Cena edne številke dinar.
Poštnina v gotovčini plačana.

LETO XXI.
MARIJIN LIST. št. 1.
JAN. 8. 1925.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
e, balkAnvi d. lendava
Dari.
Na podporo „Marl]irioga lista" — še za leto 1924 — so darii-
vali v dinaraj: Rengel Martin iz Hotize 10, Kerec Franc iz Vidonec 1, iz Odranec: Zver Marko 150, Kavaš Franc 5, Raduha Štefan 1, Zadravec Marija 1, Sečkar Štefan 1, Raduha Balaž 2.50, Zver Franc 1, Kociper Martin 1-25, Zver Štefan 1, iz Dokležovja: P.ntarič Ana 5, Lipič Ana 10, Zalig Kata Donkova iz, Crenšovec 5, iz Gomilic: Dominko Jožef 5 50, N. N. 2-50, Vožar Treza iz V. Polane 1. Vkiipno je prišlo na podpOro Mari-jinoga lista v preminočem leti 3186 dinarov. ~ Hvala Blaž. D. Mariji v imeni sirčt!	-
Martin išče.
Kaj je to »Martinišče« ?
To je zavod za prekmurske katoličanske dijake.
Pa je že to Martinišče ?
Ptavoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende.
Pa je sila za to Martinišče ?
To je tak potrebno za celo Prekmurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža, kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo dO 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te drUge pomoči nega, kak da staniijejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil »Martinišča«, te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v MartinišČi.
Šteri pa je glavni cil Martinišča ?
Je dobra krščanska vzgoja v mladom srci, naj dijak postane globoko veren, vseskoz pošteni celo živlenje, tudi te, gda pride v leta skušnjav, tudi te, gda bo živo med brezverskimi ludmi, tudi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: Iz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, viičitelje, sodniki, glavarje itd. Či ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, dartijmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je velka!
V uredništvi M. Lista v ČrensovcihrPrekraurje, se dobijo ktipiti:
1. Življenje sv. Martina pušpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje bi. Jezušekove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga „Hodi k Oltarskomi Svestvi" v polplatno vezana z rdečov obrezov po 12 Din, v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din, v leder vezana z zlatov obrezov 25 Din. 4. Lanski Marijini Listi vseh 12 snopičov z kalendarom vred za 10 Din.
Vsebina:	stran
Dragi naročniki — Marijina deca ... ... ... ...... ...... ... ... ...... ...	1
Sveto leto 1925 ... ... . . ..... ............ ...... .......................1
Molitveni nameni, štere so sv. Oča določili za leto 1925 ...... ... ... ...	3
Sedmere radosti Blaž. D. Marije i sv. Jožefa ... ......... ......... ... ...	4
Pogled na Vatikan i okroglino ali palačo sv. Oče v Rimi (slika) ... ... ...	5
Pod Marijinim varstvom ... ......... ............... ...' ............8
Krščanski navuk ... ...... ... ............... ........ ... ...... ...	8
Sv. Frančišček šaleški ... ............ ... ... ... ... ... ......... ...	9
Bog kaštiga preklinjevalca ......... ...............« ... ......................10
Presveto Srce Jezusovo zniiri moža i ženo ... ......... ... ... ........ ...	10
Zlate jagode ... ... .... ... ... ......................................................................11
Glasi iz doma i sveta ....................................................................................15
Dragi naročniki — Marijina dieca \
Iz betežniške postele Vas pozdravlam i prosim, ne zapustite Marije v tom svetom leti. Svojim dragim poklanjate dar. Poklonite ga tudi Mariji! Ve tak malo žele od Vas. Ostanite verni! Njenoga lista — Marijin list, ne zapflstite. Prinašao Vam bo vnogo lepoga i hasnovitoga. Objavlali bomo v njem lepo premi-šlavanje, krasne zgodbe, pesmi, zlate jagode do pali dišale itd., na platnicah pa skrivnosti bratovčine sv. rožnoga venca vam damo do rok. Cena ostane 10 Din. Če bomo meli dosta naročnikov, se bo tiskao list vsaki mesec na 20 straneh, če pa ne bo zadosta naročnikov, bomo morali ostati pri velikosti lanskoga leta. Kalendar, kak do zdaj, dobijo vsi naročniki brezplačno.
Blažena D. Marija, v štere čast delamo, naj blagoslovi naše delo v tom svetom leti, da bo rodilo obilen sad! črensovci, 6. I. 1925.
KLEKL JOŽEF, __vp. pleb. urednik.
Sveto leto 1925.
— Razpis svetoga leta in pogoji jubilejskoga odpustka.—
Z okrožnicov „Infinita Dei misericordia", so papa Pij XI. 29. maja 1924. napovedali sveto leto, štero de trpelo od božičnega večera 1. 1924. do božičnoga večera 1. 1925. Sveti oča pravijo, ka je sveto ali jubilejsko leto zviinfedni pripomoček za duhovno prenovlenje. Kak se je pri Izraelcaj v jubilejskom leti inianje nazaj dalo pravim lastnikom, ka so se odpOstili dugovje i se je dala robom sloboščina, tak se v svetom leti novoga zakona nazaj da vernikom milošča, štero so z grehom zgubili i spreobrnjenci dobijo z odpflščenjom grehov sloboščino dece bože.
ZvOn toga naj bi obisk svetoga varaša (Rima) i povnožene pobožnosti zbOdile pri vsakom človeki želo po krščansko] popu-nosti i vtrdile v človeškoj drOžbi vero i vezalje lubezni med
lOdstvom. Posebno pa naj bi jubilejske pobožnosti spravile kak najprle pravi ino stalni mir med človečanstvom, naj bi naskori zedinile nekatoličance s katoličanskov Matercerkvov pa naj bi vred spravile razmere v svetih krajaj v Palestini.
Da bi dosegnoli te svete namene, zovejo sveti Oča vernike, naj pridejo v svetom leti v Rim, šteri je sredina cerkvene edinosti, naj obiščejo svojega skupnoga očo, rimškoga papo i naj tam na svetih, s krvjov mantrnikov namočenih krajaj opravlajo predpisana dobra dela, ka do meli tao z jubilejskoga popunoga odpustka i drOgih milosti svetoga leta.
