LETOXXXIII. —Številka 19 7. maja 1981 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Veriagspostamt 9020 Klagenfurt Slovensko šolstvo na Primorskem stran 2 Po družinskem petju na Radišah: Mnenja so ... stran 3 Večjezičnost v Vojvodini stran 5 \_______________________J j Napotki za ljudsko štetje • Te dni bodo prihajali k posa- • meznim družinam tako imeno- • vani števni komisarji, da poma- • gajo pri izpolnitvi uradnih tisko- • vin za redno ljudsko štetje dne J 12. maja 1981. V tej zvezi opo-l zarjamo naše ljudi na naslednja J dejstva: • • 1. Že dejstvo, da uradne tis- • kovine niso dvojezične, pomeni S kršitev § 3 člena 7 državne po- • godbe. Vendar pa ima vsak pra- • vico, da potrebne podatke izjavi • števnemu komisarju v svojem • materinem jeziku, oz. jih piše v • slovenski prevod obrazcev, ki • so baje na razpolago v dvojezič- • nih občinah. • 2. Predvsem ima vsak pravi- • co, da od števnega komisarja • zahteva izročitev tiskovin, da jih J lahko sam izpolni in potem iz- polnjene proti potrdilu pravočasno odda na občini. 3. Odgovori na stavljena vprašanja v uradnih tiskovinah morajo odgovarjati resnici. Zato bomo pri vprašanju po občevalnem jeziku pod točko 7 s svinčnikom prekrižali znak za „deutsch“ ter na predvidenem mestu vpisali slovenščino. Kdor nemškega jezika v vsakdanjem življenju ne uporablja, znaka za „deutsch“ torej ne bo prekrižal. 4. Števnim komisarjem je prepovedano kakršnokoli vplivanje in prosimo, da vse morebitne nekorektnosti takoj javite na centrale slovenskih osrednjih organizacij. Prigovarjanje ali tudi zgolj omemba, da kot občevalni jezik lahko zapišete samo „deutsch“ ali tudi „windisch“, je že vplivanje in prepovedano. Znamenja na steni 8. maja 1945 je bil konec druge svetovne vojne. Po skoraj šestletnem klanju je utihnilo na evropskih bojiščih orožje. Milijoni mrtvih so ostali na bojiščih, v taboriščih, milijoni so izgubili domovino. Nacistična Nemčija, ki je vojno začela z napadom na Poljsko 1. septembra 1939 (vloga Sovjetske zveze takrat ni bila prav nič slavna, junaška, Stalin je sklenil z Hitlerjem pakt in Po razbitju Poljske je porinil meje Sovjetske zveze močno na zahod), je prišla pod oblast zavezniških sil. Mnogi vodilnih nacistov so se odtegnili sodbi s samomorom, drugi so se poskrili in zbežali, le maloštevilne je doletela pravična zemeljska kazen. Kakor druge države je tudi Avstrije na novo vstala iz ruševin. Nekdanji najhujši politični nasprotniki so po bridkih in krvavih izkušnjah v dobi nacizma le spregledali, da je treba sodelovanja in strpnosti pa tudi neprenehne budnosti za utrditev in ohranitev demokracije in državne samostojnosti. Prekalil in skoval jih je skupni boj proti nacizmu. Pri pogajanjih za državno po-godbo so se zastopniki Avstrije glasno in jasno sklicevali na proti-nacistični upor na avstrijskih tleh, boj slovenskih partizanov jim je bil zelo dobrodošel. Ob tem se mora enteniti, da se je upor koroških Slovencev proti nacizmu začel že mar-1938. Tudi vzorno dvojezično šolstvo, ki ga je odredila koroška deželna vlada leta 1945 na pobudo takratnega deželnega svetnika dr. Joška Tischlerja, jim je bilo primer in dokazilo, da hoče Avstrija pravično rešiti manjšinsko vprašanje na Koroškem in sploh popraviti Celotno škodo, ki so jo utrpeli koroški Slovenci v dobi nacizma (izseljenci, slovenska prosvetna društva, zadru-ge in posojilnice). Krona vseh teh Prizadevanj po državni neodvisnosti J® bil podpis ADP 15. maja 1955. Avstrija se je slovesno obvezala, da bo v celoti uresničila vsa določila ADP, tudi člena 7, tudi vse tiste člene, ki govorijo o prepovedi vsakršne nacistične in neonacistične dejavnosti. Avstrija je dolga leta razkazovala Podobo blaženih sredi evropskega terorističnega morja. Nevarne poja-so ali zamolčali ali pa omalova-2®vali. Po umoru dunajskega občin-skega politika Heinza Nittla v jutranjih urah letošnjega 1. maja pa so "7 na žalost šele zdaj — tudi vodilni Politiki uvideli in priznali nevarni fazvoj. Strahotni in obsodbe vredni dogodek je dokaz, do kako blazne ntere se je stopnjevalo sovraštvo, zkušnja na žalost kaže, da nasilna d®janja rada sprožijo nadaljnja. speno, kaki so bili vzroki za dunajski politični umor, vsi odgovorni s® bojo morali z vsemi močmi priza-®vati, da take zločine preprečijo, a so tem bolj budni, da tem odločneje nastopajo proti ekstremizmom, Predvsem desnemu, katerega kore-njne so zlasti na Koroškem zastraš-l'vo močne in globoke. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev — Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem — sta v zvezi z ljudskim štetjem, ki se bo izvedlo 12. maja 1981 po celi Avstriji na skupni seji svojih predstavnikov v torek, 5. maja 1981, sklenili to IZJAVO Že več kot sto let doživljamo Slovenci na Koroškem pri uradnih ljudskih štetjih ob povpraševanju po občevalnem jeziku, narodni pripadnosti ali materinščini, da proti-manjšinsko usmerjene skupine, osebe in celo oblasti zlorabljajo ljudska štetja za sredstvo v boju proti manjšini in njenim pravicam. Nikakor torej ni naključje, da rezultati ljudskih štetij ne dajo prave slike o resničnih jezikovnih razmerah v deželi, kar samo potrjuje domnevo, da je namen uradnih ljudskih štetij ta, da bi bila manjšina končno statistično izbrisana. Koroški Slovenci smo pri vseh dosedanjih ljudskih štetjih v drugi republiki ostro obsodili okoliščine in način ugotavljanja jezika. Tudi letos ne moremo odobravati dejstva, da uradni obrazci kljub pismeni zahtevi obeh osrednjih organizacij niso dvojezični in tako nasprotujejo določilom člena se- dem Avstrijske državne pogodbe glede slovenščine kot dodatnega uradnega jezika. Da ima oblast pripravljene tudi prevode obrazcev, pač ne zadošča, ker je uradno bilo pojasnjeno, da je možno veljavno izpolniti le nemške obrazce. Ta praksa zapostavlja pripadnike manjšin, dodatno hudo diskriminacijo pa pomeni tudi dejstvo, da je na obrazcu nemščina kot primer občevalnega jezika izrecno navedena, jeziki ustavnopravno priznanih manjšin v Avstriji pa niso posebej zabeleženi. Kdor ima drug občevalni jezik, ga torej ne more označiti kot v primeru nemščine samo s križcem, marveč ga mora dobesedno izpisati pod kategorijo drugih občevalnih jezikov (eine oder mehrere „andere“ Umgangssprachen). Kot pri prejšnjih štetjih imajo občine tudi tokrat možnost, da z zbiranjem podatkov poverijo posebne števne organe, osebe, ki bodo za druge izpolnjevale obrazce. Čeprav grozi zakon takim organom, ki skušajo izvajati na vpra-šance pritisk ali spreminjati podatke, s kaznovanjem, je pač po naših izkušnjah le računati s tem, da bodo ti organi tu in tam na osebe vplivali v določeni smeri. Da bi posamezniki pri popisu izključno sami smeli izpolniti obrazce — razen da se tej pravici odpovejo — kot smo predlagali, je bilo zavrnjeno. Na podlagi teh izkušenj in spoznanj Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot zastopstvo slovenske manjšine na Koroškem ponovno ugotavlja, da ljudsko štetje različnih možnih vplivov ne bo moglo dati objektivnih, resničnih podatkov o jezikovni pripadnosti in zato osrednji organizaciji rezultatom štetja, kakršnikoli tudi bodo, že vnaprej odrekata vsako veljavnost. Sicer pa tudi zakon o ljudskem štetju sam prepoveduje uporabo rezultatov v druge kot statistične namene. Hkrati potrjujemo tudi dosedanje stališče koroških Slovencev, da številčna moč in razmerje narodne skupnosti nikoli ne moreta biti podlaga za dodelitev manjšinskih pravic, ker tako pogojevanje nasprotuje členu sedem državne pogodbe. Seja predsedstva NSKS Na svoji redni 22. seji v ponedeljek, 4. maja 1981, je predsedstvo Narodnega sveta razpravljalo o trenutnem aktualnem političnem in narodnopolitičnem položaju na Koroškem, o prireditvi, ki bo v soboto, 9. maja, v Celovcu in tudi izčrpno obravnavalo vprašanje letošnjega vseavstrijskega ljudskega štetja. Prav posebno se je predsedstvo NSKS spomnilo svojega prvega predsednika in očeta Slovenske gimnazije, ravnatelja dr. Joška Tischlerja, ki bi v petek, 8. maja 1981, obhajal svojo 79-letnico. Ravnatelj dr. Joško Tischler je zastavil vse sile za enakopravnost in boljšo prihodnost koroških Slovencev, njegovo delo bo ostalo živo v spominu njegovega naroda. O žalni seji v spomin predsedniku SFR Jugoslavije Josipu Brozu Titu, ki je bila v ponedeljek, 4. maja 1981, v skupščini SR Slovenije v Ljubljani, je poročal podpredsednik Fridi Sabotnik. Koroški Slovenci bomo odgovorili na vprašanje po občevalnem jeziku tako kot zahteva zakon, po resnici. Za občevalni jezik bomo navedli tisti jezik, oz. jezike, ki se jih v danih razmerah poslužujemo v družini in v družbenem življenju. Torej bomo v večini primerov navedli oba deželna jezika. Demokracija-napredek-mir ZA SVOBODO IN ENAKOPRAVNOST VABILO na Osrednjo prireditev OB OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE TER OB ŠTIRIDESETLETNICI OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA v soboto; 9. maja 1981,0b 20. uri v Domu glasbe v Celovcu. Sodelujejo: # Mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida # Danica Čertov iz Slovenjega Plajberka # Doppelquartett Bleiberg vom Bergmännischen Gesangsverein Bleiberg-Kreuth # Mešani pevski zbor SPD „Srce“ iz Dobrle vasi # Mešani pevski zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple # Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca # Recitatorska skupina Slovenske prosvetne zveze Govorijo: # Dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij # Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev # Hans Pawlik, deželni predsednik Zveze socialističnih borcev za svobodo Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Narodni svet koroških Slovencev 2/politika 7. maja 1981 Inaš tednik Obisk iz Novega Sada Prejšnji teden je obiskala delegacija občine Novi Sad mesto Celovec. Ob tej priložnosti sta delegacijo sprejeli tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev. Ob navzočnosti konzulov SFRJ v Celovcu Sandorja Zarola in Svetislava Popoviča so zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem goste — predsednika mestne konference skupščine občine Novi Sad Jovana De-sanoviča (na sliki med predsednikoma dr. M. Grilcem in dr. F. Zwit-trom), svetnika mestne konference Jovana Vilovca ter časnikarje radiotelevizije Novi Sad in tamkajšnjega tiska — obvestili o položaju slovenske manjšine na Koroškem. V ponedeljek, 27. 4. 