč človeka tako ne,oslabi po vsom životu kakor hud glavobol. Glavobol nam onomogooi storiti svoje dolžnosti; pokvari nam vse prilike razveseljevnnjii. Ne potielujc te trjeta ker v vsaki lekarni lahko dobite ikatljico SEVEROVEGA PRASKA ZOPER GLAVOBOL J IN NEVRALGIJO, kiječiBto. neškodljivo, a najboljše zdravilo. Zapisnik pove da czdrcvi v^sth Blucnjih. Za svet, o tem prašku zoper glavobol inncvralgijo. upjiieaile ci e. ki fo gi> že rabili. Ise-številne zahvalo to stvar popolnoma potrdijo. 12 praškov v skntijiei. Cena samo 25c. Hrbtne bolečine bo znak začetka bolezni obisti. Se druge so, ki bo lahko prav hitro ozdravijo s pametno rabo Severovega Zdravila za o-bisti in jetra. Cona 7oe in S 1.25 Tirr............ Bolečine v prsih so navadno združene s prohlado na pljuča. Pameten Človek no čaka dolgo ampak prec začne rabiti Severov Bal- Želodčna bolezen PogoBtoma so zgodi, da je prebavni organ v velikem neredu. Najprijetneje zdravilo, ki že dolgo časa zdravi vse želodčne bolezni je Severov Želo- zani za pljuča, deni grenčec. Cena 25c in 50c, Cena 50o in $1.00 V vseh prodajalnah. Zdraviliški svet prost. Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča vsim Hloyensklin Halonom svoja izvrstna vina In likerje. Ima t zalogi tudi lm-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | ORANAT | Ilazvaža pivo t steklenicah na rse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi se obemiti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drfavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojenim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas lieer" in vsakovrstna vina. Unijake smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljiščo in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centro Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. H VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabavo in dvorane za zborovanja. _telefon canal 7*141_ » OQT. a. Q3QDDSJK1 Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poitnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od SI.OO naprej. Pilita po navodila na SOOTH CHICAGO SAVINS BAM 278—92nd Street Chicago, III. Zanesljivo varnost .....Vam nudi..... INDUSTRIAL HAVINGS HANK 652 Blue Island Ave. s svojimi privatnimi preda-li za vlaganje in shranjevanje dragocenoBtij Celoletna najemnina znaša $3.00. VSAKO BOBOTO ODPRTO DO 8 ubb zvbčbb. Ustanovljena 1890. TBE 3BBBB» liAZNO. Francoski katoličani sc udali• — i Oblast ni j am se je posrečilo končno vemktr-le inventariziranje cerkvenega premoženja. Klerikalni voditelje, ki so lyujskali Ijudstyo proti vladnim navedbam, so menda sprevideli, da ne morejo s silo nič opravili in so se tulali radi ali neradi. Tudii papež, ki je bil spočetka dokaj bojevit, se je moral udati v "božjo voljo", —• ker drugače n: šlo! Francoskai vlada se ni dala strahovati od rimcev in ni sc zmenila za vse grožnje. (irski kralj v Rimu. i —Cr.ski kralj Jurij obiskal je v soboto dne 24. t. m. italijanskega kralja v Rimu. Pred njegovim prihodom izvršile so se izvantiednc varnostne odredbe. Približno 400 |K)Hc:stoy pokliea!o se je z dežele v glavno mesto, jjosadka v mestu pa se je pomnožila. Vsi anarhisti in> drugi, ki so na sumu, so bili pod strogim policijskim nadzorstvom. Plemeni tac — tovarnar. V Long Island v bližini mesta New Yorka začela pred nekaterimi dnevi poslovati velika tovarna za cigarc, kjer je uposenih nad 2oaXmoških in ženskih. Izdelovale se bodo v tovarni izključno tako-zvane "viržinke". Tovarna bo delal konkurenco vsem malim obrtnikom, ki se pečajo z izdelovanjem cigar, 'katere bo polagoma |K'i>o!noma iz]K>drinila. Lastnik tovarne je visok italijanski plemenitaž, mar-quis Prospera, član italijanskega minislerstva. Pred tremi leti jVrto-val je po Združenih državah m pri teino|>azil, da njegovi rojaki kadijo le najbolj viržitfke, ki pa so navadno še preveč sveže. Vzrok temu jc to, dai se privatni izdelovalci cigar pečajo s to Obrtjo le v malem obsegu, ki zgotovlj'ene cigare takoj raz-■ prodajo, tla si zamorejo takoj naba vrti potrebni tobak za nadaljno produkcijo. Prospera je prišel na idejo, izdelovati talke cigare v velikem obsegu, in viržinke bodo ležale v to svrho nalašč zgrajenih magacinih najmanj 6 mesecev, predno pridejo v promet. Tako posušene cigare potem i>e bodo to'.iko