Splošni pogoji za zadobitev jubilejskoga odpustka so: 1. Sveta spoved i sveto prečiščavanje. Viizemska spoved i vuzem-sko prečiščavanje sta ne zadosta, pač pa je zadosta sv. prečiščavanje, štero se sprejme za popotnico (na smrtnoj posteli). Ne je potrebno, ka bi se to dvoje svestvo prejelo v samom Rimi; 2. molitev po nameni svetoga Oče; 3. obiskavati 10 dni po redi štiri patriarhalne bazilike v Rimi: sv. Petra, sv. Pavla, sv. Ivana v Laterani i sv. Marije Vekše. Či pa što zavolo stroškov ne bi mogeo ostati v Rimi 10 dni, njemi spovednik Iejko to obis-kanje skrajša na 3 dni. Či bi pa što na poti ali v Rimi zbetežao ali mro, prle kak je spuno te obiske, zadobi jubilejske odptistke samo, če je sprejeo sveto spoved z sv. obhajilom.
Prenehanje drugih odpustkov i predpravic.
Ar sveti Oča želejo, ka bi v svetom leti šlo v Rim dosta vernikov, so dne 5. julija 1924. stavili zvGn Rima vse odpustke, šteri so na hasek živim. Ostanejo samo: 1. odpustek za zadnjo voro ; 2. odpustki pri molitvi .angelovoga pozdravlenja", 3. odpustki dobleni pri večnoj molitvi; 4. odpustki pri sprevajanji najsvetejšega olt. Svestva k betežnikom; 5. porcijunkolski odpustek v Asisi; 6. odpustki zdrOženi z blagoslovom ali driigim svetim opravilom rimskih kardinalov, papovih odposlancov, nad-pušpekov i pOšpekov. — Vsi odpustki, tOdi tisti, šteri so dani samo na hasek živim, se lejko v svetom leti obrnejo na hasek dflšam v vicah.
Olajšave za pridobitev jubilejskoga odpGstka za tiste, šteri nemrejo v Rim so sveti Oča določili:
a) Peršone, za štere vala ta olajšava so: 1. Redovnice s slovesnimi oblubami i papuvov klavzurov, sestre z neslovesnimi oblGbami, oblatinje, tretjerednice i sploj peršone Žen-skoga spola, štere s cerkvenim odobrenjom živijo skflpno v ednom zavodi, kak tudi niuve kandidatinie. novinke, croienke i slflžabnice,
'	•	•' t	' is? •
2. redovniki s trajnov klavzurov, kak so trapisti, kamaidtiieriži lfio kartuzijanci; 3. verniki obojega spola, šteri so v ujetništvi, rob-stvi, v pregnanstvi ali v temnici i duhovniki pa redovniki, šteri morejo staniivati v samostanih. 4. betežne ali slabe peršone obojega spola i dvorjeniki pa dvorjenice betežnikov; 5. peršone, štere si z delom svojih rok slGžijo vsakdanešnji kruh i nemrejo s svojim delom za več dni gori henjati; 6. vsi, šteri so prestopili 70. leto živlenja.
b)	Pogoji, da te peršone lejko zadobijo jubilejni odpustek, so: 1. prejem svetih svestev v te namen; L molitev po nameni svetoga oče; 3. mesto obiska štirih rimskih cerkev: dobra dela, štera določijo pušpek. Za vernike lavatinske pušpekije se odredi štirikratni obisk farne cerkve za peršone navedene pod a) 1—4, pa štirikratni obisk redovne cerkve ali hišne kapele, zvun zapovedane službe bože — združen vsakikrat z molitvijov ednoga dela sv. rožnoga venca. Ode razmere dopuščajo, morejo predstojniki cerkve ali kapele to štirikratno pobožnost prirediti skOpno pa jo združiti n. pr. s popoldnevnov slflžbov božov, z misijonom, z duhovnimi vajami. Za betežnike, šteri nemrejo v o s hiše, vala, či zmolijo ednok žalostni deo sv. rožnoga venca. Što predpisane pogoje dvakrat spuni, lejko zadobi dvakrat jubilejski od-piistek. Či što prle kak konča, nevarno obeteža ali pa merje, je vseedno talnik jubilejskoga odpflstka.
c)	Jubilejsko spoved lejko opravijo omenjene peršone pri šterom šte od pušpeka za spovedavanje pooblaščenom duhovniki. Spovednik lejko da pri toj priliki odpuščenje vseh, tudi pridržanih grehov i cerkvenih kaštig; izvzete so samo svetomi Oči pridržane cenzure. Taksi spovednik more ttidi redovnicam i sestram izpregledati ali izpremeniti zasebne oblObe zvfln tistih,
štere so pridržane apoštolskoj stolici.
*
Vsi drOgi verniki, ki ne bodo mogli V Rim, v šterom časi dobijo svetoga leta odpflstke, njim v našem listi že naznanimo.
Molitveni nameni, štere so sveti Oča določili
za leto 1925.
Za januar: da bi se okrepila i skttpno delala katoličanska drOštva;
februar: da bi se za katoličance srečno vredile palestinske razmere;
ttiarc. da bi v javnotn živlenji pa zavladala čistost \ spodobnost;
april: da bi Bog blagoslovo delo krščanskih žensk; maj: da bi se vsigdar bole širilo pogosto sv. prečiščavanje; junij: da bi vsi lGdje bole častili Svetoga DGha; julij: da bi cvelo krščansko živlenje po faraj; avgust: da bi se omejilo i zatrlo bogokletje i preklinjanje; september: da bi ločene cerkve prišle nazaj k katoličanskoj edinosti;
oktober: da bi napreduvala verska vzgoja po šolah ; -november: da bi se zveličali vmirajoči; december: da bi se vzgojila katoličanska elita (voditelje kato-ličanskoga ludstva).
Sveti Oča blagoslavlajo vse, šteri do molili v te namene i so dodali lastnoročnomi podpisi reči sv. pisma: „Što de se rav-nao po tom navodili, nad toga naj pride mir ino vsmilenje bože!" (Gal. 6, 16.)
— Dobre dušice, pri svojih svetih molitvah i prečiščavanjah se ne spozabite z teh svetih namenov. —
Sedmere radosti Blaž. D. Marije i
Sv. Jožefa. •
Radosti blaž. D. Marije i sv. Jožefa, kak predmet našega
častenja.