1981, so v galeriji mestne hiše v Celovcu odprli razstavo „Ljudska umetnost iz Vojvodine“, v sredo pa je gostoval svetovno znani folklorni ansambel KUD „Svetozar Markovič“ v celovški Delavski zbornici. Predstave so se udeležili visoki zastopniki političnega žviijenja ter predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem. Slovensko solstvo na Primorskem Na področju slovenskega šolstva je v italijanskem delu Primorske z letošnjim šolskim letom nekaj razveseljivih novosti. Na Trgovski akademiji »Žiga Zois« v Trstu so odprli nov oddelek za zemljemerce. Trgovska akademija traja pet let. V Gorici pa so odprli oddelek za zunanjo trgovino, v sklopu iste trgovske akademije iz Trsta. Gre seveda za pomembno pridobitev, po eni strani so s tem slovenskim učencem odprte večje možnosti strokovnega izobraževanja, po drugi pa je sedaj tudi več novih učnih mest za slovenske ljudi oz. profesorje, s čimer se izboljša tudi socialni položaj mnogih, saj je znano, da je prav v tem pogledu, t. j. v pogledu socialne odvisnosti možen največji pritisk na posameznika. TEDNIKOV TEDNIKOV Diti najvišji predstavnik Cerkve v kaki pokrajini, v kateri živi več narodov, ni najlažja stvar. Predvsem pa ne v pokrajini, v kateri imata nacionalizem in proticerkveno vzdušje tako staro tradicijo, tako globoke in močne korenine kakor na Koroškem. Gonja proti škofu Josefu Kahnu, ki so ga nemško-liberalni koroški krogi posmehljivo imenovali „Schinakel-Pe-pe“, je starejšim ljudem še v spominu. Škof Adam Hefter je bil tem krogom bolj po volji, pa kljub temu zaradi tega Cerkvi niso bili bolj naklonjeni. Njihovo poganstvo se je do kraja razkrilo v dobi nacizma. V burnih časih po koncu druge svetovne vojne, po zmagi V_______________________________ Slovensko šolstvo na Primorskem razpolaga danes z otroškimi vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi šolami ter višjimi srednjimi šolami. Med slednjimi so učiteljišče v Gorici in v Trstu, klasični in znanstveni licej v Trstu, gimnazija-licej v Gorici, trgovska strokovna šola v Gorici (triletna, z dodatnim četrtim in petim letnikom, da imajo dijaki možnost nadaljevanja študija na univerzi), industrijska strokovna šola v Trstu, trgovska akademija v Trstu z oddelkom za zemljemerce in za zunanjo trgovino (v Gorici). Vseh otrok v teh vrtcih in šolah je letos nad 5000, kar je največ od petdesetih let. Kar zadeva pokrajini Trst in Gorica so slovenske zahteve na področju šolstva s tem skoraj izpolnjene, Ni pa še dovoljena za ponovno odprtje osnovne šo- KOMENTAR „Omnia omnibus“ JOŽE WAKOUNIG KOMENTAR nad nacizmom je postal koroški škof 39-letni dr. Jožef Köstner. Hudo breme je padlo na njegova ramena. Dežela je bila razcepljena zaradi grozotnih zločinov nacističnih krvnikov, ki so hoteli iztrebiti koroške Slovence. Breme plebiscitnega in po-plebiscitnega izročila in naročila, bridki in krvavi spomini na nacistično dobo so kakor mora tlačili deželo. Novi škof si je izbral za geslo „Omnia omnibus“, vsem naj bi dal vse. Naučil se je tudi slovenščine. Vendar to še ni pomenilo „vsem vse“. Marsikaterega globoko vernega koroškega Slovenca je hudo prizadela obsodba levičarske skupine, povezana z izobčenjem iz občestva MIHA ZABLATNIK: 3. del Kmet v stiski Razvoj celotnega gospodarstva omogoča naraščanje dohodka na vseh območjih ljudskega gospodarstva. S tem seveda rastejo tudi zahteve kmetov po višjem dohodku. Teh zahtev po višjem dohodku danes v zapostavljenih legah oz. pri majhni površini ni več možno doseči s poljedelsko primerno produkcijo. Manjkajoča velikost kmetije ali dejstvo, da neugodna lega ne dopusti ugodne tehnologije, sto vzrok, da ostane obseg produkcije sorazmerno majhen. Majhna produkcijska količina pa ne more prinesti družini primernega dohodka, če je mogoče producirati samo z visokimi stroški in prodajati po nizkih cenah. Te okoliščine silijo številne kmete, da si iščejo dodatno zaposlitev. Ta zaposlitev je pretežno težko telesno delo z nizkim zaslužkom. Kmet postane v prvi vrsti delojemalec, zraven pa še kmetuje. Najbolj pa nastrada pri teh kombinacijah kmetica. Če pa tak kmet ne najde možnosti zaslužka izven kmetije, je eksistenca njegovega obrata kot gospodarska osnova kmečke družine ogrožena. Z ogrožanjem eksistence kmetij pa je povezana ukinitev negovanja in obdelave zemlje, ki je nosilni steber avstrijskega tujskega prometa. Glavni ukrepi kmetijske politike pri pospeševanju, cenah in dohodkih, so v prvi vrsti direktno ali indirektno pospeševali produkcijo in plodnost. Garancija cen in prodaje je privedla pri najvažnejših pridelkih (mleko in krušno žito) do presežkov. Trenutna politika cen ni v stanu, da bi obvladala situacijo presežkov. Cene očividno ne morejo izvajati istočasno funkcijo količinskega usmerjanja in funkcijo oblikovanja dohodkov. Pri tem dejstvu nastradajo najbolj gorski kmetje, za njimi pa mali kmetje v neugodnih legah, ki delajo pod neugodnimi pro- dukcijskimi pogoji in nimajo možnosti spremembe svojega prideljevanja. Zato bo tudi v Avstriji potrebno, da se oblikovanje dohodkov loči delno od cen in se ustvari kmetijstvu direkten dohodkovni dotok. Taka ureditev je tudi čisto logična. Če namreč država na eni strani porast cen za osnovno prehrano masivno zadržuje in jih drži v prid celotnem prebivalstvu zelo nizko, mora kmetijstvu s posebnim dotokom denarja izenačiti vrzel, ki nastaja med dohodkom in močnim porastom cen za kmetijsko tehnologijo, gnojila in prevozne stroške. Oblika direktnega denarnega dotoka mora biti razdeljena po različnih kriterijih: po velikosti obrata, po za obrat potrebnih delovnih močeh, po donosu kmetije, po težavnih conah, po zvrsti živine, itd. Na vsak način mora biti ta dotok tako visok, da pride kmetovalec vključno vseh dajatev, vsem zavarovalnicam in isto zdravstveno oskrbo do povprečnega delavskega dohodka. le v Ronkih, kjer se je v prvi razred vpisalo zadostno število otrok. Oblast pa se še vedno brani uvesti kakršno koli obliko slovenskega pouka za slovenska območja v pokrajini Videm (Na-diške doline, Rezija, Kanalska dolina). Na tem območju slovenski ljudje nimajo možnosti za pouk v materinem jeziku, razen da obiskujejo kak večerni tečaj slovenščine. Ostaja nadalje še vedno odprto tudi vprašanje posebnega šolskega okraja za slovenske šole, kot ga določajo novi predpisi. Manj ostro se postavlja vprašanje odprtja stolice za slovenski jezik in književnost v Trstu, ker je ta stolica sedaj na novi furlanski univerzi v Vidmu (Udine). Kljub temu pa je potrebno spregovoriti v tej zvezi nekaj besed. vernikov. Predvsem je zagrenila krivica, dvojna mera; saj tistih, ki so se s svojim očitnim, živetim poganstvom najglasneje rogali zapovedim krščanstva in katoliške Cerkve, ki so Cerkev preganjali in uničevali druge narode, niso izobčili. Pogostokrat napeto razmerje med škofijskim ordinariatom in koroškimi Slovenci se je zboljšalo po smrti generalnega vikarja Josefa Kadrasa. Najvažnejši korak pa je napravila Cerkev s škofijsko sinodo in z izjavo o sožitju Nemcev in Slovencev. Velika zasluga za ta zgodovinski dokument gre prav gotovo škofu Köstnerju. Vendar papir sam še ne pomeni odločilne spremembe. Kako je šel ta „škofijski koncil“ mimo velikega dela prebivalstva, dokazujejo letošnje marčne volitve v župnijske svete. To v nekaterih župnijah niso bile več cerkvene volitve, te volitve so bije tam ostrejše od političnih. Številni kandidati niso videli v njih možnosti za sodelovanje skupno z župniki, ampak možnost za delovanje proti župnikom, z namenom, da čim prej izrinejo slovenščino tudi iz Cerkve. Ob teh volitvah so se spomnili svoje pripadnosti Na univerzi v Trstu obstaja seveda stolica za nemški jezik, pa za španskega, da ne govorimo o francoskem in angleškem. Ne pa za slovenskega, ki je drugi jezik v mestu in prvi v zaledju Trsta. Razloga ni drugega kot šovinizem in nacionalizem. Seveda se moramo takoj vprašati, kakšna mora biti univerza, na kateri veljajo namesto znanstvenih šovinistična in nacionalistična merila? In res tržaška univerza v italijanskem svetu nima posebnega ugleda. Je samo ena od mnogih italijanskih univerz. Častitljiva univerza v Padovi ima npr. že od nekdaj tudi slovenščino. Nacionalistični in šovinistični krogi, ki so po prvi vojni oblikovali ne le vseučiliško, ampak tudi druge strukture Trsta, so s šovinističnimi gledanji odrezali dejansko Trst kulturno in gospodarsko od njegovega slo- katoliški Cerkvi tudi tisti, ki že leta niso videli cerkve od znotraj, ki tudi sicer ne živijo po cerkvenih predpisih. Zgodilo se je, da so prišli samo volit, k maši pa ne. v Škof Köstner je v številnih govorih poudaril, kako ga skrbi pomanjkanje duhovnikov. Število novomašnikov je zaskrbljivo upadlo tudi pri Slovencih, pri katerih je bil duhovniški naraščaj prejšnja leta nadpoprečno visok. P o odstopu škofa Köstnerja so se seveda začele širiti govorice o nasledniku. Naj bo, kdorkoli bo. Moral bo biti dober, izkušen dušni pastir, ki bo znal razgibati versko življenje po župnijah. Spoprijeti se bo moral z vsemi hudimi težavami, ki tlačijo koroško škofijo. Tudi znotraj Cerkve se bo moral spoprijeti s pojavi liberalizma in nemško-naciona-listične nestrpnosti. Čeprav si bo izbral drugo geslo, bo njegova naloga vsekakor, da uresničuje Köstnerjevo geslo „Omnia omnibus“, da bo skušal biti vsem vse, tistim, ki trpijo krivico, ki so ogroženi v svojem narodnem obstoju, pa še prav posebno. vanskega zaledja na Vzhodu in na Severu. Odrezali so mestu življenjsko pomembne žile in ga spravili na raven životarjenja. S tako okrnjeno univerzo pa so Trstu onemogočili uveljavitev v znanstvenem svetu, zlasti na področju slavistike in slovanskih študijev, kjer so ga potem drugi prehiteli. Ko se je ustanavljala nova univerza za izobraževalne znanosti v Celovcu, se je v koroškem nacionalističnem vzdušju prav tako postavljalo vprašanje, ali naj imajo tudi stolico za slovenski jezik ali ne. In prevladala je smer, da naj na tej univerzi poučujejo tudi slovenščino na znanstveni ravni. Celovec torej ni naredil iste napake kot Trst. In gotovo se lahko celovška slavistika mednarodno uveljavi, saj ima dejansko pri roki še toliko področij, ki čakajo znanstvene obdelave. Pomembne starine koroških slovenskih govorov in prastare kulture, ki so drugod v veliki meri izginile ali se predrugačile. Če sedaj znova pogledamo na Primorsko! Zakaj se veča vpis v slovenske šole? Predvsem zato, ker je prodrlo spoznanje, da so človeku z znanjem dveh jezikov odprte večje možnosti za življenjski poklic. V trgovskem poslovanju sploh ni več mogoče brez znanja slovenščine. Tudi zaradi jugoslovanskih kupcev, ki so pred leti še kaj poskušali vpraševati po italijansko, sedaj pa je to mimo. Govorijo samo slovensko ali srbohrvaško in delodajalci so prisiljeni iskati ljudi z znanjem slovenskega jezika. Izkazalo se je namreč, da je bolje govoriti slovensko kot pa nerodno lomiti italijansko. In najbrž bi veljalo nekaj podobnega tudi v primeru jugoslovanskih kupcev in obiskovalcev na Koroškem. Bolje lepo in čisto slovenščino kot pa polomljeno nemščino. Ali pa lahko tudi tekočo, vendar z neutaljivim kranjskim naglasom, o tem bi morali spregovoriti, pač slovenski Korošci sami in povedati, kako naj pri njih matični rojaki ravnajo. Zdi se, da bo treba temu vprašanju posvetiti v prihodnje nekoliko več pozornosti. 