škodljive zdravju, kakor so pa sveže. Marki Prospera uporablja Kentudky-tobak za svoje izdelke. Xo:\j organizacija. — Nastavl'jenci Itiinoiške tunelske družbe v Chicago so koncem pretočenega tedna organizirali in so stavili svoje zahteva na družbo. Njih prva zahteva je, da družba zopet nastavi odpuščene dejavcc. Ako temu ne ugodijo, žugajo s štrajkom. Uradniki kompanije pa so izjarvili, da od s lov'j cuih hc sprejmejo |x)d nobenim p gojeni nazaj. Družba ima uposlenih približno 300 delavcev. V novo organizacijo jih je vstopilo <;5'( ; torej le 15 jih Je osJalo, k; se še niso združili. "Sočijalna pravičnost" avstrijske birokracije. — Državni uradniki avstrijski vedno in vedno nadlegujejo vlado za zIk>!jŠaiijc svojih plač. Po mnenju nekega tukajšnega lista -o ti uradniki zelo slabo plačani in mnogo jih mora živeti popoln* m!i "pro-lotarsko" življenje! Zadolženi so baje vsi, zlasti oni v Galiciji, do grla* \rsota vseh dolgov se ceni na 14 do K> milijonov dolarjev. Finančni minister jim bo moral torej na vsak način pomagati 1 — Kolikor pa mi vemo, državni uradniki avstrijski so v primeri k stvojennt 'dehi še precej dobri« plačani in bi prav lajhko izhajali, če bi ne živel: potratno. Air delavec ])a mora ji-iveti za svoje trdo »!el>> "proletar-rsko" življenje? Seveda- za delavca je vse dobro— gospodje pa si morajo že bolj privoščiti 1 Delavec aii pa drugi nižji uradniki v zasebnih službah se morajo za trdo, naporno delo zadovoljiti z najslabšo plačo in ntkdo jih ne upraša*, če morejo shajati. — To je pravica, da se Bogu usmili! Drage ročaje. Izračunalo se je, da nemški cesar Viljem, kojega domišljavost meji že na blaznost, — izda vsako leto za potovanje po železnicah nad 2 milijona mark. Vozi se vedno v specijalnem vlaku in plača zanj običajno ceno — seveda ne iz svojega žepa t Kje pa so še drugi stroški?! \ novejšem časi pa se'vedno bolj prosto poslužuje avtomobila: le kadar potuje v državnih poslih, zdi se mu železnica primernejša. Redka poštenost. Ko je bil dne 6. novembra t. I. republikanski kandidat F. M. Pollard v Lincoln, Neb, zopet izvoljen za državnega poslanca (kon-gresniana-, vrnil je državi $1900 in v|>oslal, v Washington to svoto z opombo, da Je toliko vječ prejel kot je zaslužil, ker da ni bil navzoč pri vseh zasedanjih državnega zliorn. Standard Oil trust steguje sedaj svoje dolge, grabežljive prste tudi po International Mercanti! Marine kompaniji, tako-zvanem morskem trttstu; vgnjezdi'v se jc že v njegovo ravnifleljstvo. Ne bo dolgo, ko bo zginil tudi ta trust v požrešnem žrdu Rockefel-lerjevega oljnatega mnopala. Standard Oil Co. le predobro ve, kaj hoče; njen vrhovni poglavar Rockefeller izvoha s sigurnostjo genialnega lopova, kje se delajo milijoni: zguba par milijončkov, katera ga tir pa tam pri drznih spekulativnih poiskusib zadene, mu dobrega spanja niti za trenutek ne m ti: škoda je kmalu zopet poravnana. Slučajna zguba briga ga tako malo, kakor ga malo briga proti njemu in njegovim ktimpanom vpeljano sodno postopanje. V mo-narhično vladanih deželah stoji via dar pravno nad postavami; v republikah pa se denarni knezi vzdigu-jejo dejansko nad nje. Za kakega Kockefellerja ni kazenski zakon druzega nego zabavno berilo, ki ga mora navdati le s jkuiosiio samozavestjo, kadar pomisli, kolikokrat je častitljive paragrafe že„o-klofutal. Društvene vesti. Društvo "Slavija" štv, 1 v Chicagi, III., ima svojo redno mesečno sejo drugo nedeljo v decembru, t. j. 9. decembra 1906. Poleg drugih važnih stvari, ki jih je rešiti pri tej seji, je tudi volitev novega odbora ea prihodnje leto. Frank Klobučar, predsednik. Znižana pristopnina. Da še da rojakom ugodnejša pri. lika, pristopati v večjem številu k S. N. P. J., znižalo je društvo "De. lavec" štv. 8 v So. Chicagi pristop ne stroške za $t; vse skupaj znaša sedaj le $3.25, to je $2.25 za pristopnino, $1 pa za zdravniško pregledovanje. Pozivamo rojake po So. Chicagi in okolici, kateri še niste v nobenem društvu, da prijavite čim preje svoj pristop. Avguštin Avčin, finančni tajnik. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel nnseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) ltK) ucers, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V vsih tozadevnih infoimaeijah obemite se zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box 102 Lariniore, N. Dak. SLOVENSKA GOSTILNA pri frank Cehu Naznjam rojakom, da točim vedno dobro pivo in domuče vino ter droge pijače. Fine smodke na izbiro Rojaki dobe pri meni stanovanje s hrano Priporočani se za obilen obisk. S spoštovanjem FRANK ČEH s6h Ccntr* Krm., CHICAGO, ILL. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20.-40. pri čemu Je poitnina fe v vpoSteta. glas svobode Med nebeškimi svetovi. n a b a v o 8 lovne č b t io e Urejuje Ivan Kakcr. Skrivnosti RIMSKE CESTE" Vvod. (Nadaljevanje.) In kaj sledi iz tega? Tu sledi nekaj, česar učenjaki ne omenjajo, dasi nas pouči o marsičem glede vsebine ne le svetov našega osolnčja, marveč tudi glede vseh svetov našega zvezdišča sploh. Da je bilo naše sobice v onem času. ko se je iztrgalo iz materinega trupla, sam goreči plin, sem že omenil. To isti dobi pa se je gotovo, in sicer vsled vrtenja oko'i svo-je osi, že ustavil velik tlel težkih metaličnih plinov v njega središču in da so lahke snovi odišle na njega površje. Iz tega soinčnega neme-taličnega, toraj lahkega površja so se izločila ona prva trupla, ki so vsled svoje lahkote in prvotno največje moči solnca, bežale v največjo oddaljenost neba. Po razmerju svoje lahkote so zanngla biti ta trupla tudi ogromna, kajti težka t. j. metalična in ob enem tako o-gromna trupla bi se ne bila mogla dvigniti v take silovite daljave, kakor se je to zgodilo z Jupitrom in sploh s prvimi štirimi planeti ua-• šega solnca. Čembotj pa je proti svoji sredi ostajalo solnce težke, t. j. kovinske vsebine, v tem manjše razdalje so sc mogli dvigniti po zneje izbegli svetovi, ki so: Mer kur, Venera, zemlja naša in Mars, kajti te svetove že štejemo mej bolj težke, deloma kovinaste aH težko katnenite svetove. Najtežji, ker naj bližji solncu in najzadnji je pač Merkur, v tem planetu se nahaja največ težkih rudnin. Za planetom. Merkurjem solnce ni bilo več zmožno vreči :z sebe kak svet, kajti bilo je že pretežko in toraj tudi prego-sto, ako pa je vrglo še kak manjši in težji svet. kakor je Merkur, tedaj je tak planet po kratki dob; vrtenja okoli solnca gotovo že cep-nil nazaj v solnce. Isto pa, kar velja o posameznih osolnčnjih glede teže, velikosti ter razdalje, velja tudi o vseh pravih sotneih in tudi o prvotnem materinem solncu. Po razmerju, kakor je }>ostajalo 'prvotno ali materino solnce v svojem bitstvu težje in gošče, zamogla so tudi njegova si ln-ca biti različne teže in vsebine. Je toraj gotovo, di so bila prva izbeg'a solnca najogromniša, a tudi najlažja po svoji materiji, zato so tudi mogla bežati v najš rneje daljave neba; naj za on j a pa da so bila najmanjša in najtežja, kakor je tudi njihova oddaljenost od prvotnega trupla najkrajša. Potemtakem bode tudi samo ob sebi umlji-va resnica, da je ostalo osrednje našo ali materino solnce danes zmes iz same težke, čiste kovine. Za resničnost tega velja tudi že mnogokrat podani dokaz, da i naša zemlja v svojem jedru obstoji ;z samih čistih težkih k< vin: .železa, svinca, nikla itd. ter da so lažje, t. j. ka-menene snovi ostale na njenem površju.- To so zakoni v naravi vesoljnega stvarstva, ki so za veke in za vse stvari stalni ;n na katerih se ne da premakniti ničesar. Ostaja nam toraj samo še do gnati, kako je površje posameznih svetov in ako na katerem živi or-ganično in živalsko življenje, da se ])Otcm ustavimo pri usodi istih, ki jih mora za'deti in jih zadeva že danes in katera usoda bode zadela tudi našo zemljo. Glede površja svetov se ne more drugega reči, kar že kaže narava istih sama na sebi. Večina svetov, smemo skoro reci, se nahaja še v popolno goreče-plincstem stanju. Tudi o tem nas poučuje spektralna analiza, ki pravi, da je velik del svetov še v silno žarečem stanju, da pri mnogih niti še ni mogoče določiti vrst mineralij nahajajočih se v njih. ker so še kemično nevezane toraj v svobodnem plinovem sta- .60 —.20 —.20 —.20 —.20 3C. (priporočljivo) ...... Kraljica Draga, žalostni ko-ncc srbske kraljeve dinastije Obrenovič — zgodovinsko , ........... Marija hči polkova;...... Močni baron Ravbar...... Hedvika banditova nevesta Viljem, baron Tegetthoff .. Stoletna pratrka........—.60 Slovenski fantje v Bosni (zgodovinsko delo izza časa bosanske okupacije), 2 zvezka skupaj.. ...... 1.50 Avstrijski junaki........