Tak Marijine kak sedmere radosti sv. Jožefa časti sv. Cerkev. Število sedem pa si zbira zato, ar je to znamenje popolnosti. Njiva veselje je bilo puno, popolno na zemli v slOžbi Gos-podovoj. Da bi to Cerkev izrazila, ga veže k številki sedemici. Njiva veselje, štero njima je v čelom živlenji ogrevalo srce z ravno takšov močjov, s kakšov je trla tuga i žalost, obda s sedmerim okvirom, da se ono bole očitno pokaže pred našov dOšov. Od toga je število sedem. Nesta se veselila samo sedemkrat — vsigdar sta bila veseliva — nego v sedmeroj glavnoj radosti so zapopadene tOdi vse drtige ravno tak, kak njiva sedmera žalost izrazi mučilno kalvarijo celoga njihovoga živlenja. Sv. Jeronim, sv. Auguštin, sv. KJement aleksandrijski včijo, da sv. Cerkev zato rabi sedmero število, ar to zaznamflje popolnost. Po njuvih rečaj je Gospod Bog sam dao tomi števili tisto last-
POGLED NA VATIKAN I OKROGLINO ALI PALAČO SV. OfiE V RIMI.
1. Cerkev sv. Petra, zidana 1506—1626, najvekša na sveti, ma 30 oltarov, duga je 187 m, obsega 21.000 m2, ma 5 vhodov, na vrhi pročelja 6 m visiki stebri Jezusa in apostolov, a) Balkon nad vhodom, b) Kupola nad grobom sv. Petra (132.5 m visika). c) Segeš-tija cerkve sv. Petra, č) Vatikanski kapitel (stan kanonikov), d) Plač sv. Petra pred cerkvov (340 m dugi, 240 m širok), e) Starodavni egiptovski obelisk s križom na vrhi (25.5 m visiki). f) Marmornati vodomet (14 m visiki.) 2. Vatikansko semenišče (papova gimnazija ino bogoslovje). 3. Palača sv. oficija (papov urad za verske zadeve). 4. Campo santo (duhovniški zavod s cerkvov i cintorom). 5. Kamnoseška delavnica za cerkev sv. Petra. 6. Vatikanski ograd (v šterom de v svetom leti 1925 svetovna misijonska razstava). 7. Papova kapela. 8. Stan papbve nobelgarde. 9. Državno tajništvo sv. Oče. 10. Raffaelove lože. 11. Dvorišče pape sv. Damaza. 12. Palača sv. Oče. 13 Gregorjanski toreni, na levo i desno slavni muzeji. 14. Belvedere (mu?eji dragocenih starin). 15. Knižnice, galerije
slik itd. 16. Stan švicarske garde. 17. Hodnik k Angelskomi gradi.
nost, da znači popolnost, gda je pri stvarjenji sveta dodao šestim delavnim dnevom sedmi den počitka, gda je vse delo sveta, svoje živlenje i smrt napravo odvisno od teh sedmih dni. Na sveti se najmre po božoj odredbi vse zgodi med dnevi ednoga tedna. Bože stvari pa so popolne „Kak jako zvišene so tvoja dela, gospod! (Ps. CI1I. 24.)
Po tom uvodi poglejmo na kratko zgodovino te pobožnosti.
Prvi, od koga znamo, da je Blaž. I). Marijo v njenih sedmerih radostaj častio, je bio sv. Tomaž kanterburski eršek, manternik. Živo je v 12 stoletji. V molitvi „Gaude Virgo, mater Christi! — Radflj se Devica, Mati Kjistušova", štera je bila ses-tavlena v obliki pesmi, je častio D. Marijo v tistoj radosti, štero je čutila 1. pri Jezusovem poprijetji, 2. rojstvi, 3. pri poklonitvi treh modrih, 4. pri Jezušovom vstajenji, 5. vnebohodi, 6. pri prihodi sv. Duha, 7. pri svojem vnebovzetji.
V ravnoteh radostaj je častio Blaž. D. Marijo blaženi Naka-ten, jezuit, ki je Tomažovo pesem spopuno i razširo.
Sv. Arnulf, ki se je rodio 1180. leta v Bruseli je tudi v sedmih radostaj častio Blaž. D. Marijo, izbrao pa je iz njenoga brezmadežnoga nevtepenoga živlenja druge, kak sv. Tomaž. On se je z radostnov Devicov radiivao na tom, da 1. je Jezuša mogla sprejeti v svojo utrobo, 2. da jo je Elizabeta spoznala za božo mater, 3. da je smela roditi Jezuša, 4.. da so modri od sunčnoga vzhoda njega molili, 5. da ga je lehko v cerkvi daru-vala, 6. da je od mrtvih vstano, 7. da je v nebesa šo.
Blažena Marjeta zvana od sv. križa hči II. Maksencija (Mikša) casara, ki se je rodila 1. 1567. i je že v sedemnajstom leti stopila v red bosonogih klaris, je D. Marijo tak častila v sedmih radostaj, da se je vsakši den v tedni spomenola z drOge radosti. Častila pa je D. Marijo v tistih sedmerih radostaj, v šterih jo častimo tudi zdaj. V redovnih hiša j sv. Frančiška asiškoga — on je ustanovo tudi red klaris — so najmre že od starih časov naprej v istih radostaj častili D. Marijo, kak to svedoči pismo, šteroga je izdao Leon XIII. 15. sept. 1905. To pobožnost je sv. Cerkev pripoznala i obdala s popolnim odpustkom.
Predmet častenja sv. Cerkve zdaj tvorijo tiste radosti Dev. Marije, štere je čutila 1. na angelovo oznanenje pri Jezušovom poprijetji 2. pri pohodnjenji Elizabete, 3. pri Jezušovom rojstvi, 4. pri molbi modrih od sunčnoga vzhoda, 5. gda je Jezuša v cerkvi našla, 6. gda je On od mrtvih stano, 7. gda jo je Jezuš v nebesa vzeo i jo za kralico nebes i zemle kronao.
— V tej radostaj časti zdaj Cerkev najsvetejšo devico.
