107 St. — 4. leto.	^Poštnina	pavšalirana	'Današnjaštevilka velja 2*-*- K V Ljtlb
' ^ TJaročnina za kraljevino
SHS .	■	.	•
Mesečno 40 K. Letno'480 K.
Inozemstvo: i , -
Mesečno 50 K. Letno 600 K,
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
nedelja 21. avgusta 1921.
JUGOSLAVi
•	Uredništvo!
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360-
't/;— Uprava.:
Marijin trg 8._______ Telefo«	44i'
Rokopisi se ne vračajo.
Je priložiti znamko odgovor. / "
on
Kralj Mer
mrtvaškem odra
Žalna sela mariborskega občinskega
sveta.
Maribor, 20. :vg. (Izv.) Nocoj ob <6. uri se je po*l predsedstvom podžupana Rogliča vršila žalna seja občinskega sveta. V posmrtnem govoru ki so ga navzoči odborniki poslušali Stoje, je podžupan proslavljal juna-ikega kralja, čegar življcnski cilj je bil posvečen svobodi zasužnjenega na-iroda, in zaklical njegovemu spominu Skupno z občinskimi odborniki trikrat »Slava«. Nadaljujoč želi srečo novemu vladarju, da bi mogel dokončati stavbo, kateri so postavili trdne temelje njegovi pradedi in njegov veliki oče
ter končal svoj govor z besedo: »Kralj Aleksander naj živi«. Nato je prečital govornik dopis, v katerem izraža občinski svet sožalje nad smrtjo kralja Petra in ki ga namerava odposlati pokrajinskemu namestniku s prošnjo, da ga predloži na najvišjem mestu. Podžupan sporoča še, da so župan Grčar, odborniki profesor Voglar (JDS), Se-linšek (JSDS), Filipič (SLS) odpotovali kot zastopniki občinskega sveta k pogrebnim svečanostim v Beograd, nakar po kratkih sklepnih besedah zaključi žalno sejo.
Žalna sela celjskega občinskega
sveta.
Celje, 20. avg. (Izv.) Danes ob 18. se je vršila v dvorani mestnega magistrata žalna seja obč. sveta, katere se je udeležilo izmed dvaintridesetih 16 odbornikov. Opravičena sta podžupan tov. Žabkar in g. Ivan Prekoršek, ki se kot zastopnika mesta Celje udeležita j pogreba Njegovega Veličanstva kralja Petra v Beogradu. Župan dr. Hrašovec je v lepem govoru oslikal življenje umrlega kralja od časov Petra Mrkonjiča do njegove smrti. Slikal ga je kot strogo parlamentarnega vladarja. Dalje je slikal vso burno dobo, v kateri je vladal. Ko je hrabra njegova vojska pritirala Turke pred
vrata Carigrada. — Dalje svetovno vojnO, v kateri so navalile avstro-ogr-ska in nemška armada na izmučeno Srbijo ter strašno trpljenje, katerega je poleg svojih hrabrih vojakov prenašal pri umiku čez albanske gore. — Po končanem trpljenju je zasijalo soln-ce zmage na našo izmučeno domovino, Naš troimeni narod se je ujedinil in Peter je postal kralj vseh Jugoslove-nov. — Kralj Peter I. je torej umrl! Vzgojil pa si je sina njemu enakega kralja našega Aleksandra I. Končal je govor želeč duši umrlega velikega kralja mir in pokoj. — Po trikratnem »Slava« je župan zaključil sejo, —
Nov atentat na kralja Aleksandra!
Berlin, 20. avgusta. (Izv.) Pariški dopisnik »Secola« poroča, da je postal kralj Aleksander, ki se nahaja točasno v Parizu, žrtev novega atentata. Vest se je s temvečjo naglico razširila, ker je skušalo jugoslovansko poslaništvo v Parizu bolezen kralja Aleksandra zamolčati in njegovo nadaljno bivanje v Parizu prikriti.
Dunaj, 20. avgusta. (Izv.) Glede krožečih vesti, da je bil na kralja Aleksandra vprzorjen nov atentat,-je Vaš dopisnik tozadevno povprašal na merodajnih mestih, če je na tem kaj resnice. Pojasnilo se mu je, da glasom dosedaj predležečih poročil, o kakem atentatu ni ničesar znanega.
Seja ustavotvorne skupščine.