7. maja 1981 ozadja/3 MNENJA SO. Kot smo poročali že v prejšnji številki Našega tednika, se je na Radišah ob 1. družinskem petju zbralo ogromno število ljudi iz vseh dvojezičnih krajev Koroške. Osemnajst družin, nad 120 pevcev in pevk, je razveselilo publiko, ki je to vrsto kulture zares uživala. Dvorana v Kulturnem domu na Radišah je bila mnogo premajhna, da bi spravila vse ljudi „pod streho“. Krščanska kulturna zveza, ki je bila’prireditelj, je s tem pokazala, da je povezana z ljudmi na podeželju. „V minulih časih je igralo kulturno ustvarjanje v krogu družine veliko vlogo; po večerih so v družinskem krogu peli narodne pesmi, prisluhnili branju dobrih knjig in se tudi poskusili na tem aii onem inštrumentu. Bolj in bolj se kaže potreba poživitve toku časa prilagojene .kulture pod domačo streho1, ki naj bi spet postala temeljni kamen našega kulturnega življenja.“ F. K. v knjigi „Setev in žetev“, ki jo je izdala K KZ v sodelovanju s SIC-om oktobra 1979 „Pri nas doma je bilo petje zelo zasidrano, oče in mati sta pela v zborih, peli smo po večerih in tudi pri delu. Takrat še pri nas nismo imeli televizije, skupno smo peli in molili. Tudi zdaj vsi radi pojemo in radi gremo domov. Danes v šoli in v cerkvi pri ljudskem petju opažam, da mladina predvsem rada posluša petje in se ne upa odpreti svojih ust. Petje v družini naj bi bil prvi korak k zborovskem petju, ki je važen del kulture vsakega naroda.“ Hanzej Olip, Šmarjeta, iz slovenske oddaje celovškega radia Rad se spominjam svojih mladih let, ko smo po vrnitvi iz izselje-ništva začeli novo življenje na Rutah s pesmijo, ki nas je zvesto spremljala do današnjega dne. Pri zbiranju nastopajočih za ta koncert sem bil prav presenečen, v kolikih družinah se še poje. Zavedam se, da je bilo naše vabilo za javni nastop za marsikoga vdor v družinsko intimnost, ki jo nikdar nočemo motiti in bomo pri podobnih prireditvah še bolj previdni. Nužej Tolmajer, Radiše-Celovec Mislim, da je pomen tega načina petja v tem, da se aktivira družinsko življenje in pridejo člani družine proč do televizije, ki močno hromi medsebojne stike. Začudilo me je, da na Radišah ni nastopil skoraj noben „študiran“. Najbrž jih je sram svojega petja, čeprav je jasno, da pri tem koncertu ni šlo za „kvaliteto“, temveč za poživitev petja v družini in prikaza dela našega kulturnega življenja, ki se doslej ni upošteval. Roman Verdel, Borovlje To je bila edinstvena ideja, ki je potrdila važnost petja v družini. Ko sem študiral, sem tako hrepenel po tem vzdušju doma; kjer smo sedeli otroci z mamo in očetom ob peči in prepevali narodne pesmi. Bilo je tako prisrčno domače, toplo duhovno vzdušje. Pri preji in fožanju so prišli zraven še sosedje. Tedaj so pripovedovali tudi najrazličnejše stvari — tudi na tem področju bi kazalo kaj podobnega prirediti. Dr. Pavle Zablatnik, Celovec „Hoditi po izhojeni, asfaltirani poti ni tako naporno, kot iskati tiste stezice, ki so bile včasih. Priprava in izvedba tega koncerta je bilo odkrivanje kulture, ki smo jo že slutili preraščeno z grmovjem. Vesel sem tega koncerta, ki predstavlja pravo novost na področju kulturnega ustvarjanja. Veseli me tudi, da je ta zamisel izšla prav iz kroga tako rekoč mojih najožjih sodelavcev in se je poudaril pomen družine kot osnova kulturnega življenja.“ Dr. Matevž Grilc, Celovec Po prireditvi smo povprašali nekaj ljudi, kaj menijo o taki vrsti prireditve. Mnenja so ... Pobuda Krščanske kulturne zveze je naletela na odmev, kot si ga je zaslužila. Sedaj, po prvih izkušnjah, bo lažje ukrepati in izpolnjevati. Predvsem bi veljalo družinskemu petju vzeti značaj vele-prireditve. Nastopi manjšega števila udeležencev v manjših okvirih — na primer s sodelovanjem dveh sosednjih društev — bi gotovo Poglobili intimnost in morda, če bi uspelo dobro izbrati tudi kraj in čas, pričarati nekaj tistega pristnega, domačega vzdušja, kot so ga občutili naši predniki, če so nekdaj zapeli pod lipo. Predvsem pa v tej obliki kulture bolj kot v kateri koli drugi kaže odpraviti dvojni nivo: tu oder, tam publika ... Mirko Bogataj, slov. oddelek celovškega ORF-a Prireditev je posnemanja vredna iniciativa. Dalo bi se to zamisel tudi realizirati na podobnih področjih, npr. bi se dalo povabiti mlade, da bi govorili o izbranih aktualnih temah. Mislim tudi na razne Uubiteljske skupine, ki doslej niso v zadostni meri prišle do veljave. To so filmarji in fotografi, mladi slikarji, literati itd. Dr. Pavel Apovnik, Velikovec. Stokega koncerta pa še nisem duživeva: korkaj ne čujem pa kor-kaj ne vidim. Mojmuši, da se je štejku ledi nabrovu. Starejša žena iz okolice Komlja pri Pliberku „Treba je ugotoviti, da ima KKZ redno nove iniciative, npr. revijo mladinskih zborov, zdaj to družinsko petje, julija pa, če bo le šlo, koncert naših vižarjev. Ta program dokazuje povezanost celovškega odbora z ljudmi. Ideja je bila dobra, programsko pa bo treba celo stvar še malo premisliti. Na eni strani namreč smo slišali enkratne pesmi, ki so na Radišah prvič v javnosti zazvenele, na drugi strani pa so se pele popevke. Družine naj bi pokazale posebnosti svojega kraja, kot npr. Abujeva družina iz Zahomca na Zilji, in druge. V ospredju družinskega petja ne stoji izdelano petje, temveč je treba videti dejstvo, da se je s tem koncertom poudarila važnost in Pomen petja v družinskem krogu. Mislim, da se je ta namen dose-9el “ Prof. Jožko Kovačič, Lipa ROŽ - PODJUNA - ZILJA Žitara vas Veseloigra „KJE JE MEJA,, Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Marijanišče v Celovcu, Rudolfsbahngürtel 2 Čas: petek, 8. 5. 1981, ob 19.30 uri Gostuje: igralska skupina SKD iz Globasnice Mladinska predstava „ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE“ Prireditelj: KPD „Šmihel“ Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: sobota, 9. 5. 1981, ob 15. uri Gostuje: „Oder Mladje“ Koroške dijaške zveze iz Celovca Po predstavi bo nastopila lutkovna skupina „Žila“ z lutkovno predstavo „KAKO STA SE KUŽEK IN MUCA IGRALA“ MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14.30 uri. Nastopajo otroci domačega društva Mladinska predstava „ŠTIRJE FANTJE MUZIKANTJE“ Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci Kraj: gostilna „Pri Jurču“ v Šentle-nartu pri sedmih studencih Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 11. uri Gostuje: „Oder mladje“ Koroške dijaške zveze iz Celovca. Po predstavi bo nastopila lutkovna skupina „Žila“ z lutkovno predstavo „KAKO STA SE KUŽEK IN MUCA IGRALA“ MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14. uri Spored: Nastop otroškega zbora Anita, Germana in Hanes Jug, deklamacija, igra „Sirota Jerica“, zaključna pesem „Ko si srečerr“. MATERINSKA PROSLAVA z igrico „ČAROVNICA, KI NI MOGLA BITI HUDOBNA“ Prireditelj: Farna mladina v Šentjakobu v Rožu Kraj: Farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14.30 uri Nastopa: Marijin vrtec in otroški vrtec iz Šentjakoba v Rožu POPOLDAN ZA MAME Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radi- šah Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14.30 uri Radiški otroci bodo poklonili mamicam kulturni šopek. POPOLDAN ZA MAME Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14.30 uri Otroški vrtec in šolska mladina poklanjata mamicam kulturni šopek MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah Kraj: pri Adamu v Svečah Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 17. uri Na sporedu so recitacije, pesmi in glasbene točke. MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 19. uri Na sporedu bodo predvajanja učencev glasbene šole, recitacije šolarjev in nato zabaven večer. MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Kraj: gostilna pri Foltu v Slovenjem Plajberku Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 19.30 uri MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Kraj: Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 19.30 uri Nastopajo: šolska mladina, glasbena šola, moški zbor in dramska sekcija SPD „Bilka“. Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na SREČANJE SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PLANINCEV v nedeljo, 17. maja 1981, s pričetkom ob 12. uri pri Štjenkovi koči na Trstelju. Organizator tega srečanja je planinsko društvo Nova Gorica. Prijave: najkasneje do 14. maja. Peljali se bomo z omnibusom. Odhod ob 9. uri iz Celovca. (Glavni kolodvor) MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobri! vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 10. 5. 1981, ob 14.30 Nastopajo: MPZ „Srce“ v Dobrli vasi pod vodstvom Albina Krajnca, otroški zbor SPD „Srce“ pod vodstvom Ljudmile Sturm (ml), folklorna skupina SPD „Srce“ pod vodstvom Lize Pasterk. Krščanska kulturna zveza v Celovcu sporoča, da bo celovški radio oddajal II. del Družinskega petja na Radišah v torek, 12. maja 1981, ob 9.30 uri. MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah Kraj: Farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 10. maja, ob 14.30 J Ali ste vašim otrokom že kupili knji-J go MLADI ROD — posebna izdaja? • (160 strani, cena šil. 70.—). V njej je • objavljen izbor prispevkov, ki so jih • napisali koroški učitelji v 30 letih iz- • bajanja Mladega roda. • Naročite jo pri uredništvu Mladi S rod, 9020 Celovec, Postfach 45. • Preteklo soboto sta stopila pred poročni oltar Marica Wa-kounig iz Mline in Borut Som-meregger iz Kamna. Zakonskemu paru želimo na novi življenjski poti vse najboljše! * V ponedeljek, 4. 5. 1981, je promoviral na graški univerzi za doktorja prava Janko Tischler ml., sin odvetnika dr. Janka Ti-schlerja iz Celovca. Iskreno čestitamo! Kokje Te dni je obhajala v krogu svojih domačih šestdeseti rojstni dan Cundrova mama — Ana Hašej. Življenjska pot jubilantke ni bila vedno posuta z rožami. Spremljalo jo je težko delo na kmetih, posebno še prej, ko mehanizacija še ni bila tako razvita. Težko jo je pred šestimi leti prizadela smrt soproga. Po njegovi smrti je morala sama skrbeti za doraščajoče otroke ter opravljati delo na kmetiji. Medtem so otroci dorasli in ji radi pomagajo. Cundrova mama je vzgojila svoje otroke, ki so ostali materinem jeziku zvesti, v vnete sodelavce na kulturnem in političnem področju. Enotna lista in društvo „Srce“ v Dobrli vasi, Cundrovi mami izrekata iskrene čestitke ter želita še mnogo zdravih in veselih let v krogu svojih domačih in da bi še naprej radi obiskovali slovenske prireditve. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. Koncert Žitrajsko kulturno društvo Trta je povabilo vse prijatelje in ljubitelje petja na koncert, ki je bil v nedeljo popoldan pri Rutarju v Žitari vasi. Nastopil in pel je zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda iz Črne na Koroškem. Predsednik Trte Joža Golavčnik je koncert postavil v široki okvir spomina na delovne ljudi, na delo, in pozdravil goste iz Slovenije. Domači pevci so v pozdrav zapeli Prešernovo Zdravico, nakar se je zvrstil spored delavskih, borbenih, narodnih in umetnih pesmi. Prisrčne povezovalne besede in domače domislice so navajale občinstvo na smeh. Zbor sam je s svojo kakovostjo in močno izrazitostjo tako navdušil poslušalce, da skoraj ni bilo konca aplavza. Po koncertu je zastopnik DPD Črna povabil Trto na obisk, kar so domači pevci z veseljem sprejeli. Koncerta sta se udeležila tudi zastopnika EL Žitara vas, Tinej Hribernik in Franc Kukoviča. Zaman pa je marsikdo iskal med občinstvom kulturnega referenta občine. Florjanovo petje Na predvečer pred praznikom sv. Florjana se zberejo vaški fantje, ker pa je teh premalo, pa jim pomagajo tudi dekleta, in se odpravijo „Florjana pet“. Tako je že od davnih dni, kajti najstarejši vaščani pomnijo, da so že oni prevzeli navado, pesem in napev od drugih in so potem to izročilo dali naprej mlajšim rodovom. Torej, odkar pomnijo ljudje,- pojejo in so peli v šentviški in okolišnjih farah in vaseh Florjana. Ponekod je Florjanovo petje že utihnilo. Pesem in napev nista povsod enaka. Kapelčani pojejo drugače, spet drugače pojejo Selani — tam „hajcajo“, v šentviški in žitrajski okolici pa ga pojejo spet po svoje. Florjana pojejo v čast svetniku in priprošniku proti časnemu in večnemu ognju. Mlinški in pogrški fantje so se zbrali ob mraku pri Bognarju v Mlinčah. Od tam so šli od hiše do hiše, zapeli pred vrati, gospodinje pa so jim prinesle jajc in „zabieva“ (zabela) ter tudi denarja. Manjkalo pa tudi ni domače pijače, kot mošta in žganja ter rujnega vinca. Pevcu, ki nosi masti, pravijo tudi mastjak — da gospodinja zabelo, drugemu, ki nosi jajca — jajčmanu ali kriparju — jajca, kasir pa pobira denar. Ta večer so pevci peli Florjana v Mlinčah, Pogrčah in tudi v Rikarji vasi. Po končanem petju se zberejo pri že zmenjeni hiši in tam spečejo toliko jajc, kolikor jih morejo pojesti. Ostala jajca in zabelo pa prodajo. Tu se tudi zmenijo, kdaj in kje bodo cvrli Florjana, to se pravi, kje bodo zbrani denar „zapili“. Preden so se pevci razšli, so vsi obljubili, da bodo drugo leto spet šli pet Florjana. Libuče Preteklo soboto, dne 25. 4. 81, je lutkovna skupina KDZ, ž igrico „Trdoglavček“ bila gost ljudske šole v Libučah. Izvenredna scenarija češkega scenografa Miroslava Me-lene in zanimiva tematika ljubeznive igrice je v hipu pritegnila publiko, ki se nikakor ni mogla nagledati prikazanega. Prav posebno razveseljivo za lutkarje KDZ je bilo dejstvo, da so lahko nastopili v šoli mecj rednim poukom. V svojem prizadevanju, posredovati slovensko besedo v predšolskem in predvsem tudi v šolskem obdobju otroka, so si med drugim zastavili cilj, s svojim ustvarjanjem prodreti v šole, kjer lahko zajamejo maksimalno število otrok. Na tej poti jim lahko želimo mnogo uspeha, kajti gledališka predstava je izvrstna možnost, posredovati lepoto slovenskega jezika, kar je obenem nedvomno tudi pripomoček na poti k enakopravnosti le-tega. Rožek Materinska proslava Preteklo nedeljo je priredilo kulturno društvo „Peter Markovič“ svojo tradicionalno materinsko proslavo z nastopom tamburašev SPD „Jepa-Baško jezero“ iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich in programom dvojezičnega otroškega zbora iz Rožeka (vodita ga Gerti Valentinič in Margi Lesjak), ki je obsegal točke od petja do recitacije. Nastopil je tudi dekliški trio (Dorica Lepuschitz, Zofka in Gerti Valentinič in Margit Lesjak), ki je dve pesmi. Otroški zbor, ki je star šele nekaj nad eno leto, se je razvil v tem času tako vsebinsko, kot tudi idejno. Že na zaključnem koncertu letošnjega Rožanskega izobraževalnega tedna v Šentjakobu, so navdušile režijske ideje zbora, tudi na materinski proslavi so bile te ideje v ospredju (na sliki pojejo otroci pesem o zaspančku) pestre interpretacije pesmi. „Možato“ se niso postavili z recitacijami in solističnimi vložki samo fantje, tudi dekleta so navdušila številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano in sosednjo sobico gostilne „Pri Kosi“ na Ravnah, do zadnjega kotička. Prireditev je počastil tudi deželni šolski nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko s soprogo, pa tudi domači župnik Niko Marktl in župnik s sosednje Pečnice Peter Sticker. Tamburaši iz Loč, ki pripravljajo že težko pričakovano kaseto svojih temparamentnih komadov, so se v svojih lepih belokrajnskih nošah že z nekaj takti zaigrali v srca Ro-žekarjev in njih gostov. Za slovo so otroci delili zbranim mamicam rože. Po tej poti bi se radi opravičili pri tistih mamicah, ki niso več dobile rož. Prireditelji niso pričakovali tako številnega odmeva na svoja vabila, prihodnje leto pa bo za vse poskrbljeno. Glinje Predsednik slov. prosv. društva v Borovljah Andrej Wieser, je v svojem uvodu omenil, da Borovljane in Radišane že dolga leta veže prijateljstvo. Vrsto nastopov mešanega in moškega zbora ter igralskih skupin je že nastopilo v Cingelcovi dvorani v Glinjah. Tudi minulo nedeljo se je zbralo lepo število rojakov, da vidijo radiške igralce, ki so zaigrali Linhartovo komedijo „Veseli dan ali Matiček se ženi“. Že sedmič so jo zaigrali po naših krajih: doma na Radišah, v Šentprimožu, v Pliberku, v Železni Kapli, v Šentjanžu v Rožu in v Celovcu. Igra je tekla zelo dobro. Videlo se je, da radiški igralci niso nastopili prvič. Občinstvo je z zanimanjem sledilo igranju in besedam. Pohvala gre vsem igralcem in režiserki Sonji Ban, da so si izbrali ta komad, ki je še dandanes aktualen. Rikarja vas Velika množica sorodnikov in znancev se je poslovila na Veliko sredo na šentprimoškem pokopališču od Ane Rupic, Kovačeve mame v Rikarji vasi. Po daljši bolezni je umrla v 77. letu starosti. Bila je skromna, pridna žena, in je v življenju prestala mnogo hudega in trdega. Od sedmih otrok živi samo še eden, sin Valentin, ki pa je že skoraj 30 let v Kanadi. Mož Jurij je umrl že marca 1964. Rajna je bila velika dobrotnica nove šentprimo-ške cerkve in je tudi veliko pomagala v Rikarski cerkvi. Redno je tudi prebirala slovenske knjige in časopise. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Franc Krištof, cerkveni pevci pa so zapeli v slovo. Naj rajna Kovačeva mama počiva v miru. Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Pred kratkim so obhajale visoke življenjske jubileje tri Tischlerje-ve gospe, dve sestri rajnega dr. Joška Tischlerja in njegova vdova. Sestra Nani je bila 19. aprila 1981 90 let, sestra Leni 22. aprila 85, žena pokojnega dr. Joška Tischlerja Ana pa 30. aprila 80 let. Vsem trem slavljenkam izrekata prisrčne čestitke povezane z najboljšimi željami tudi Narodni svet koroških Slovencev in uredništvo NT. (Glej tudi rubriko Gost v Našem tedniku.) Na sliki z leve: Leni Tischler, žena pokojnega dr. Joška Tischlerja, Nani Tischler. 7. maja 1981 kronika/5 4^ Po obisku v petjezičnem Novem Sadu: »Nimamo uradnega jezika« „Govoriti o svoji domovini pomeni istočasno biti pristranski, biti zaljubljen, nežen, biti otroško skuštran in dostojanstven kot himna. Zato najdemo mi, Vojvodžani, ko napišemo tudi samo dve navadni vrstici o ravnini, iz katere izhajamo, — gotovo nehote — take primere, take ljudi in take pokrajine, ki niso samo gola statistika in informacija po načinu turističnega prospekta. Stalno se v teh zapisih najde tudi mnogo našega srca... Vojvodina je danes naša svoboda, je lepota, ki se ne da ponoviti...“ Uvodne besede najznamenitejšega pesnika Vojvodine Miroslava Antiča za obširni prospekt razstave „Kultur der Vojvodina“ (kultura Vojvodine) na Dunaju ne opisujejo le lepote pokrajine, kateri je razstava namenjena (trentuno je del razstave razstavljen v Celovcu), temveč so pristen izraz odnosa sina Vojvodine do svoje domovine. Miroslav Antič je ta svoj odnos znal vliti v izbrane besede, otipljiv pa je bil ta prisrčni odnos bežnemu obiskovalcu tudi v najkrajšem pomenku z domačini, z gostitelji in tudi uradniki. Občutka, da so podobnega mnenja tudi pripadniki vseh 24. narodov in narodnosti, ki živijo v tej avtonomni pokrajini Jugoslavije, se tudi ob zaključku obiska ne moreš otresti, nasprotno: spet in spet se zalotiš pri skoraj podzavestnem stopnjevanju svojega gesla „zweisprachig ist besser“ — dvojezično je bolje v „fünfsprachig ist am besten“ — petjezično je najbolje. Pri zadnjem ljudskem štetju Pred 10 leti so našteli pripadnike narodov in narodnosti, ki živijo v Vojvodini: Srbi, Madžari, Hrvati, Slovaki, Romunci, Črnogorci, Rusi-nk Makedonci, Romi (Cigani), Nemci, Ukrajinci, Slovenci, Bolgari- Mohamedanci, Albanci, Čehi, Rusi, Poljaki, Židje, Grki, Turki, Italijani, Waiahki in Avstrijci. Poleg teh 24 živi v Vojvodini še manjše število pripadnikov drugih narodnosti in etničnih skupin, od Kitaj-oev do Črncev. Pri preštevanju 1971 so ugotovili tudi odstotke prebivalcev po narodnosti: 56% je Srbov (Vojvodina je, kot tudi Kosovo, sestavni del SR Srbije), 22% Madžarov, 7% Hrvatov, 2,7% Slovakov, 2% Ro-muncev, 1% Rusinov, pripadnikov ostalih 18 narodov in narodnosti Pa je skupno 3%. Kot izkušen koroški Slovenec se Pn navedbi odstotkov takoj spomniš svoje ožje domovine in baran-anja okoli 25%-meje za dvojezič- no .»tvo Vojvodine je urejeno večjezič-o. Madžarka Danijela se uči v otro-orn vrtcu tudi srbščine, njen srbski prijatelj pa madžarščine. Večjezičnost v Muzeju revolucije v Novem Sadu. ne napise. In kaj je z enakopravnosti jezikov, vprašaš ob pogledu na nizke odstotke števila Hrvatov, Slovakov, Romuncev in Rusinov. Odgovor: „Nimamo uradnega jezika, pet jezikov je enakopravnih.“ In res: povsod po glavnem mestu Vojvodine Novem Sadu vidiš napise v petih jezikih. Kdor tega ne verjame, naj se sam prepriča na kraju samem ali pa si ogleda fotografije, ki jih objavljamo. „Nimamo uradnega službenega jezika“. V skupščini (parlament Vojvodine) v Novem Sadu se vse razprave prevajajo takoj iz jezika Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu Pnredi v nedeljo, dne 17. maja 1981, ob 14.30 uri v veliki dvorani üelavske zbornice v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO Akademija bo oblikovala geslo „KULTURNA VZAJEMNOST — NAŠA SILA“ Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, plesi ter nastopi u turnih skupin iz Šentvida v Podjuni in Šmihela nad Pliberkom. Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence, ravnatelj dr. Reginald Vospernik Ponovitev šolske akademije bo v nedeljo, 24. maja 1981, ob .30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni govornika (ki, če to hoče, lahko govori v svojem materinem jeziku) v ostale 4 jezike. Posebna tiskovna služba izdaja poseben list („Delegatski glasnik“) za svoje delegate v petih jezikih, vse pismene vloge delegatov se prevajajo v ostale 4 jezike in se delijo delegatom ne po jezikih sortirano kot zbirka. „Tako se ne samo po deklaracijah upošteva enakopravnost narodov in narodnosti v avtonomni pokrajini Vojvodini“, pravi vodja urada skupščine. Večjezičnost na vsak korak: „Nobenemu ne pride na misel, da bi začel računati stroške te večjezičnosti“. no enakopravnostjo. Ta enakopravnost pa se ustvarja v življenju, v praksi.“ In koliko to vse stane? „To nobenemu ne pride na misel, da bi to začel izračunavati. Vsakdo, ki se sam poslužuje svoje materinščine, bo to svojo pravico po- Grob maršala Josipa Broza Tita v njegovi hiši („Hiša cvetja“) v Beogradu obišče dnevno do 15.000 pripadnikov vseh narodnosti Jugoslavije. V občinah (le 4 občine imajo izključno srbski živelj), se uraduje v jeziku (in ne samo v 5 jezikih, ki so po celi Vojvodini enakopravni), ki je tam zastopan v prebivalstvu, procesi se vodijo v jeziku stranke. Vprašam: „Ali se zahteva po sodbi v materinem jeziku ne občuti kot nacionalizem?“ Odgovor: „Zakaj neki? Raznolikost je vendar naša posebnost in naše bogastvo, ki ga hočemo ohraniti s popolno jezikov- magal omogočiti tudi svojemu sosedu. To pač nekaj stane, seveda. Toda to ni vprašanje!“ Gojitev večjezičnosti se izraža tudi s tem, da se pri raznih nastavitvah da prednost človeku, ki zna več jezikov. „Prevajanje ni cilj naše večjezičnosti. Sodnik naj bi znal jezik svojih strank. Zakoni se objavljajo avtentično istočasno v vseh petih jezikih skupno, ne po posameznih jezikih. Tako ima vsak odvetnik ali sodnik takoj vse jezike pri roki.“ In problemi jezikovne enakopravnosti? „Pri jezikovni enakopravnosti ne vidimo nobenih problemov. Morda so, vidimo in čutimo jih pa ne. Če je v mestu kak napis samo v enem jeziku, je to bolj malomarnost odgovornega, kot pa šovinizem ipd.“ odgovorijo. Kako pa je z asimilacijo manjšin narodnosti v večje, v bolj ugledne? „Slehernemu je dana možnost, da ustvarja svojo nacionalnost. V mešanih zakonih, ki jih je mnogo, se pač otroci odločajo za narodnost tistega, ki jim je bolj pri srcu.“ Tudi kurioznosti nudi Novi Sad: visoko nad mestom ob trdnjavi kaže stolna ura z velikim kazalcem ure, z malim pa minute, v mestu samem pa prevajajo gledališko predstavo v madžarščini simultano v srbščino. Tako smo prisluhnili po slušalkah direndaju na odru v madžarščini. Če bi odgovorni reagirali pametno, bi prišlo to gledališče v okviru razstave o Vojvodini tudi na Koroško (na Dunaju so gostovali) in nam nudilo ta edinstveni kulturni užitek; s simultanim prevajanjem se ustvari neposreden intelektualni kontakt z jezikom na odru, čeprav gledalec nimaš najmanjšega pojma o njem. Obiski v raznih uredništvih časopisov in radia ter televizije Beograd so zaokrožile sliko neverjetnih naporov in dosežkov na področju jezikovne enakopravnosti v avtonomni pokrajini Vojvodini, ki predstavlja najboljši primer svoje vrste v naših krajih in najbrž tudi po celem svetu. FK PIŠE MIHAZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL Kot vidite, se predstavljamo v tej številki NT z novo glavo. S prejšnjo glavo je nastal ponekod nepravilen vtis, da opravljam to servisno delo kot oseba sam. Vsakemu pa je jasno, da posamezna oseba ne more nuditi zadostne pomoči, temveč mora biti na razpolago tudi KOROŠKA ENOTNA LISTA učinkovita organizacijska struktura. Ker sta od vsega začetka, odkar smo začeli s tem servisom v NT, organizatorska in finančna nosilca delovanja „mi za vas“, Klub slovenskih občinskih odbornikov in Koroška enotna lista, smo se odločili, da temu primerno prilagodimo tudi glavo naše servisne rubrike. Varčevanje energije — prihranek davkov Kdo lahko zaprosi? Lastniki stanovanjskih hiš, lastniki zadružnih stanovanj, najemniki starih ali novih stanovanj in graditelji v času gradnje. Zakaj se dobi denar? 1. Za toplotne črpalke (Wärmepumpen), solarne naprave, naprave za proizvodnjo električnega toka do storitve 1 MW, na- prave za energetsko koriščenje biomase. 2. V že gotovih stanovanjskih prostorih za zvišanje toplotne zaščite, predvsem toplotna zaščita oken, zunanjih sten, vrat, streh, kletnih stropov, podstrešnih tal, znižanje izgube energije, znižanje potrošnje energije, naprav za centralno kurjavo in pridobivanje tople vode. Kako pridemo do denarja? Na leto lahko odstavimo od davka (Absetzbeträge): šil. 10.000.— na osebo, nadaljnjih šil. 10.000.—, če samo eden zasluži (Alleinverdiener) in šil. 5.000.— na vsakega otroka. Izdatki morajo biti v smislu energetskega gospodarstva in jih je treba predložiti finančnemu uradu. Upoštevajo se samo investicije, ki presegajo šil. 5.000.— na leto. Če torej investirate v enem letu šil. 13.000.—, se odšteje šil. 5.000,— kot lastni prispevek, šil. 8000.— pa lahko uveljavite pri odstavitvi davka. V primeru, da presežejo investicije zgornjo mero za odstavitev od davka, pokrijte presežni del stroškov s kreditom, da lahko koristite odstavitev od davka tudi še v naslednjem letu oz. naslednjih letih, torej vedno v maksimalni višini možne odstavitve (Höchstabsetzbetrag). V primeru nejasnosti sem vam radevolje tudi osebno na razpolago. Za večino investicij v smislu toplotne zaščite oz. varčevanja energije se dobijo tudi subvencije oz. ugodni krediti, za katere pa je treba zaprositi pred začetkom gradnje. 6/branje rTTz 7. maja 1981 naš tednik__________________________________________________________________ V petek, 30. aprila 1981, so obiskali sedež Narodnega sveta koroških Slovencev in uredništvo NT dijaki iz Vöcklabrucka na Zgornjeavstrijskem, ki so bili pretekli teden na šolskem izletu na Koroškem. Narodnopolitični položaj na Koroškem sta jim razložila osrednji tajnik'NSKS Jože Wakounig in poslovodeči tajnik Franc Wedenig. Zgornjeavstrijski dijaki so obiskali tudi gimnazijo za Slovence. Novi številki ,Mladja‘ in ,Žetve‘ Razstava leta: Zlato iz Kolumbije Zelena številka mladja, enainšti-rideseta po vrsti, ne prezentira kakšnih novih slovenskih imen. Svoje tekste objavljajo študentke Jožica Čertov, Maja Haderlap in Olga Vouk ter učitelja Florjan Li-puš in Janko Messner, pa še Kristjan Močilnik, o katerem ni možno kaj točnejšega povedati, ker ta številka mladja na žalost ne pozna nobenih biografskih ali drugih podatkov. Zastopana sta tudi dva Nemca, in sicer Hansjörg Zauner s pesmimi, ki jih je prevedla agilna predsednica dunajskega Kluba slovenskih študentov Olga Vouk ter Karl Müller s slikami. Florjan Lipuš objavlja novo poglavje iz nastajajočega teksta „pevci in pogrebci“, Janko Messner pa „latinske kunštne“, to so, mislim, „pesmi“ in še tri druge proze. Tekst Kristjana Močilnika, se mi zdi, je preveden iz nemščine. V tekstu mrgolijo four- or- more-letter- words — tega v slovenščini ne potrebujemo, to ni nobena novost v smislu pravilnika revije. Jožica Čertov, Olga Vouk in Marija Fladerlap objavljajo pesmi, ob katerih se mi zdi, da so najbolj lirični še verzi Maje Haderlap. Ob koncu so zapisane „smernice za revijo mladje“ (podnaslov: „in za vse tiste, ki jih vabimo k sodelovanju, k temu pa vabimo vse“), ki jih je uredniški odbor „formuli-ral“/napisal po zahtevah nekdanjih in sedanjih sodelavcev revije mladje po razgovoru v Mohorjevi hiši, dne 30. decembra 1980. Čeprav revija nikoli ni bila ezoterične narave, bo ta številka še naj- bolj ustrezala koroškosiovenskemu okusu. V petem letniku je izšla tretja številka tega mladinskega lista, to je 0,6 številke letno. To dejstvo upošteva uredniški odbor v uvodu: „Po daljšem premoru Vam predstavljamo 3. številko ŽETVE“ in dalje „glasilo dijaške Marijine kongregacije“. List — natiskan na 24 straneh v ofsetni tehniki — izdaja aktivni sedmošolec Vincenc Gotthardt z uredniškim odborom. Najvažnejši članki informirajo o programu DMK v šolskem letu 1980/81, o aktivnostih kongregacije in o misijonski tomboli, ki so jo organizirali lani oktobra. Z izkupč-kom misijonske tombole (14.000.— šilingov) je Marijina kongregacija, katere predsednik je Benjamin Wakounig, podprla misijonskega bogoslovca pri njegovem študiju. Objavljen je tudi nagovor mag. Ivana Olipa pri maši v Marijanišču na dan 10. obletnice smrti dr. Franceta Cigana. Med spisi najdemo nekaj pesmi Vincenca Gotthardta, tako „ECCE HOMO“, lepo enoto, ki jo je prej že objavil v nedelji, kar pa ne sodi ravno med pesniško elegantne geste, namreč eno in isto stvar, bodisi še tako dobra, večkrat objaviti. Na zadnjih straneh najdemo pesmi Ernesta Cardenala, kar priča o obveščenosti in pozornosti dijakov. V programu DMK za šolsko leto 1980/81 je orisan tudi cilj zveze: poglabljanje vere v sebi in drugih ter učenje organiziranega dela. ŽETEV je vsekakor glasilo, ki ga je treba vsaj prelistati. J. F. V ciklusu razstav „Kulture neuvrščenih“ je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane reprezentativno razstavo. Z njo gostuje Muzej zlata Banke republike Kolumbije iz Bogote. Iz Največje zakladnice zlata na svetu je bilo izbranih 300 zlatih predmetov in 50 predmetov izredne keramične umetnosti iz sedem najbolj pomembnih starih kultur Kolumbije. To so znamenite kulture Calima, Muisca, Narino, Quimbaya, Sinu, Tairona in Tolima. Časovno zajemajo razstavljeni predmeti čas od I. do XVI. stoletja, do prihoda španskih zavojevalcev v Južno Ameriko. V umetnosti obdelovanja zlata so kolumbijski staroselci dosegli popolnost v reliefu in v vseh tehnikah od varjenja do pozlate, tajenja, tiska, do zapletenega vlivanja v tehniki izginulega voska. Pred približno 100 poslušalci je v okviru salzburškega čitalniškega foruma „Leselampe“ bral Florjan Lipuš 27. aprila 1981 iz nemškega prevoda „Dijaka Tjaža“ (Der Zögling Tjaž), ki sta ga pripravila Peter Handke in Helga Mračnikar. Med navzočimi je bil tudi generalni konzul SFRJ Novak Brkovič z ženo in ostalimi zastopniki jugoslovanskega konzulata. Po branju je sledila diskusija. Po želji enega izmed navzočih je bral pisatelj tudi kratek odlomek iz slovenskega izvirnika. V vprašanjih, ki so jih navzoči stavili Lipušu in Mračnikarjevi, so se pozanimali o nastanku prevoda, o zgodovini in zastopnikih koroške slovenske literature na splošno in tudi o trenutni problematični situaciji revije „mladje“. Lipuš je dejal, da je ukinjeno „mladje“ zaradi finančnih vzrokov, ni pa podrobneje omenil situacije revije — razkola v mladju. Prav tako je omenil tradicionalno kritično in samostojno držo revije kot možnost izražanja (artikulacije) za slovenske in nemškogovoreče avtorje. Neodvisnost in kritični dostop sta — po mnenju Lipuša — vzrok za izostalo podporo slovenskih osrednjih organizacij. Tudi uradni kulturni dejavniki so pomankljivo Predmeti na razstavi v Goričanah vse to dokazujejo. Razstavljene so izredne umetnine: nakit Indijancev, drobne in velike figure, ki so jih polagali v grobove, daritveni predmeti, zlate maske in glasbeni instrumenti, čelade, oklepi