Wodding (An. Min. tom. X. ad. an. 1422. n.-8. pag. 62) v sledečoj lepoj legendi pripovidava začetek te pobožnosti: „L. 1422 je vstopov serafinski (frančiškanski) red nekši mladenec, ki je meo to lepo navado, da je dnevno pleo venec iz živih rož i ga devao na glavo najsvetejšoj božoj Materi, štero je s pravim srcom lubo i jo od rane mladosti z detinskov pobo-žnostjov častio. Komaj pa je mladenec začno noviciat, je že na tom bio hQdi diih, ki pobožnost do brezmadežne (nev-tepene) Device ravnotak sovraži, kak redovno živlenje, da bi nedužnoga mladenca odvrno od obojega i ga tak za večno pogubo. Zato ga je z vnogimi skušnjavami mantrao i ga v pobožnosti vsigdar s temi temnimi mislimi moto, da v redovnom živlenji ne bo meo prilike božoj Materi vsakši den friški venec plesti. Popustivši tem šepetanjom se je neskušeni mladenec od-iočo, da stopi iz reda i bo šo domo. A glej, kak odpre klošter-ska vrata, se njemi v častitlivoj podobi prikaže Blaž. Devica i njemi z lubeznivimi rečmi odkrije mreže hudoga duha i tak na-delOje svoje reči: „Jaz te navčim, kak lehko pleteš v mojo čast drOgi venec, ne venec iz cvetlic, štere povehnejo, nego venec iz angelskih pozdravljenj, s šterimi meni nezgovorjeno vekšo diko lehko napraviš, kak z vencom iz najkrasnejših cvetlic, sebi pa lehko zagotoviš najvekše milosti i zasIGženja. Prinesi pa mi dnevno venec iz .Zdrava M." na sledeči način: 1. moli en ,.Oča naš" i deset „Zdrava Marija" v Čest tistoj mojoj radosti, štero sem pri angelovom pozdravlenji čfltila nad tom, da sem bila odeb-rana za Mater božo; 2. ponovi „Oča naš1, i deset „Zdrava" — v spomin tistoj radosti, s Šterov sem šla prek bregov, da bi pohodila svojo tetico, Elizabeto, ki me je spoznala za božo Mater; 3. na podoben način me pozdravi za tisto nepopislivo veselje, štero me je prevzelo, gda sem rodila Jezuša brez toga, da bi čutila najmenšo bolečino, ali da bivnajmenšoj meri vrazila svoje devištvo; 4. pozdravi me na to z ednov desetinov zavolo tiste radosti, štero sem ČOtila, gda so prišli trije modri od sunčnoga vzhoda, da bi molili bože dete Jezuša; 5. z nadalnov desetinov me pozdravi zavolo tolažbe, ki me je prevzela, gda sem v cerkvi našla svojega najIGblenejšega sina, šteroga sem z nezrečenov žalostjov objokavala i iskala; 6. potom me pozdravi na podoben način za tisto nezrečeno tolažbo, štere sem bila deležna, gda se mi je moj najslajši sin po svojem odičenom vstajenji oprvim pokazao; 7. nazadnje me pozdravi z ednakim poklonom za tisto prekipeče blaženstvo, štero sem ČOtila, gda so me angeli z veseljom i dikov v nebo nesli, — Ce me ti dnevno počastiš s
teni vencom., napraviš meni velko veselje i diko, sebi pa naj-obilnejše zasliiženje za večno živlenje." Po teh rečaj je blažena Devica preminola. (Wodd 1. e. n. 711.) Presrečni mladenec seje od vrat nazaj vrno v red, dostakrat je pleo od bože Matere priporočeni venec i je s srečnov smrtjov končao istinsko veselo živlenje. Glas o prikazni, posebno pa izredne milosti, štere so se po toj pobožnosti razlejale po dušaj, so jo napravile splošno pri-lObleno v moških i ženskih fransiškanskih kloštraj, v svetnih tretjih redaj i po teh pri nezračunano vnogih dušaj po čelom sveti. Mati-cerkev, videvši na pobožnosti blagoslov nebes, je dodala tudi svojo i jo obdala z najvekšimi odpustki, kak niže povemo.
(Dale)
Pod Marijinim varstvom.
Pasterci so že Jezuša molili
in modri krali z Jutrove so dare svoje ujemi izročili, ki kral je zemle Judove.
1 Tebe, Mati, z Jezušom so tvo-nedužna srca hvalila ; f jim a Ti, Kralica, z Jezušom si svo-vse milo blagoslovila. [jim
O blagoslavlaj, Mati najmilejša,
nam Matercerkev lubleno, obrani jo, ti Mati najsvetejša, edino, sveto, čuvaj.jo!
— Tom. —
X
Krščanski navuk.
I. Zapoved. — Marijino nadčastenje.
Marijino ime je prehodilo celo zemlo, vdomačilo se je pri vseh narodaj sveta. Gda je v svojem velkom veselji nad tem, da je začutila pod svojim srcom Odrešenika i da je zagledala Elizabeto, spopevala veličastni ,,Magnificat" — ,,Moja duša zvišava Gospoda . . ." je naprej vidila, ka se ž njov 'zgodi i je izgovorila proroške reči: Zvišavala me bodo vsa pokolenja.
lstina ja, Marijo častimo, jo hvalimo i se njoj priporočamo. Častimo jo, ar je mati sveta, mati našega Odrešenika. Poveličii-| jemo jo zavolo njenih nebeških lastnosti, štere niti sence pos-j vetnosti neso mela. Vse je bilo na njoj vzvišeno. Med lastnostmi, štere. so dičile njeno diišo, štere so prevzele celo njeno bistvo,
\
ki so jo podigavale v nadzemelske višave, če tudi je hodila po njoj, je posebno velika njena liibezen do Boga. Ta je podžigala njeno dGšo i jo ogrevala tak, da neje bilo v njoj mesta za liibezen do drugih stvari. Bog njoj je bio vse. K njemi so jo vodile njene misli od rane mladosti, gda je še kak mala deklica sliižila njemi posvečena cerkvenoj sliižbi, notri do smrti. K Bogi so jo vlekle njene žele. Ve pa je prehodila kalvarijo trplenja z mečom bolečin v svojem srci, pretočila je morje bridkih skuz, prehodila je trnjevo pot, samo da bi prišla k Njemi, po šterom je hrepenela njena duša. Kak vroče so bile te žele po Bogi. Zavolo njih je premagala vse težave. Ka pa nam je povedati o njenih djanjih ? Vsa je opravila iz ljubezni do Boga. V podrtoj štalici je rodila bože Dete, ga je hranila i branila, bežala z njim v Egipt, gda ga je v cerkvi zgObila, ga je žalostna iskala, dokeč ga ne je našla. Sprevajala ga je do smrti i celo po smrti do grobov. — Vsa je bila prevzeta od liibezni do Boga. Sv. llde-fonz pravi, da jo je sv. Duha liibezen prehodila kak ogenj železo.