Beograd, 20. avgusta. Danes popoldne bo seja zakonodajne skupščine, na kateri bo predsednik dr. Ribar obvestil poslance o smrti kralja Petra in nastopu vlade kralja Aleksandra. Razen tega bo določila skup-
ščina tudi zgodovinsko ime pokojnemu kralju Petru. Verjetno je, da bo določeno ime »Kralj Peter Veliki, osvobodltej Srbov, Hrvatov in Slovencev.«
žalna seja splitske občine.
Split, 20. avgusta. Snoči je imel splitski občinski zastop žalno sejo, na kateri se je sklenilo, da bo zastopnik splitskega mesta pri pogrebu dr. Tar-taglia položil na kraljev grob venec z napisom »Velikemu kralju Osvoboditelju — občina mesta Split«. Sklenilo se je tudi, da izda občina 250.000 kron iz svojih sredstev za spomenik kralja Petra v Splitu.
ODPOSLANSTVO DALMACIJE PRI POGREBU KRALJA PETRA.
Split, 20. avgusta. Včeraj popoldne sta se odpeljala v Beograd podpredsednik vlade dr. Desnica in župan dr. Tar-taglia.
Split, 20. avgusta. Pogreba pokojnega kralja se udeleže tudi odposlanstva iz Sinja, Knina in Vrlice. Iz Sinja odide k pogrebu tudi odposlanstvo društva »Alko« v svojih nošah.
hrvatski škofi pri POGREBU
KRALJA PETRA.
Zagreb, 20. avgusta. Od tukaj so odpotovali na pogreb Nj. Vel. kralja Petra I. zagrebški nadškof dr. Bauer, senj-ski škof dr, Marušič, grško-katoliški škof dr. Nyaradi ter škof dr. PremuŠ.
ŽALNA SEJA NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU.
Zagreb, 20. avgusta. Včeraj 19-f- m. ob 18 se je vršila svečana seja ‘jjt kraljevem vseučilišču. .Rektor dr. hadoničič je imel žalni goyor, v kate-rcm ie izrazil veliko tugo vseučilišča
radi smrti Nj. Vel. kralja Petra I. V svojem govoru je rektor med dr. očrtal tudi življenje pokojnega kralja ne »amo kot junaka, borca, in mučenika, temveč tudi kot največjega pospeše-vatelja vseh velikih idej, narodnega ujedinjenja in državljanske svobode. Z ujedinjenjem vsega naroda je dal kralj-ujedinitelj možnost vseučilišču, da izvrši svojo misijo, namenjeno mu od svojega ustanovitelja velikega vladike Strossmayr ja, da bo hram jugo-slovenske kulture, ki se bo razvijala v svobodi nauka in znanosti. Za to pridobitev bo vseučilišče vedno hvaležno velikemu kralju. »Slava Nj. Vel. kralju Petru«. Senat je rektorjev govor poslušal stoje ter je na koncu klical »Slava kralju Petru!« Sklenil je, da se brzojavno odpošlje sožalna izjava radi smrti kralja Petra in uda-nostna izjava Nj. Vel. kralju Aleksandru povodom vstopa na prestol. Na-* dalje se je sklenilo, da se delegira kot zastopnika senata pri svečanem pogrebu v Beogradu rektor dr. Rado-ničič in profesor dr. Juraj Majcen,
BOSANSKI USTAŠI KRALJU
"	PETRU.
jBeograd, 20. avgusta. Predsed-ništvo pokrajinske uprave v Sarajevu poroča, da seje v Bosanskem Novem osnoval ustaški odbor še živih ustašev iz Bosanskega Novega, bosanske Krajine, bosanske Kostaj-nice Prijedora in Lubice, ki so se skupno borili z Nj. Vel. kraljem Petrom. Teh ustašev je okoli 15. Sklenili sp, da pridejo k pogrebu kralia
Petra in da polože na njegovo krsto venec naravnih cvetlic s krajev, kjer so se skupno borili s pokojnim kraljem.
V PARIZ SE NE ODPOŠLJE DE-PUTACIJA.
Beograd, 20. avgusta. Na današnji seji ministerskega sveta kakor tudi parlamenta, ki sta se vršili dopoldne, je bilo sklenjeno/da se ne odpošlje v Pariz parlamentarna deputacija, pred katero naj bi kralj Aleksander prisegel na ustavo.
SOŽALJE EVROPSKIH VLADARJEV POVODOM SMRTI KRALJA PETRA.