—75 Knjige pošiljamo poštnine prosto. Kdor želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom posije naročnino. nju. Vsaj o veČini solne se zamore to še z gotovostjo trditi. (Dalje pride.) CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. Zbrani spisi Jos. Jurčiča . Mali vitez I., II. in III. del Kralj Matjas........ Ročni slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar Potop ............. Preko morja ..........40c- Opatov praporšček........35c Elizabeta angleška kraljica ..20c. Jama nad Dobrušo....... 20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci .. ,. 20c Erazem Pred jamski ......20c May Eri..............2°c Tiun Ling ............20c Strelec................25c Naselnikova hči..........20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Naseljenci............25c Stezjosledec............ V gorskem zakotju........20c Za kruhom .............20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Deteljica..............3°c Krištof Kolumb..........4°c Kortonica............ Žrtev razmer...........25 J. Pagliaruzzi, zbrani spisi. 2 zvezka............$—.60 Pavlina Pajkova: Slučaji usode..............—75 Na razstanku.......... 100 Sienkiexvicz: Križarji (debel zvezek), krasen roman.. 2.60 Kirdžali, roman........—.80 Govekar: O te ženske! — črtice.............. i-oo Zofka K veder: Odmevi .... 1.00 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... i«20 Trije Mušketirji — zgodovinski roman........ 2.50 Islandski ribič..........—.60 Sienkiewicz: "Brez dogme'" — znamenit roman ., .. 1-5° Grof Monte Christo v 4 delih .............. 2.00 Venec slovanskih povestij II. zvezek..........—.5; Isto: III., IV., V., VI., VII., VIII. in IX. zvezek |>o .. —60 Židovsko nravoslovje .. .. —.10 Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... 1.25 Zofka K veder: Iz naših krajev .............. 1.25 Koristka..............—-4° Moje ječe............—.35 Dr. Nevesekdo: 4000 (zelo zanimivo in poučljivol).. —.60 Gozdovnik............—-5° Pred nevihto..........—.30 Štiri povesti za slovensko ljudstvo............—.20 Boj za pravico..........—.50 Za srečo............ —.50 Veliki trgovec..........—.60 Križem sveta..........—.30 Beneški trgovec ........—,40 Narodna biblioteka, 6 zvezkov različne vsebine, policiji vo in zabavno', vsak za sc............ .. —.20 Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po .. ., 1.25 Spisi Andrejčevega Jožeta: M. Ivandcr..........—.20 Amerika............—.20 Popotni listi..........—.20 Nekaj iz ruske zgodovine -"-.20 Knelpp: Domači zdravnik Emil Bachman, 680 80. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvono znake, gumbo, zastavo iti drugo potrebščine. Mirko Vadjina Sriporoča bratom lovencem svojo BHIVNICO. 390 >V. 18. St. Chicago. o .0 o o o o o o o o o o o 0 1 POZOR! POZOH! SLOVENCI! Kadar se mudite v mestu, no pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, kl jo otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri Ln Salle postaji. Zapominite bI: "KD1NI SLOVENSKI HOTEL, V CHIGAGoTH^ ... Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK, lastnik. KAM V . h (jjRAMjiA ynHLC.u N 1 j boljša in najlepša sloven* ska gostilna v Chicagi -408 W. 18. cesta. Najboljše pivo, najboljša im-portiraua slivovka, staro new y irško ter pristna kalifornijska vina. Naj boljše žganje vZdr. državah takozvani • Woodland," Vodno sveži i 11 fini prigrizek, Potrežbn pozorna in reelna. (JHAM & KRILC 408 VV. 18. Str. Chicago. Naša razstava modernih jesenskih oblek in površnikov jo najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzujem. nost med ljudstvom rapidno napreduje, dokaz tega jo vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah. Iz te nove zaloge oblek Ih površnikov si lahko izberete UHjmodnej&e,raznih barv Iii razne velikosti po ......cenah od______ $7.00 .do $25.00. vogal 18. in Blue Island Ave. HING<2 ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta inož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VO0BPB tbinhb'B JIOIITJRIfr Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v cisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi C*« branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. • * * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritierjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.