Zavolo svoje liibezni se Marija imenuje zlata hiša — cerkev liibezni. Njeno srce je istinsko zlata hiša. I to zlato hišo moramo odpirati tudi mi i iskati v njoj kinče, ki so tam skriti — ljiibezen4do Boga. Marija je naša mati. Zato mora biti tGdi nam sveto, ka je bilo sveto njoj. 1 če bila njoj liibezen do Boga vse, to mora biti tudi nam. Prava njena deca bomo samo te, či jo bomo nasleduvali kak v drugih njenih jakostaj, tak tOdi v liibezni do Boga. Zavolo te njene liibezni do Boga, štera je vekša kak liibezen vseh angelov i svetcov, njoj ide posebno naše ča-stenje, njoj ide nadčastenje. To njej pa moremo jedino skazati po posebno velikoj lubezni do nje.
Sv. Frančišek šaleški.
^ • •. i
Svetnik lubezni! ki ga je nagnola, da se je odpovedao svojemi slavnomi rodi, visokim častem, štere bi lehko dosegno i vsemi posvetnomi, ka bi ga odvračalo od Boga. — Rodio se je od bogatih starišev, a zapusto jih je, ar si je zaželo drugo bogastvo, štero vodi prek sirmaščine do večnih kinčov, ki se ne dajo vkrasti. Bio je modrijan, šteroga so pitali za tanač krali i vojvode, celo papa. Zavolo toga pa neje bio prevzeten. Vso modrost,, vse svoje znanje je porabo zato, da rešava nemrtelne duše, za štere je Krao nebes i zemle — Jezuš Knstuš dao svoje živlenje. Kristuši je sledio celo svoje živlenje i to v poniz-.
nosti i lObezni. Njegovo srce je gorelo od liibezni do Boga, do trpečih i nevernih. 1 ta lubezen njemi je davala moč, daje lehko opravlao najprostejše posle, zvršavao najbole poniževalna dela, samo da s tem pomaga dOšarn, ki so bile v nevarnosti, da se za večno pogubijo. Ta lGbezen njemi je vlevala v srce ponižnost, štera je bila tak velka, da ga je vkrotila kak agnjeca, da ga je delala kak slavnoga pušpeka za hlapca vseh. Lubezen kak velka je tvoja moč! To vidimo v svetniki lubezni, ki je omehčao vnoge deset jezere krivoverskih kalvinskih src i reso ravnotelko nemrtelnih duš s tem, da jih je pripelao v ovčarnico Gospodovo — v katoličansko Matercerkev.
Bog kaštiga preklinjevalca.
Komaj edno leto je minolo od dneva, gda se je zgodilo to v varaši Punta Arenas (Južna Amerika).
Bili so v nekšoj oštariji vsakovrstni pivci. Eden izmed teh je grdo preklinjao Mater božo. Nešterni so ga opomnili, naj neha s preklinjanjom. Preklinjevalec je nato ešče bole grdo preklinjao i sramotio presveto Mater -božo. Začno je kričati, ka če je Marija Pomočnica resan tak mogočna (v tistom varaši sa-lezijanci jako širijo pobožnost do Marije Pom.), naj to pokaže na kakši način, naj njemi zabrani, na priliko spiti kupico vina, štera pred njim stoji nalijana. Komaj je to povedao, je šteo zdig-noti kupico, da bi pio. Stegno je roko, zgrabo kupico, — zdigno je nej, ar ga je v tistom hipi vdarila boža pravična roka, i on je ostao mrtev. Bog se ne pusti vsikdar zasmehavati.
Presveto Srce Jezusovo zmiri tnoža i ženo.
V lepoj edinosti sta živela mož i njegova žena. Za nekaj let se pa vda mož igri. Dosta je že zaigrao (zakartao). Postajao je sirov i svajliv. Žena ga je štela zapustiti. Prle pa kak to včini, ide v cerkev i moli pred podobov presvetoga Srca Jezu-šovoga. Nemerna, preplašena čOje glas v svojem srci, da naj se poniža i moži odpusti, gda je s kartanjom že telko zapravo i v nesrečo spravo njo i njeno deco. Toga nemre pozabiti i od-pOstiti.
Gda pa pogleda podobo presvetoga Srca Jezušovoga, ki jo tak milo gleda, vzdihne: ,,Presveto Srce Jezušovo, odpflsti, od-

u -
pfisti !" Kdko bole gleda podobo, bole je genjena; v svojem srci čflje reči: ,,Zavupaj mi, potoži mi svoj križ! poglej moje Srce i premisli, kelko so me ljudje žalili, zasmehavali, kelko sam pretrpo i šče me zaničavajo, itak sam vsigdar pripravleni vsem odpOstiti i vsako razžalenje pozabiti, če me što odpuščanje prosi. Zakaj ne bi tudi ti delala po mojem zgledi i odpustila svojemi moži i oči tvoje dece? Ga ščeš istinsko pognati v pogiiblenje ? Ali boš tak sputijavala oblubo, včinjeno pri vajinom zdavanji? O spreobrni se; vrni se domo i se oponašaj proti svojemi moži potrplivo, odpiistlivo, modro i lubeznivo ! S svojov miloščov ti šče m pomagati i če boš tQdi ti s svoje strani sode-lavala, zmaga ne izostane!"