Beograd, 20. avgusta. Dosedaj so došle povodom smrti kralja Petra sožalne Izjave vseh evropskih vladarjev, med katerimi radi svoje vsebine zlasti vzbujata pozornost brzojavki angleškega kralja in predsednika severoameriških Zedinjenih držav.
ŽALOVANJE ZA KRALJEM PETROM V ITALIJI.
Beograd, 20. avgusta. (Izv.) Na italijanskem dvoru je v znak žalosti za pokojnim Petrom odrejeno 15 dnevno dvorno žalovanje.
ČEŠKO ZASTOPSTVO NA POTU V BEOGRAD.
Maribor, 20. avg. (Izv.) Nocoj ob 23. potuje skozi Maribor k pogrebu Nj. Vis. kralja Petra v Beograd zastopstvo predsednika češkoslovaške republike Masaryka,	Češkoslovaške
vlade itd. Na kolodvoru pozdravi doš-lece zastopnik tule. okrajnega glavarstva. mestne občine itd. Ob 23.30 uri nadaljuje odposlanstvo svojo pot proti Beogradu,
ZAGREB - KRALJU PETRU.
Zagreb, 20. avgusta. Kot delegacija zagrebškega mestnega zastopa odide v Beograd pet mestnih zastopnikov, ki bodo položili na kraljev grob venec z napisom »Zastopniki mesta Zagreba —> kralju Osvoboditelju«. • Tudi zastopniki Sokolske župe Zagreb se udeleže pogreba. Osrednji odbor trgovske družbe »Merkur« Je imel včeraj žalno sejo, na kateri je govoril predsednik v spomin pokojnemu kralju. Odbor je sklenil potom pokrajinskega namestnika izraziti kraljevski hiši globoko sočutje.
AMNESTIJA.
Beograd, 20. avgusta. Ko bo kralj Aleksander zasedel prestol, bo pomi-loščeno veliko število zločincev. Pravosodno in vojno ministrstvo izdelujeta obširne liste zločincev, ki bodo bodo preloženi v pomiloščenje.
ČLANI KRALJEVSKE RODBINE V BEOGRADU.
Beograd, 20. avgusta. Davi ob' dveh je dospel na beograjsko postajo dvorni vlak, ki je včeraj sprejel v Rakeku člane kraljeve družine. Na peronu kolodvora so se zbrali k sprejemu ministrski predsednik Nikola Pašič, upravnik in maršal dvora ter prvi adjutant kralja in upravnik mesta Beograda z višjimi uradniki ministrstva za promet in ministrstva za notranje stvari. Z vlakom so dospeli kneginja Jelena in kneza Arzen in Pavle. Iz vlaka je prva izstopila kneginja Jelena. Ministrski predsednik Nikola Pašič je v imenu kraljeve vlade izrazil njej, kakor tudi knezoma svoje sožalje, nakar so jim po vrsti izrazili sožalje tudi ostali člani vlade. Zatem so člani vlade s kraljevo družino odšli v saborno cerkev,, kjer so ostali nekoliko trenptkov poleg krste pokojnega kralja. Kneginja Jelena je klečala ves čas zraven katafalka svojega očeta.
VENCI NA ODRU KRALJA PETRA
Beograd, 19. avg. Eden od najtuž-nejših napisov na vencih za pokojnega kralja je tale:	»Svojemu	nepričaka-
nemu kralju — Istra, Trst, Gorica, — Tudi Zadrani so položili venec z napisom »Svojemu kralju —- še neosvo-bojeni Zadar«, Danes in včeraj stojijo
ves dan množice naroda pred cerkvenimi vrati, da pridejo na vrsto in se poklonijo mrtvemu kralju. Akoravno se ljudstvo v cerkvi ne zadržuje, temveč takoj odhaja, je vendar število obiskovalcev tako veliko, da je prostor in ulica pred cerkvijo vedno polna. — Sklepa se, da se bo več desettisoč ljudi udeležilo pogreba kralja Petra,
ITALIJANSKI LISTI O KRALJU ;V	PETRU.
Rm, 20. avgusta. Listi tudi nadalje izražajo svoje simpatije ter zelo prisrčno pišejo o pokojnem kralju Petru. Povodom nastopa kralja Aleksandra na prestol objavljajo listi z velikim spoštova-
S'
njem beov ’ ankc o mladem krak lju ter izražajo željo o prisrčnih odgo* šajih med Ital'.;:> in Jugoslavijo,
ŽALOVANJE.