itd. — vse je iz zlata, in vsi ti predmeti so vsak zase tudi velika umetnina. Zgovorno nam predstavljajo staro zgodovino, umetniški razvoj, zapletenost verovanja in načina življenja starih prebivalcev današnje Kolumbije. Razstava oživlja staro legendo o „El Doradu“, o zlatem poglavarju Muiscov, o zlatu in smaragdih, ki so jih zmetali njegovi podaniki ob njegovem ustoličenju v sveto jezero Guatavita, ki še danes budi poželenje iskalcev zlata. Na razstavi bodo ob predmetih, ki jih že desetletja čuva v svojih trezorjih Banka republike Kolumbije tudi podprli „mladje“. Po mnenju Lipuša kažejo osrednje organizacije premalo zanimanja za tisto področje kulture, ki se mora šele uveljaviti. Razpust avtonomne literarne revije, kot je „mladje“, zagotovo pomeni veliko izgubo; s tem je slovenskim m nemškogovorečim kritičnim avtorjem odvzet važen forum izražanja. Poleg literature se je publika pozanimala tudi za politični položaj taki, ki so jih odkrili šele v zadnjih letih in so sedaj prvič predstavljeni na razstavi leta v muzeju Goričane. Poleg razstave bodo predvajani tudi filmi o Kolumbiji, tako da se obiskovalci razstave celoviteje seznanijo z značilnostmi vseh sedmih kultur Kolumbije iz predšpan-ske dobe. Razstava je odprta do 31. maja 1981, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Ker je zanjo izredno zanimanje, prosimo, da že sedaj vse skupine zaradi strokovnega vodstva najavijo svoj obisk na telefonsko št. 22-475 ali 611-155 ali pismeno na naslov: Slovenski etnografski muzej, p. p. 73, 61000 Ljubljana, Prešernova c. 20. Vstopnina za šolarje in mladino je 10 din, za skupine odraslih (najmanj 20 oseb) 30 din, za odrasle posameznike pa 40 din. V muzeju neevropskih kultur v Goričanah si istočasno lahko ogledate še občasno razstavo UMETNOST AFRIKE ter stalno zbirko kulturno-zgodovinske razstave Kitajske. slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To je potrdilo, da ni mogoče ločiti koroške slovenske literature in splošno-družbenih vprašanj narodne skupnosti. Obstaja pa potreba po informaciji o notranjeslovenski diskusiji tudi v drugih zveznih deželah. Večer je poleg literarnih vtisov zapustil tudi mnogo odprtih, nedogovorjenih vprašanj. Ulrike Zemme Manjšina je most Dolga leta smo koroški Slovenci že povod za vgrajevanje prispodobe „mostu“ med narodi in državami — v govorih in izjavah. Stalno in povsod smo o tej svoji nalogi slišali — počasi smo sami začeli verovati v to svojo vzvišeno zgodonisko usodo. Realisti so že začeli upati v izpolnitev teh načrtov, idealisti so se pa kar na licu mesta zaljubili v ta svoj pomembni življenjski namen. Pri pogledu na razne dogodivščine (nemščina spremnih katalogov Cankarjeve razstave pred leti, zdaj razstave o Vojvodini — na Dunaju in v Celovcu) in prireditve obojestranskega interesa, pri katerih bi se mogel in moral uporabiti ta naš zgodovinski „most“, se opazovalcu vsiljuje občutek, da bo „naš most“ ostal realen le v govorih, iz vsakdanjega življenja (v kolikor je tu bil sploh kdajkoli prisoten) pa je izginil kot kafra Florjan Lipuš bral v Salzburgu Valentin Polanšek Križ s križi 111. Dejal je: Narod, katerega mladina ima tako vero, je nepremagljiv! Po teh besedah so se naše oči še bolj lesketale. Marširali smo skozi temno noč do naših prenočišč in naša pesem je donela. Nepremagljivo je vriskalo naše srce! . . . Ko smo naslednji dan občudovali stare stavbe v mestu, so nas nagovarjali ljudje, ploskali so, ko so čuli naše petje, postajali so in se ozirali po nas ... Mi smo jim pokazali nemške pesmi in smo se kot Nemci vedli. Zdaj vedo, kaj je Nemčija . . . Marija Graf Žolčno se je prelivalo v bralčevem drobovju: Kakšno pretiravanje! Ali se ji je sanjalo, Grafovi? Kolikor sem jaz hodil skozi ulice v bližini hotela Miklič, se ni nihče občudovaje oziral po nas. Obratno, nekateri so nas preočitno prezirali. In tisti prezident bo hvalil? Vedevejeski komisar mi je mnogo drugega vedel povedati o generalu Rupniku in Rupnikovi li- niji in sabotaži in petokolonaštvu še za časa kraljevine Jugoslavije. In kaj je pisala Erika Kanduth: . . . Potovanje skozi Laibach. V davno pozabljen čas nas je zavedel korak skozi stari predel mesta. Vsak mimoidoči gotovo ne opazi znakov stoletja stare kulture. Mi pa smo s pozornim opazovanjem zasledili v starih hišah in na gradu pričevanja nemške ustvarjalnosti, ki nam jasno izpričujejo nemški čas, katerega nam nihče ne more odrekati. . . Kako je moč spremeniti pristno sliko, je nam pokazalo dvajsetletno jugoslovansko vladarstvo. Kot odbijajoči kontrast stojijo danes enolični stanovanjski bloki napram stavbam iz dobrih starih časov . . . Stalno se srečujemo s kulturnimi ostanki naših prednikov . . . . . . Opazili smo, da smo Lajbaharjem nudili enotno sliko nemške mladine, katere še niso poznali. Tako smo opazili, kako obširno bo še področje naših nalog in rajha ... Da smo našo dolžnost dostojno izpolnili in ljudem nudili vzoren zgled, lahko trdimo . . . Kolikor se je dijak spomnil Grafove in Kandutho-ve, sta bili le za povezovalne tekste pri zboru. O petju ne duha ne sluha. Zato vsa ta frazologija, s katero je dirce imel gotovo veselje. Bralec se je samo spominjal, da so prvi večer v marškoloni srečali dolgo kolono črnih dedcev. Edino pri teh je poveljujoči salutiral. Pa čisto na drug način. Nemško salutiranje ni bilo. Gertrude Locker, na katero se je dijak spominjal, ker je pela izvrsten sopran, pa je pisala o zborov- skem nastopu na radiu v Laibahu letos poleti. Tedaj še dijak ni bil član izbranega zbora. Löckerjeva je pisala bolj doživeto, bolj srčno, tako, da ji verjameš, kaj ji petje pomeni. Profesor dr. Reuß pa je rad v uri zgodovine dejal, da je Ranke, nemški zgodovinar dejal: Zgodovina je to, kar je bilo! Dijak pa si je dejal: Sam imam izkušnje, kaj pomeni uradno za Nemce danes zgodovina. Saj mnogo izvem, kaj poročajo iz Moskve in Londona. Če to primerjaš z radijskimi poročili folksempfengarja? Sranje. Vse je navzkriž. Ali, če primerjam vso laž okoli uboja mojih v Sosednju in tako imenovano „uradno poročilo”? In zakaj vse te nemške laži? In prepoved, da ne smeš poslušati črno? In da ne smeš prebirati knjig, ki jih nimajo v tržni knjižnici, ki je podaljšana roka gaulajtarja, zato se reče tudi gauknjižnica? Samo to smeš, kar dovoli Goebbels! En sam človek ve, kaj je prav? Pa se še uradno imenuje propaganda-minister. Propaganda se na splošno imenuje nekaj, kar ni resnica. To ve vsak kra-janski teleban. Pa vseeno vsi ponavljajo iste laži. Zakaj je tako? Ali znajo že vsi tako naročeno lagati? Ali se znajo tako spretno pretvarjati, da ravno nasprotno mislijo, kar govorijo? Javnost je prava norišnica. In najbolje je, da si nor ali da se delaš prepričljivega norca. Vseeno se je nekako uživljaj v počitniško razpoloženje. (Dalje prihodnjič) radiotv/7 7. maja 1981 ■ naš tednik od petka, 8. maja 1981 do četrtka, 14. maja 1981 PETEK, 8. maja 1981: 9.00 Poročila 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV — 10.30 Noč pred Poroko (pon.) — 12.20 Klub seniorjev ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17'55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 De-rik — 21.15 Modna revija — 21.20 Jolly Joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Šport — 0.30 Poročila. SOBOTA, 9. maja: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Ruščina — 9-35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Glasbeni portret — 11.25 Nočni studio (pon.) — 12.30 Zapoj z nami — tS.OO Poročila — 13.55 Arana — popoldanska ljubezen — 16.00 Iz parlamenta ~~ 17.00 Športni abc — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 Za lahko noč ~~ 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19- 30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20- 15 Anneliese Rothenberger vas vabi ~~ 21.50 Šport — 22.10 Pomlad jazza na Dunaju — 1. dan — 23.10 100. no-gometni finale angleškega kupa — 0.30 Poročila. NEDELJA, 10. maja: 11.00 Ura tiska ~~ 12.00 Socialna osiguranost — 15.00 Kaj vse počenja ta ženska — 16.45 Pi-nokijo — 17.10 Z Odisejem na potovanju — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Av-strija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20-15 Mamo Rose ljubijo vsi — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 11. maja: 9.00 Poroči-la — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim 4a mizo — 10.00 Šolska TV — 10.30 Odločitev — 11.45 Ulica se prebuja — dokumentacija — 12.00 Iz parlamenta ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi _ 17.55 za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem 37 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, dru-2inska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki " 19-30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob Ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rockford 21.50 Večerni šport — 23.05 Poročila. q ^CREK, 12. maja: 9.00 Poročila — ■d® Am, dam, des — 9.30 Angleščina ~~ 10.00 Šolska TV — 10.30 Hokus po-Us> ali kako se naj znebim svojega °ža — 12.10 Zdravnik in ljuba žival 7~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, ',es — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 j~a lahko noč ■— 18.00 Dekle z Avigno-ca 7- 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, [užinska oddaja — 19.00 Avstrija v Uk! — 19 30 Qas v s|jki _ 20 15 Zlati esek — 21.00 Novo od včeraj — 21.45 JPbica drugega — 23.05 Poročila. g T^P^DA, 13_ maja; g go Poročila — 3 Oddaja z miško — 9.35 Francošči-a ' 10.05 Šolska TV — 10.35 Vihita ^ kavbojka — 11.55 Janez in Lena — 17 b Zlati pesek — 13.00 Poročila — ^■90 Lutkovna predstava — 17.30 Viki 0R 1®-00 Čudovito življenje — 18.25 danes — 18.30 Mi, družinska od-aja — 19 00 Avstrija v sliki _ 19 30 ® v sliki — 20.15 Enkrat je premalo 22.15 Poročila. 9 05ETRTEK’ 14- maja: 9 00 Poročila — liu. ArT1, dam, des — 9.30 Dežela in živi?