Skuze so se joj vlejale po licaj i sama sebi je v oči metala, da je tudi ona kriva s svojov rečlivostjov i nepotrplivostjov, da je njeni mož zapDščao svojo hišo i hodo iskat razvedrilo v drOžbo, gde se je navado igrati za peneze. Pripoznala je; prosila odpiiščenje; sklenola je biti zanaprej potrpliva i lubezniva s svojim možom. Šče ednok je poglednola podobo presvetoga Srca Jezušovoga i dflševno pokrepčana se je vrnola domo. Kak je v cerkvi sklenola, tak je tQdi držala. Živela je s svojim možom v potrplivosti, bila ž njim prijazna i njemi dvorila po svojoj moči. Mož je ostajao doma i pusto je Igro i drttgo razveselja-vanje. Presveto Srce Jezušovo je na pravo pot pripelalo ženo i šče po njoj moža. Sledkar njemi je vse to razodela,
ZLATE JAGODE.
Naša dobra mati.
Naše molitvi zadobijo posebno vrednost i napremaglivo moč pred Bogom, či pridejo k njemi po Mariji.
Marija je tisti čOdežni oblak, iz šteroga nam neprestano rosijo milosti bože. Marija je zbirališče, kam tečejo i od štere vrejo vse dobrote. Marija je zakladnica, v šteroj so sranjena vsa bogastva boža. Marija je puna milosti za sebe i za nas.
Marija deli vsem pomoč i obrambo. Pravičnim podeljava milost stanovitnosti, grešnikom uprosi potrebno razvetlenje, da pridejo do spoznanja svojih zmot i se spreobrnejo. Marija tolaži žalostne, ozdravla betežne, siromakom da svojo pomoč, preganjanim obrambo i zavetje. Marija ma vsikdar svoje oči obrnjene

Pred 2'5 leti odpirajo na sveto leto sveta vrata XIII. Leon papa z zlatim hamričkom, šteroga so njim poklonili piišpecje sveta. Za to sv. leto so ga poklonili francozki katoličanci.
na nas, pozna vse naše potrebščine. Vsikdar nam je pripravlena pomagati, či jo prosimo i se priporočamo njenomi varstvi.
Duša krščanska, mlačna, trpeča, zapuščena, žalostna, betežna, zakaj se ne priporočaš večkrat pa z vekšim zavOpanjom k Mariji?
Jezus govori svojoj zaročnici Benigni Ferrero.
„Ali znaš, ka me zadržava, da grešnikov dostakrat ne kaš-tigam ? Molitvi pravičnih jemlejo šibo iz rok moje bože pravičnosti."
itHudobni lOdje zmagujejo. Malo je dflš, ki mi ešee ostajajo verne. Vnogi me zapuščajo pa iščejo srečo tam, gde je nemrejo najti. O moja zaročnica, ali more biti srečen, što prelamla sveto, dobro i lejko postavo kak je moja ?"
»Zapomni si ti sama pa drGgim povej, ka što šče meti pravo jakost, jo more dobiti edino od Srca Jezušovoga. Što se šče zveličati, naj samo pribeži v to blaženo barko. Iz te barke lejko gleda na viher, šteri njemi nemre škoditi. O zaročnica, razodeni vsem to pribežališče, da pridejo k meni."
„S svojim telom tak delaj kak z nepfijatelom ; privošči svo-
jemi teli samo to, ka njemi nikak nemreš odpovedati."
* $
Dostakrat v živlenjl.
Job je zgGbo vse imanje, zgubo je sine pa hčere. ZapOščeni od svoje držine, zošpotani, zaničuvani od lastne žene, od prijate-lov, pun mozolov leži na kupi gnoja. Nego on je ne zgflbo potrpežlivosti, ne je preklinjao, ne mrrnrao. Ves vdani v volo božo je djao : ,,Ci smo dobra iz božih rok prijeli, zakaj pa huda ne bi ? Gospod je dao, Gospod je vzeo; kak je bila njegova vola tak se je zgodilo. Gospodovo ime naj bo hvaljeno I
Sv. Magdalena Paciška je bila jako betežna. Močna trešlika jo je stepala, glava i zobje so jo boleli. Trideset mesecov je furt naprej ležala, zobje so njoj tak zagnjilili, ka jih ne bilo mogoče iztrebiti. V toj bolečini jo je podpiralo vsakdenešnje sv. obhajilo. Bila je vsikdar potrpežliva kak ovca. Večkrat je svoje oči obračala proti nebi, prepevala psalme i pravila: ,,Malo se brigam za vse to trplenje, ar vflpam na večno živlenje."
Pravijo, ka či elefant. gda je razsrdjeni, zagleda čredo ovc, postane miren i krotek. Koliko bole pa more pogled na naj-krotkejšega agneca Jezuša vse sovraštvo pogasiti i naše srce h krotkosti nagnoti ?
Odprite srce i roke.
,,Što je smileni, de blagoslovleni, ar od svojih kruhov davle siromaki." (Preg. 22. 9.)
„Svojih oči ne obračaj od siromaka. Ne zametavli lačnoga človeka." (Iz. 58. 7.)
„Gda napraviš gostijo, pozovi siromake, hrome, plantave i slepe. (Luk. 14. 12.)
..Bogatini jokajte, tOlte zavolo svojih nadlog, štere bodo nad vas prišle. Vaše bogastvo je sprhnelo, vaša oblačila so od molov razdejena. Vaš zlat i srebro je zerjavilo i ta erja bo sve-dočila proti vam . . . Nabrali ste si kinče srditosti za sod nji den." (Jak. 3. 1—3). Tak pravi sveto Pismo.
„Kak silje svoj sad davle tistomi, šteri je je posejao, tak hasni milodar tistomi, šteri ga da potrebnomi." (Sv. Bazilij.)
„Či potrebnomi pomagaš, maš Boga za dužnika i kelko bole je te v potrebščini, telko bole gotovo pride v njem g. Kristuš k tebi." (Sv. Krizostom.)
,,Gda molim, te Bog meni pomaga, gda pasvojemi bližnjemi dvorim, jaz Bogim pomagam, ar naš boži Zveličar nam je pove-dao, da vse njemi včinimo, ka bližnjemi včinimo." (Sv. Mag. Pac.).
Tak pravijo svetniki pa svetnice.
*
* *
Najlepša je zadnja stran.