Beograd, 19. avg. Na dan pogreba’, 22. t. in. bodo v prestolnici in v vsej državi zatvoTjcni ves dan vsi obrati, Beograd, 19. avg. Beograjska ob« čina je na Terazijah postavila veliko črno krono, pod katero je postavljen« slika pokojnega kralja. Na oprsju sta dve prekrižani zastavi, državna in srbska, oviti s črnim floroin. Okoli slike kralja so črne zastave. Pod sliko je razvrščeno cvetje.
Fritz Adler socijalni demokraciji Jugoslavije.
Dunaj. 20. avg. »Arbeiter Zei-tung« objavlja na uvodnem mestu po Fritzu Adlerju podpisan proglas, ki ga je tajništvo mednarodne delavske skupnosti socijalističnih strank naslovilo na socijalistično parlamentarno frakcijo Jugoslavije. V tem proglasu izraža prepričanje, da bo jugosloven-ska socijalno-demokratska stranka v duhu mednarodne solidarnosti zastavila svoje sile, da se bodo tisoči raz-redno-zavednih delavcev v Baranji, ki jih ogroža brezvestna maščevalnost Horthyjeva. zaščitili in da se jim bo zagotovilo zasilno pravo v Jugoslaviji. »Arbeiter Zeitung« objavlja dalje oklic madžarske emigrantske skupine »Vilagosa«, ki je pridružena mednarodni delavski skupnosti socijalističnih strank, V oklicu se poudarja, da je pečujski proletarijat odločen
odbiti prihod Horthyjevih čet z orožjem, ter se je v znak protesta proti prihodu belih gardistov napovedali splošna stavka. V tem obupnem polo« žaju se obrača »Vdagos« na proleta« rijat vseh držav, posebno pa na poli« tične zastopnike v parlamentih velik® in male entente, naj zahtevajo od sVoh jih vlad, da se, predno stopijo V V®« ljavo določbe trianonske pogodbe, Id so za Horthyja ugodne, uveljavijo onfl določbe mirovne pogodbe, ki se tičej® popolne amnestije in zaščite delavstva, Baranjsko ozemlj pripada Madžarski* vendar pa taki Madžarski, ki izpol« njuje pogoje mirovne pogodbe. Dokle« se na Madžarskem ne izpremene raz« mere, naj se zahteva zasedba po Ju« goslaviji ali pa upravi mcizavear.iško komisije.
Izpraznitev Baranje in Pečuha.
Budimpešta, 20. avgusta. Iz Kapos-vara poročajo: Brambna četa, ki je določena, da čuva nad vodnimi napravami v Baji, po številu 50 mož, je kot prvi vojaški oddelek prestopila danes demarkacijsko črto. Drugo vojaštvo in upravne oblasti pridejo ponoči.
PeČuh, 20. avgusta. Pod upravo polkovnika Gjorgjeviča se je pričela tukaj evakuacija Pečuha: Prebivalstvo čaka v množicah na železniški postaji, da se izseli v Jugoslavijo. Nad 3000 oseb je že odpotovalo. Vojaške oblasti bodo izročile Pcčuh Madžarom 22. t. m.
Budimpešta, 20. avg. Kakor poročajo listi iz Kapošvara, bo akt predaje onih ozemelj, ki so jih imele doslej za« sedene jugoslovenske čete in ki se h pričel nocoj ponoči, končan brezpogojno v enem tednu. Srbske oblasti so izjavile, da bodo ta ozemlja izpraznile in dat kmalu nato lahko vkorakajo vanja mad« žarske čete. Bojazen, da bi dalo to medvladje povoda resnim zapletljajcm, Je brez podlage, ker je vse poskrbljeno, da se izvrši predaja in zasedba v miru la redu. Tudi navzočnost ententne misije nudi jamstva, da se za medvladja ne bodo vršili nobeni incidenti in nemiri.
ArOadla komunististl&tlli posl»R«eto
v Beogradu.
Beograd, 20. avgusta. Beograjska policija je aretirala tri komunistične dijake, ki so bili v zvezi z Gagliardijem. Aretirani so bili na podlagi priznanja enega izmed Gagliardijevih kurirjev, ki
je večkrat prinesel Ti iši Kaderoviču zaupna pisma od Gagliardija. Gagliardi je financiral mnogo komunističnih agentov, ki jim je nakazoval redno meseča« plače.
ZDRAVSTVENO STANJE KRALJA ALEKSANDRA.
Pariz, 20. avgusta. Zdravstveno stanje kralja Aleksandra se ni izpremenilo. Temperatura je znašala zjutraj 38.1, zvečer 36.6, puls 101.