- - 1000 Šolska TV - * 10-30 Nai 12 in bezen ~ 11 * * * *'55 Mož-goslač — čila '/Vil1 Shakespeare — 13.00 Poro-" 17-00 Am, dam, des — 17.30 p0 0 ~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 18 nn? V l0nec ~ 18'25 0RF danes ~ ■uu Mi, družinska oddaja — 19.00 Av- 2o ic ^ sl.iki - 19-30 Čas v sliki -rest Sončni konji — 21.05 Mount Eve-PoročH 21-50 Večerni šport — 22.40 gandna oddaja — 20.00 Titovi spomini — 21.05 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 22.05 Propagandna oddaja — 22.10 V znamenju — 22.25 T. Mann: Budden-brookovi. PETEK, 8. maja 1981: 17.25 ORF danes — 17.30 Šolska TV — 18.00 Socialna osiguranost — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Po sledovih tretjega tisočletja — 21.15 Modna revija — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Vroče zlato iz Caladora — 0.05 Poročila. SOBOTA, 9. maja: 16.30 Prostost v zahodnem mestecu — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Igranja na odru — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Gangsterski poglavar New Yorka — 23.50 Poročila. NEDELJA, 10. maja: 16.10 ORF danes — 16.15 Draga mama — 17.15 Odločitev — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Francija je volila — 21.30 Nenavadni dogodki Roalda Dahla — 22.20 Šport — 22.35 Chicago — 23.20 Poročila. PONEDELJEK, 11. maja: 17.55 Perspektive — 18.30 Orientacija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zdravnik in ljuba živinica — 21.05 Poli-sario — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Satyricon — 0.30 Poročila. TOREK, 12. maja: 17.55 ORF danes — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Werner Schneyder — „solo trio“ — 21.50 Deset pred deseto — 22.00 Cafe Central. SREDA, 13. maja: 15.00 Šport — 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Nogomet — 22.00 Deset pred deseto — 22.30 Chicago 1930 — 23.15 Poročila. ČETRTEK, 14. maja: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 25 let vojaške glasbe v 2. republiki — 22.20 Club 2. SOBOTA, 9. maja: 8.25 Poročila — 8.30 Vrtec na obisku —- 8.40 Kapitan Kuk — 9.00 Zbis-F. Rudolf: 40 zelenih slonov — 9.20 Tehtnica — za natančno tehtanje — 9.50 Pisani svet — 10.20 Tržaški mozaik — 11.05 Jezik v javni rabi — 11.15 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta — 12.15 Poročila — 13.30 EP v boksu — 14.55 Nogomet: Napredak : Sarajevo — 16.45 Poročila — 16.50 Risanka — 17.25 Zadnja dirka — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Tito-vojak in vojskovodja — 20.45 Prva sobota — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Poročila — 21.40 Peklenski otok — 23.10 TV kažipot. NEDELJA, 10. maja 1981: 9.15 Poročila — 9.20 Živ, žav — 10.10 Na vrat na nos — 11.05 TV kažipot — 11.25 Mozaik — 11.30 Narodna glasba — 12.00 EP v boksu — 16.00 Poročila — 16.05 Kulturna dediščina Pakistana — 16.30 Mednarodni plavalni miting — 17.15 Športna poročila — 17.30 Herpeljci — 17.40 Jannin portret — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ko pomlad zamuja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna reportaža — 21.30 V znamenju — 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 11. maja: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 16.15 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 17.15 Poročila — 17.20 Minigodci v glasbeni deželi — 17.35 Viharno snubljenje — 18.00 Pred izbiro poklica — 18.30 Obzornik — 18.40 Pop-godba — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ikarov padec — 21.40 Kulturne diagonale — 22.20 V znamenju. TOREK, 12. maja: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.25 Šolska TV — 17.20 Poročila — 17.25 Kapitan Kuk — 17.35 Akademska folklorna skupina „France Marolt“ — 18.05 Palčki nimajo pojma — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi — Hidak — 19.00 Knjiga — 19.15 LJUBLJANA PETEK, 8. maja 1981: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Družina Smola — 17.45 Pesmi jugoslovanskih narodov — 18.15 Obzornik— 18.25 Piši, kot govoriš — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propa- NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za osta- lo inozemstvo 300.— šil. (po zračni pošti 550,— šil.). — Lastnik in izdaja- telj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer- egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mo- horja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Petek, 8. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar po domače. Sobota, 9. maja: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 10. maja: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 11. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Posnetki osrednje prireditve ob zmagi nad fašizmom in podpisa avstrijske državne pogodbe „Demokracija, napredek, mir“ — Für Freiheit und Gleichberechtigung. Torek, 12. maja: 09.30—10.00 Posnetki družinskega petja na Radišah — 2. — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! Igor Dekleva: Mali pianist. Sreda, 13. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo: ljudske pesmi. — Cerkev in svet. Četrtek, 14. maja: 14.10—15.00 Koroški obzornik — „Kekec“ — mlad. igra (igra: Mladinska igralska skupina iz Pliberka). Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Vzpon Rou-gonovih — 21.50 V znamenju. SREDA, 13. maja: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.30 40 Zelenih slonov — 17.50 Velike razstave — 18.15 Okrogli svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Primorska poje — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Napad na policijsko postajo — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 Miniature — 22.05 V znamenju. ČETRTEK, 14. maja: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.30 Poročila — 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.05 Mozaik kratkega filma — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 21.30 625 — 22.10 V znamenju. Poročila — 20.55 Milan Basta — 21.50 Športna sobota. NEDELJA, 10. maja: 15.40 Nedeljsko popoldne — 17.45 Poročila — 19.00 Retrospektiva animiranega filma — 19.30 TVD — 20.00 Jazz na ekranu — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Odrske luči. PONEDELJEK, 11. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Bajke daljnih ljudstev — 18.00 Enci — Menci — 18.15 Mladi raziskovalci — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20:50 Zagrebška panorama — 21.15 Obljubljena dežela — 22.15 Iz sporeda TV. TOREK, 12. maja: 16.30 TVD — 16.55 Otroška oddaja — 17.25 Svečana akademija ob 100-letnici rojstva Dimitrija Tucoviča — 19.30 TVD — 20.00 Igra Vam Count Basie — 20.50 Zagrebška panorama — 21.45 Izobraževalna oddaja. SREDA, 13. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 Rokomet: Med- veščak : Kolinska Slovan — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.10 Nogomet — 21.10 Zagrebška panorama — 21.30 Tale. ČETRTEK, 14. maja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Družba Zore rdečelaske — 18.15 Znanost — 18.45 Ugrabitev — 20.00 3-2-1 ... Gremo! — 23.00 Poročila. PETEK, 8. maja: 16.55 Test — 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TV — 17.45 Tito otrokom — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Pojemo Titu — 19.30 TVD — 20.00 Vselej ob glasbi — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Tevete-ka — 21.55 V petek ob 22. uri. SOBOTA, 9. maja: 17.25 Test — 17.40 Wembley: Manchester City Tottenham Hotspur — 19.30 TVD — 20.00 Razmišljanja Margareth Mead — 20.45 HOTEL OBIR Železna Kapla zaposli za poletno sezono: • natakarja — (servirko) • kuhinjske pomivalke • sobarico ^ Nastop dela, delavni pogoji, plačilo po dogovoru. Informacije: tel.: 0 42 38 / 38 1 ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI Albin Vavče, Letina 50.—; Fric Jernej, Šmihel 20.—; Johan Bricman, Strpna vas 30.—; Marija Lamprecht, Strpna vas 20.—; Maks Piko, Vidra vas 20.—; Doroteja Randev, Dob 50.—; Ludvig Krasnik, Dob 50.—; Josef Možina, Dob 70.—; Lorene Kert, Dob 40.—; Marko Trampuš, Dob 70.—; N. N., Brege 70.—; Andrej Milavec, Brege 20.—; Julijana Zechner, Gornja vas 20.—; Franc Trap, Dvor 40.—; Franc Perč, Bistrica 50.—; Veronika Gril, Bistrica 20.—; N. N. Šmihel 20.—; Jože Ku-šej, Šmihel 20.—; N. N., Šmihel 20.—; Valentin Čebul, Šmihel 100.—; Janko Pečnik, Rute 120.—; Jože Partl, Bistrica 50.—; N. N., Dobrla vas 20.—; Peter Mohar, Dobrla vas 500.—; Ignac Miklau, Kokje 760.—; Janze Kaiser, Rinkole 50.—; Emil David, Rinkole 30.—; Mihael Lubas, Vogrče 100.—; Maks Žmavcer, Vogrče 20.—; Gertraud Končič, Vogrče 70.—; Jožko Koncilija, Vogrče 20.—; Franc Jelen, Li-buče 20.—; Margareta Krainz, Libu-če 50.—; Anton Skuti, Podkraj 20.—; Johan Skuti, Podkraj 20.—; Janko Igerc, Podkraj 20.—; Luka Borovčnik, Podkraj 40.—; N. N. Ponikva 20.—; Janez Snedec, Ponikva 50.—; Marija Valeško, Drveša vas 20.—; N. N. Drveša vas 20.—; Ursula Augustin, Boja vas 30.—; Tomaž Petek, Zagorje 20.—; Margareta Petek, Polena 120.—; Adela Gril, Plaz-nica 140.—; N. N., Dobrla vas 150.—; Rudolf Vouk, Dobrla vas 20.—; Mirko Srienc, Žirovnica 30.—; Mirko Hudi, Žirovnica 20.—; Marija Petrovnik, Vogrče 80.—; Marija Wutte, Vogrče 50.—; Marta Kreuz, Blato 70.—; Lenart Kac, Blato 70.—; Elizabeta Schager, Blato 20.—; Feliks Buchwald, Nonča vas 20.—; Nežka Kert, Nonča vas 20.—; Marija Buchwald, Nonča vas 100.—; Leopold Cvelf, Nonča vas 20.—; Marija Trampuš, Pliberk 40.—; družina Pachtev, Pliberk 20.—; Johan Janeš, Sekira 200.—; Johan Feinig, Sveče 50.—; Josef Stornik, Leše 20.—; Janez Mikel, Svatne 20.—; Johan Keuschnig, Svatne 40.—; Marija Böhm, Velika vas 30.—; Doroteja Samonig, Šentjakob 50.—; Franc Keuschnig, Brez-nica 30.—; Gregor Piček, Rožek 20.—; Albin Dovjak, Šmartin 20.—; N. N. Dolinčiče 20.—; Anton Krau-zer, Dolinčiče 50.—; Franc Prein, Goriče 20.—; Jože Riessinger, Šentjakob 20.—; Jože Krištof, Velika vas 20.—; Stanko Trink, Drobole 20.—. POSOJILNICA CELOVEC Takojšnja stalna namestitev je možna za vodja naše Posojilnice v Celovcu. Plača je zelo primerna. Takojšnja namestitev, če izpolnite vse pogoje. Pogoji: • Sposobnost za vodenje vseh bančnih (Posojiiničnih) del • Osnovno šolski tečaj (Grundschulungskurs) I in II • Strokovno šolski tečaj (Fachschulenkurs) Prijave pošljite na Posojilnico Celovec v r. preds. Kristijanu Brezniku Bahnhofstraße 1 9020 Celovec/Klagenfurt Ločani zmagali na „Srečanju“ Skoro ne mine teden, da ne bi bilo iz Loč poročati kaj novega iz društvenega ali vsaj iz zasebnega življenja naših ljudi. Prav to pa živo izpričuje, kako močno je naše udejstvovanje tudi na tem delu Koroške, čeprav ga nekateri krogi najraje zamolčijo ali to vsaj skušajo storiti. Tako smo sodelovali na televizijski oddaji „Srečanje“ v Ljubljani, ki je neke vrste kviz z delno resno, predvsem pa zabavno vsebino. Naša ekipa z Eriko Wro-lich, Ireno Černut, Tončekom Uršičem, Mirkom Singerjem in Francem Černutom, se je pomerila z „nasprotniki“ iz Metlike. Da se je to tekmovanje končalo 3: 2 v prid Ločanov, pravzaprav niti ni presenetljivo, saj zmage ali vsaj vidna mesta tudi v drugih panogah pri nas spadajo kar nekako na dnevni red. Sodelovalo je prav tako petero otrok, ki so se napram fizično močnejšim Metličanom dobro držali in tudi loški tamburaši so nastopili prvič pred tolikšnim številom gledalcev. Za vse sodelujoče, kot tudi za navijače, je bil to edinstveni dogodek, saj so imeli vsi prvič priložnost pogledati tudi za kulise pravega študija, dandanes verjetno najvažnejšega javnega občila, doživeti atmosfero in se kljub temu dobro počutiti v prisrčni domačnosti. Mogoče se je enemu ali drugemu pred začetkom nekoliko zvišal krvni pritisk, toda, ko so zasvetili žarometi, začeli brneti kamere t^r, ko je ansambel Jožeta Prviška zaigral avizo „Srečanja“, čigar moderator je Mito