Či ščemo priti v nebesa, moremo biti stanovitni do konca živlenja. V čem stanovitni ? V dobrom deli pa v premagovanji samoga sebe. Samo tisti dosegnejo korono plačila, ki tak delajo. Zakaj smo omahlivi v krščanskom življenji? Z§kaj se bojiš svo-jemi teli odpovedati to, ka ti diišo zavlači ? Ne je zadosta nigda nigda začnoti lepo živlenje, potem pa znova vse pustiti, čuj, ka pravi Jezuš : Tisti, kijirime za plflg pa nazaj gleda, je ne pripraven za bože kralestvo." Tak dela tisti, ki začne lepo živeti, potem se pa obrne za grešnim živlenjom. Čuj nadele, ka pravi sv. Pavel: „Dobro pa delajmo i ne opešajmo, ar pride čas, da bomo želi." (Gal. 6. 9.)
Druge jakosti zasIOžijo korono plačila, stanovitnost jo pa dobi. V knigi našega živlenja nia najvekšo vrednost zadnja stran. Či de na toj strani zapisano, ka smo bili stanovitni do konca, bomo zveličani, či de pa zadnja stran prazna, nam nikaj nede
pomagalo, či bi ravno cela kniga bila popisana z dobrimi deli.
*
, * *
Tri velke nesreče.
Velka nesreča je to za stariše, či so deca nepokorna, za-pravliva, razvflzdana, nemarna i brezverska. Starišje, ali vi molite za to svojo deco ? Težko je takšo deco spreobrnoti, brez hože pomoči pa celo nemogoče. Zakaj pa te ne iščete pomoči pri P> gi ? Z~kaj ščete svojo deco spreobrnoti s preklinianiom ?
šterri si sarrio odbijate božo pomoč pa date velko pohujšanje teem, ki vas čujejo.
Velka nesreča je to za deco, či so oča ali mati zapravlivi, krivični itd. Deca, pa vi kaj molite za spreobrnenje svojega oče ali svoje matere ? Zakaj tak radi pripovidavlete drugim starišove falinge pa ešče več kak jeistina ? Zakaj se srdite na te svoje nesrečne stariše, zakaj jih preklinjate, jim smrt želete ? Rajši malo molteza nje.
Velka nesreča je za narod i občino, či so njegovi voditelje krivični, brezverski. Pa kak malo je takših ludi, šteri bi prosili Boga, naj nam da pravične i krščansko živeče može v državnom pa občinskom ravnanji!
Naročnikom naznanimo, da dobi vsaki na platnicah (tablaj) dve skrivnbsti sv. Rožnoga venca. Gda ta premišlavanja dokončamo, te objavimo pali tablo letnega stalnoga reda molitve, kak to pač dov< lijo pravila bratovčine. Vse bomo lepo raztolmačili. Ta premišlavanja si pa le^o de-vajte vkup i Čuvajte, ar so premišlavanja potrebna k molitvi za zadoblenje odpustkov, če se te že spreminjavajo skrivnosti ali pa ne.
Muslimanke častijo BI. D. Marijo. O. Kr lumban Dreyer piše: V varaši Meksenesi majo frančiškanske sestre šolo za ročna dela. PriŠeo sem, da pogledam to šolo. Deklice so me z vesel;om čakale i me pelale v delavnico. Vstopo sem i sem obstao kak privezan. Na konci dvorane je stala podoba Marijina med cvetjom i svečami. Muslimanske deklice so same želele, da se njim tam postavi podoba nevtepene Device, štero one kinčajo i pred šterim vsakši den spevajo pesmi Mariji v čast.
Redovniki misijonarje. Od 14.315 katoličanskih m s jonarov je največ frančiškanov: 2549! Za njimi pridejo ježuiti s 1879 kotrigami. Nato Pariški nrsjonarjp, šterih je 1180 i kapucini s 1056 redovniki.
Liibav sv. očo Pija XI. kak da nema meje. Gdešteč se pojavi potreba, segne njegova pomagalna roka. Nedavno je poslao 169 miljon lir od potresa stradajočim v Mesino, 50 jezer je dao za popravlanje cerkve v Poli; 12 jezer prrfesori Sterbachi v Krakovi za izdanje spisov sv. Gregora, poldva milijona pa K;tajcom, ki trpijo pomenkanje zavolo povodni.
- iff-
Položaj nemškoga protestantizma. Od 1. 1910. do 1922 je n& Laškom postalo 10848 ljfidi protestantovskih iz drugih ver — posebno iz židovske. Nasproti tomi pa je med tem časom zaptistilo protes-tantovsko vero 216.923. Vekši del teh pa se ne prikliičo k nikšoj veri, nego so ostali brez veroizpovedanja. To pomeni, da je strašno dosta ljudi med protestanti zgubilo svojo vero. Podobno svedOčijo tudi dragi podatki: v omenjenih letaj se je rodilo na Saškom 388.482 protestantov-ske deee i med njimi 35.282 neso dali stariši krstiti, med 209.054 protes-tantovskimi zakonci jih 29.483 ne bilo zdanih pred pastorom, če tiidi bi to lehko včinoli. Vse to potrjuje, da se med nemškimi protestanti močno razširja brez verstvo.
Drilštvo francoskih kat. delavcov je 1. 1924 obdržalo svoje peto veliko zboriivanje. DrOštvo ma nad 100 jezer članov. Važen je sklep, v šterom so sestavili društvena načela i ki se med drugim glasi: »Krščanska jakost veže kak narode, tak posamezne, kak politike, tak državlane, trgovce, kak delavce. Če jo sprejmejo ali ne, itak gospoduje i jih podvrže sebi. — Čim bole se njoj oddaltijejo i jo prestopajo, tem. bole so nezmožni brez nje hasnovito delati, — kak kažejo dogodki — i zidati i stvarjati mir.'1
Velkodiišen vratarov dar. Vratar v nekšem semenišči si je po-mali prihrano 800 frankov. Rodbine neje meo, odločo pa je te peneze za sv. meše, ki naj bi se opravlale za njega po smrti. A ka ne daruje dobro srce, ki gori v lubezni do bližnjega! Mladi duhovnik je zapuŠčao sempnišče i je bio namenjeni v misijone. Komaj je to člio starček vratar, njemi prineseo svoje prihranke i je mladoga duhovnika proso, naj vzeme peneze i jih porabi za razširjanje sv. vere. „Gospod prosim, vzemite te peneze,* je pravo, „i jih pOnucajte za vboge pogane. Prihrano sem si te stotke, da bi se opravlale po smrti sv. meše za mojo dušo. A rad trpim nekelko dale v vicaj, samo da morem kaj včiniti v čast božo." Mladi misijonar je bio ves genjen, gda je to čDo. Brano se je, a velkodiišni starček neje odnehao, dokeč penez neje sprejeo. Za nekaj dni nato je vratar vmro. Istina, nikomi neje bilo razodeto, kakša je njegova večnost, viipati pa smemo, da njemi je Bog njegov dar drago poplačao. Ar v vel!ko-dušnosti se Bog od ljudi ne da prekositi.
Čudovita posebnost. Zamorski krao je ob ednoj priliki prišeo s svojov sestrov i velkim spremstvom v šator afrikanskoga vučenjaka Brazza, da bi ga obiskao. Radovedno so ogledu vali črnci orožje i diiige stvari iž Europe, ki so ležale po šatori. Posebno edna stvar jih je zanimala: kefa, ki je ležala na vogli stola. Naslednji den kefe ne bilo več: vkradnoli so jo. Brazza se je pritožo pri krali i te njemi je pravo : „Zakaj pa ptistiš, da takša čudiivita stvar — les iz žteroga rastejo vlasje leži na stoli 7"
Žalostno stanje v Češkoj republiki. Tak imenuvana češka narodna cerkev (odpadniki) je štela na konci 1923. leta 525.332 privržencov. Brez vereizpovedi je na Češkom 724 500 ljudi. Praška nadpiišpekija ma zavolo toga 800 jezer Nemcov i samo 650 jezer Čehov.
Italija ma 300 pušpekij. Nešterne obsegajo samo telko far, kak pri nas edna sama ešperešija (dekanija).
Vseh diihovnikov katoličanskoga sveta je točasno 312.002. Od teh je v Europi 200.324; za dušno pastirstvo v drugih krajaj sveta pa 109.678.
Prva skrivnost:
Koga si, Devica, od svetoga Diiha poprijela.
Druga skrivnost:
Koga si, Devica, v pohajanji Elizabete nosila.
Prva skrivnost:
Koga si, Devica, od svetoga Diiha poprijela.
Druga skrivnost:
Koga si, Devica, v pohajanji Elizabete nosila.	;'<
Premisli! Marija z Jezušom pod srcom „je stopila v h'žo Zaharijovo i jo pozdravila Elizabeto. 1 zgodilo se je, gda je zaslišala Elizabeta pozdrav-lenje Marijino, je poskočilo dete v njenoj utrobi. 1 Elizabeta je bila na-punjena z svetim Duhom." (Luk. I. 40, 41.) Gtedaj ! na reč Marijino se razlije Duh sveti na mater i njeno dete! Na njeno reč se šest mesecov star Ivan v maternoj utrobi ščisti poprijet-noga greha. — Gde Marija z svojim
Jezušom hodi, tam ne greha.
*
Pravi triki .i i zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Marija, mati Boža,pe svojem Jezusi me obvari smrinoga greha!
Marija, mati Boža, po svojem Jezusi
mi iiapuni dušo z svetim Duhom I *
Zmoli zdaj, naj ne privolijo v smrten greh, ki se dnes v njega zapel a-vajo : 1 očanaš, 10 zdravfmarij, 1 dika-hodi z driigov skrivnostjov.
Irnprimainr, Sabariae, d. 3. VI. 1912.
JOANNES eppus.
Premisli! „Od Boga je bio poslan angel Gabriel k devici .... i devici je bilo ime Marija". 1 angel njej pravo: »Sveti Duh bo prišeo v te i moč Naj-višešnjega te bo obsencala i zatoga-volo bo Sveto, štero bo rojeno z tebe, imenuvano Sin Boži". (Luk. I. 26, 27, 35.) Gledaj I Jezusa čista dekla dobi.I Njena nevtepena utroba ga z nebe na zemlo spravi. Pri Mariji se najde on, ki je pravi Bog. Pod čistim srcom žive i raste Sin Boži.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Marija, prečista Devica, ti reši vsako dušo nevrednoga prečiščavanja!
Marija,, prečista Devica, ti nam daj Jezusa pri sv. obhajili v dušo!
Zmoli zdaj za odvrnitev nevrednoga obhajila: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z prvov skrivnostjov.
Imprimatur, Sabariae, d. 3. VI. 1912 JOANNES eppus.
Premisli! Marija z Jezušom pod srcom „je stopila v hižo Zaharijovo i jo pozdravila Elizabeto. I zgodilo se je, gda je zaslišala Elizabeta pozdrav-lenje Marijino, je poskočilo dete v njenoj utrobi. I Elizabeta je bila na-punjena z svetim Diihom." (Luk. 1.40, 41,) Gledaj 1 na reč Marijino se razlije Duh sveti na mater i njeno dete I Na njeno reč se šest mesecov star Ivan v maternoj utrobi ščisti poprijet-noga greha. — Gde Marija z svojim
Jezušom hodi, tam ne greha.
»
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes:
Marija, mati Boža, po svojem Jezuši me obvari smrtnoga greha 1
Marija, mati Boža, po svojem Jezuši
mi napuni duša z svetim Duhom! •
Zmoli ,zdaj, naj ne privolijo v smrten greh, ki se dnes v njega zapela-vajo: 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z driigov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 1912 JOANNES eppus.
Premisli! „Od Boga je bio poslan angel Gabriel le devici .... i devici je bflo ime Marija*. I angel njej pravo: „Sveti Duh bo prišeo v te i moč Naj-višešnjega te bo obsencala i zatoga-volo bo Sveto, štero bo rojeno z tebe, imgnijvano Sin Boži"7 (Luk. I. 26, 27, 35.) Gledaj! JezUša čista dekla dobi! Njena nevtepena utroba ga z nebe na zemlo spravi. Pri Mariji se najde on, ki je pravi Bog. Pod čistim srcom žive i raste Sin Boži.
Pravi trikrat zdaj i pri vsakoj molitvi dnes :
Marija, prečista Devica, ti reši vsako dušo nevrednoga prečiščavanja!
Marija, prečišta Devica, ti nam daj Jezuša.jjri sv. obhajili v dušo!
Zmoli zdaj za odvrnitev nevrednoga obhajila : 1 očanaš, 10 zdravimarij, 1 dikabodi z prvov skrivnostjov.
Imprimatur. Sabariae, d. 3. VI. 3912 JOANNES eppuš.