Trefalt, ni bilo niti na enem obrazu sodelujočih videti več košček treme, marveč sama sproščenost. Ni mogoče opisati vsega poteka, preveč bi bilo. Kdor pa je videl oddajo, sigurno ni bil razočaran in bo Ločanom privoščil tudi enaindvajsetdnevni dopust v Radencah. Nedvomno bo ostal vsem nastopajočim ta televi- zijski nastop v trajnem, prijetnem spominu. Pretekli teden je direktor podjetja ELAN, gospod Šefic, povabil člane našega društva ter naše občinske mandatarje na pogovor in ogled tovarne smuči na Brnci. Uvodoma nam je podal kratek oris razvoja tega podjetja, prikazal današnji položaj ter navedel tudi težave, s katerimi so soočeni prav v tej gospodarski panogi. Razveseljivo dejstvo je, da obrat zaključuje poslovno leto 1980 prvič brez izgube, vendarle se vsesplošna gospodarska stagnacija tudi na sektorju prodaje smuči močno občuti. Današnjo produkcijo, ki se suče okoli 80.000 parov smuči letno, je vsekakor mogoče povečati za celo nekaj deset odstotkov, toda potrebna so za to tudi nova tržišča, novi odjemalci in prav tukaj so težave. Po obratu sta nas nato vodila g. Mošic in g. Warasch ter na kraju samem razlagala potek celotne izdelave smuči, kar je bilo za vsakega izmed nas jako zanimivo. Prav tako smo ob tem izvedeli za različne tehnologije pri izdelavi raznih vrst smuči, njenih specifičnih lastnosti, ki končno določajo kvaliteto produkta in s tem tudi ceno. Po ogledu smo se pri Antoniču na Reki še telesno okrepčali ter v sproščenem razgovoru z g. direktorjem izmenjavali mnenja in se tako tudi osebno bližje spoznali. Ob tej priliki smo smučarski tekači iz Loč zaprosili tudi za nadaljnjo pomoč s strani tovarne Elan pri izvedbi prihodnjih tekov v okviru Rožanskega pokala. To nam je g. direktor v okviru servisne službe in preko tega v mejah ostalih možnosti, tudi obljubil. Nasplošno je g. Šefic kazal veliko zanimanje za naše udejstvovanje, z razumevanjem spremljal probleme našega društva in našega narodnega obstoja sploh. F. Č. SAK premagal KAC 3:0 Tokrat je Slovenski atletski klub zmagal proti celovškemu klubu KAC visoko, s 3 : 0. Igralci slovenskega moštva so se na sobotni tekmi pokazali z najboljše strani. Brez izjeme je igralo celotno moštvo nogomet, ki smo ga pravzaprav od SAK-a vajeni. G. Zablatnika, ki zaradi poškodbe ni mogel igrati, je nadomestil Kreutz. Svojo nalogo kot obrambni igralec je opravil zelo dobro. Naše moštvo je bilo odlično razpoloženo in je igralo koncentrirano in konsekventno. Že kar v prvih minutah je nasprotnik imel velike težave, da se je sprva še lahko ubranil zadetka. Toda izvrstna igra naših je obrambo nasprotnika vedno spet „raztrgala“ in kmalu je slovensko moštvo vodilo 1 : 0. Martin Hobel je kot v „starih časih“ hladnokrvno izrabil možnost za zadetek. Po tem zadetku je imel nasprotnik lepo možnost, da bi rezultat izenačil, toda na ta dan je bila obramba našega moštva skorajda nepremagljiva. Vratar Ahlin je nasprotniku, ki je slučajno, zaradi blata pred golom, dobil žogo, „odrezal“ kot ter mu odvzel žogo. Od tega časa naprej pa je napadal le še SAK. Že pred polčasom je Hobel drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Tako je naše moštvo zaključilo prvi del igre z 2 : 0. Gledalci pa so bili radovedni, kako bo šlo naprej — ker je bila stara navada SAK-a, da popusti predvsem tedaj, ko je v vodstvu. Na tej tekmi pa ni bilo ne duha, ne sluha o „stari bolezni“. „Na programu“ je bila ista slika, kot v prvem polčasu. Obramba SAK-a je stala kot zid, napadalci pa so se dobesedno igrali z nasprotnikom. Za tretji gol je poskrbel Drnovšek in tako je SAK zmagal po odlični tekmi 3 : 0. V zadnjih minutah je sodnik izključil še nasprotnega napadalca, ki je „podrl“ enega naših brez žoge. Gledalcev na igrišču KAC-a ni bilo veliko in še ti so bili iz tabora SAK-a. Mnenje po tekmi pa je bilo enotno: Slovenski atletski klub bi s takimi igrami, kot je bila v soboto, ne zasedal le deveto mesto na lestvici. Postava: Ahlin, Perc (Gregorič), Kreutz, Lampichler, Wo-schitz, Babšek, Fera, Luschnig, Polanšek, Hobel, Drnovšek. V predtekmi je SAK pod 23 premagalo nasprotnika KAC pod 23 prav tako z rezultatom 3:0. Za gole sta poskrbela S. Hobel (2) ter Smrečnik. Tudi mladinci so zmagali dvakrat: v petek proti sovrstnikom iz An-nabichla 2:1 ter v nedeljo proti mladinskemu moštvu Škofjega dvora 3:1. Najmlajši nogometaši SAK-a šolarji pa so bili poraženi. Po „črnem dnevu“ v prejšnjem prvenstvenem kolu, ko so izgubila vsa SAK-ova moštva, je tokrat slika drugačna. Tokrat so „Prej je bilo bolj fletno kot danes“ Današnji gost v NT, gospa Nani Tischler, je pred kratkim v Tinjah slavila visok življenjski jubilej — 90-letnico. Ko smo jo obiskali, nam je vedela povedati marsikaj zanimivega. Danes živimo v razkošju in kljub temu nismo zadovoljni, gospa Tischler pa se spominja, kako so bili otroci prej veseli, ko jim je mama postavila na mizo mleko in topel kruh. Pripovedovala je, kako se je vaška mladina zbirala, kako so prepevali in igrali... Danes je to redkost. „Čeprav so bili hudi časi, so bili lepši, kot današnji“. Oče so prihiteli iz gozda, ko so videli, kako se čez našo hišo dviga dim. Mama so bili še v hiši in jaz sem jo klicala in vpila: „Mama bodo zgoreli“. Končno so se mati pokazali v vratih in komaj so stopili na prosto, se je podrl goreči strop. Lahko si predstavljate, kako sem bila srečna, da se mami ni zgodilo ničesar. Potem smo nekaj časa bivali v neki kajži. Oče so hodili na delo, da so nas lahko prehranili, otroci in mama pa smo delali doma. Pozneje smo si zopet zgradili nov dom. NT: Kako je bilo tedaj s prehrano in kam ste hodili v šolo? Gospa Tischler: S prehrano ni bilo tako, kot je danes. Sosedje so potem, ko nam je pogorela hiša, govorili, da pri nas gladu-jemo, da nimamo hrane. Toda moram reči, da smo vedno imeli vsaj kruh in mleko. Kadar pa so nam prišli pomagat sosedje, ko smo si gradili nov dom, pa so mama postavili na mizo meso, ki so ga prihranili. Včasih je bilo pač tako, da so starši hoteli vse otroke obdržati na kmetiji. Zato so naš oče kupili kmetijo in tam smo vsi otroci pomagali pri delu. NT: Gospa Tischler, rodili ste se pred devetdesetimi leti. Veliko ste doživeli in preizkusili. Kaj Vam je iz Vaših mladih let najbolj ostalo v spominu? Gospa Tischler: Res sem doživela zelo veliko. Iz otroških let pa se spominjam zelo dobro na dan, ko nam je pogorela naša domača hiša. Oče so bili na delu v gozdu, jaz pa sem bila doma, ko je naenkrat prihitela naša dekla in kričala, da je izbruhnil ogenj. In res, kmalu je bila cela hiša en sam plamen. V šolo sem hodila v Skocijan, kjer sem se učila poleg slovenščine tudi nemščino. Danes pa je v družinah slovenščino izpodrinila nemščina. Tega pa so krivi večinoma starši, ki govorijo s svojimi otroki le še nemško, ker mislijo, da je bolj moderno. NT: Vaš brat, pokojni dr. Joško Tischler je šel študirat. Danes dobivajo študenti štipendije. Kako pa je bilo prej? Gospa Tischler: Naš Jozej je napravil maturo v Celovcu. Nato je študiral v Kranju, svoje končne izpite pa je napravil na Dunaju. Imel je prijatelja, prav tako študent, ki pa je nekega dne padel po stopnicah in obležal mrtev. Starši, ki so na tak tragičen način izgubili svojega sina, so potem vsako leto povabili mojega brata, da je počitnice preživljal pri njih doma in jim nadomeščal umrlega sina. Ta družina je našega Jozeja podpirala tudi pri študiju. NT: Danes imajo na kmetih traktorje in vsemogoče druge stroje, ki olajšavajo delo. V času Vaše mladosti tega ni bilo. Kaj pravzaprav vidite bistvene razlike, kaj se je spremenilo? Gospa Tischler: Dela na kmetih smo opravljali s konji, danes pa vse to naredi traktor. Ni se spremenil samo način dela, spremenili so se tudi ljudje. Mi smo bili zadovoljni s tem, kar smo imeli. Danes pa ljudje tistega, kar imajo, ne znajo več ceniti. Edino kar danes velja, je denar in bogastvo. Če pogledamo na današnjo mladino: prej smo skupaj prepevali, igrali, da je bilo veselje. Danes vsega tega ni več. Čeprav so bili tedaj časi hudi, vseeno so bili lepši in bolj (letni, kot so sedaj. NT: Gospa Tischler, prav lepa hvala za pogovor ter še mnogo zdravih let. enajsterice našega kluba nastopile petkrat in so odnesle 8 točk. — Po vsaki nevihti zasije sonce, ki bo, upajmo, sijalo za SAK še naprej. Za vse tri gole sta poskrbela Hobel in Drnovšek Naslednjo tekmo igra SAK proti nogometnemu klubu iz Sinče vasi. Dolgo so naši nogometaši in gledalci čakali, sedaj pa bo resnica: Naslednja tekma bo na prenovljenem igrišču ob Koschatovi cesti. Ker bo tekma v nedeljo — na materinski dan — imajo vse ženske prosti vstop! Sele — Hodiše 3:0 (0:0) Minuli petek, 1. 5. 1981, so igrali Selani doma proti Hodišam in zmagali zanesljivo s 3:0. Za to zmago pa so potrebovali razmeroma dolg zalet, ker so šele v 2. polčasu zabili vse tri gole. Prvega je dal Zdravko Ora- že, ostala dva pa Dušan Mohorčič, oba iz 11-metrovk. V nedeljo, 3. 5. 1981, pa so igrali doma proti Ulrichsbergu ter zmagali z 2:1. Na mokrem in precej globokem terenu se je razvila zelo napeta igra. Še pred polčasom je uspelo Zdravku Oražeju dvakrat premagati nasprotnikovega vratarja in tako so vodili Selant z 2:0. Po polčasu pa so se gostje dobro ujeli in skrajšali na 2:1. V tej fazi pa Selani niso povesili glave in so imeli še nekaj lepih priložnosti za nadaljnje gole. Kljub temu pa je ostalo pri rezultatu 2:1. S tema zmagama so si Selani zopet izboljšali položaj na lestvici in zaostajajo za vodičem, moštvom iz Bilčovsa, samo še za 4 točke, za drugim (Podkrnos) pa za 2 točki. Postava: Užnik, Ogris, Kelih, Čertov, Travnik, Mohorčič, Draže, Olip, Tosevški, Jug (55. Hribernik), Dovjak. NASLEDNJE IGRE Kriva Vrba pod 23 — Sele pod 23, v soboto, 9. maja 1981, ob 14. uri Kriva Vrba I — Sele I ob 17.30 Igrišče: KRIVA VRBA 2. razred E 1. Bilčovs 16 10 4 2 44 20 24 2. Podkrnos 17 10 4 3 36 14 24 3. Donau 16 9 4 3 28 12 22 4. Galicija 17 8 6 3 38 24 22 5. Sele 16 9 2 5 33 17 20 6. Trdnja v. 17 9 1 7 41 30 19 7. Pokrče 17 7 5 5 40 36 19 8. Kriva vrba 17 6 2 9 18 28 14 9. Hodiše 17 4 5 8 23 35 13 10. Ulrichsbg. 17 5 2 10 22 32 12 11. H SV 16 5 2 9 20 37 12 12. Bistrica 15 3 5 7 23 29 11 13. Škofji dvor 16 0 2 14 15 67 2 Lestvica vzhodne podlige 1. Borovlje 19 10 6 3 36 11 26 2. ASK 20 9 6 5 31 20 24 3. Velikovec20 9 5 6 28 25 23 4. Mostič 19 6 10 3 32 23 22 5. Dobrla v. 18 7 7 4 27 22 21 6. Kotm. v. 20 6 9 5 29 27 21 7. ASV 20 6 9 5 21 19 21 8. Grabšt. 20 7 7 6 22 29 21 9. SAK 20 6 8 6 25 31 20 10. Breže 19 6 5 8 32 27 17 11. Žrelec 20 5 7 8 21 31 17 12. Sinča vas19 4 8 7 14 23 16 13. Šentp. 20 5 6 9 20 33 16 14. KAC 19 6 2 11 25 28 14 15. Možberk 19 4 5 10 20 34 13 V nedeljo, 10. 5., ob 14.15 SAK pod 23 — Sinča vas pod 23 in ob 16.00 SAK I — Sinča vas I ob 9.30, prav tako na Koschatovem igrišču: SAK šolarji — Kotmara vas šolarji