BEGUNCI IZ BARANJE.
Osjek, 20. avgusta. Danes je došel semkaj prvi vlak z begunci iz Baranje. Beguncev je okoli 1000.
INOZEMSKA POSLANIŠTVA ZAPUSTILA CETINJE.
Milan, 20. avgusta. (Izv.) V 'Cetinju se nahajajoča inozemska poslaništva vključno ameriškega, so zapustila mesto ter se priravljajo za preselitev v Beograd. To se smatra sedaj kot dokaz, da je Crna gora sedaj končnoveljavno združena z ostalo Jugoslavijo.
ZA POBIJANJE TIHOTAPSTVA’ OB JADRANSKEM MORJU.
Beograd, 19. avgusta. Finančno ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom storilo najenergičnejše korake za pobijanje tihotapstva na državnih mejah in Jadranskem morju. •
ZA ENOTNOST ČEŠKOSLOVAŠKE KOMUNISTIČNE STRANKE.
Praga, 20. avgusta. (Izv.) Za dne 26. avgusta je sklican velik sestanek komunistične stranke, na katerem se bo sklepalo o enotnosti stranke.
ZMAGA ČEŠKE VRSTE PRI DELAVSKI OLIMPIJADI V BRUSLJU.
Praga, 30. avgusta. (Izv.) Pri delavskih olimpijadah v Bruslju so dosegli češki sochaldemokrati prvo darilo,
PROGLAS ZEAILJORADNIKOV SVOJIM VOLILCEM.
Beograd, 19. avgusta. Narodni poslanci zemljoradničke stranke so svojim volilccm izdali obširen proglas. V uvodu proglasa je govor o zadržanju stranke v ustavotvorni skupščini. Proglas se deli na dva dela: na kritiko ustave in na kritiko vladnega dela. V kritiki ustave govori o položaju države, o trgovini, industriji, denarju, prometu itd., v drugem delu pa se kritizira delo vlade glede draginje, kurza dinarja, agrarne reforme itd. Podpisani so zemljoradniški poslanci.
AMERIŠKI FINANČNIK O FINANČNEM STANJU NEMČIJE.
Nauen, 20. avgusta. Ameriški finančnik Wanderlieb je izjavil berlinskemu zastopniku »Associated Press« glede finančnega položaja Nemčije približno nastopno: Kljub solidni delavnosti nemškega naroda se morajo razmere slabšati tudi nadalje. Ravnotežje proračuna ni mogoče, ker se vedno tiska nov papirnat denar. Državni kancelar Wirth in vodilni ministri se resno trudijo, da izpolnijo mirovne obveznosti, vendar pa je njihova naloga prevelika. Prej ali slej bo potrebna izprememba ali odgoditev reparacijskih zahtev. Neprestane stiske Nemčije rie pomenjajo samo bankerota v Evropi, temveč tudi bankerot .vsega sveta.
ERNST DAUDET UMRL.
Pariz, 20. avgusta. Danes je umrl v. starosti 86 let Ernst Daudet.
MASARYK OBIŠČE BRNO.
Praga, 20. avg. (Izv.) Predsednik Ma-saryk obišče. 15. septembra Brno.
v esramr..
..Jev**,iw^wakWWm'.«-.
id0BCSSDMJiF;«-«iSKm
ransa,
Pretit
I\vbn'san, rutiniran politik ne iz« igra alepa zadnje karte; 011 ima še vedno kak krepak adut v rezervi.
Na to resnico, tolikokrat preizkušeno, se spomni človek nehote, kadar opazuje delovanje in nehanje Protič-evo. Kdor gleda na njegovo politično nastopanje tekom poslednjega leta, ta-korekoč iz daljave, ima vtis, da dela vse v natanko domenjenim sporazumu z ostalimi radikalnimi prvaki. Kakor da si je radikalna stranka pustila za vse slučaje odprt še stranski izhod zadaj, da si jc pustila v opoziciji — in kako ostri — moža, ki je stal do včeraj med njenimi prvimi voditelji. Ako se ne obnese koalicija /. demo.krati in sedanja državna uredba, tedaj se more pojaviti na pozornici Stojan Protič. poda prijateljsko roko opoziciji v spravo,^ potegne najprej svojih trideset ali bržčas še več radikalnih somišljenikov za seboj in prevzame vlado koal irane opozicije, v kateri bodo imeli zopet vodstvo — radikalci. Ker ni mogoče prikriti, da se radikalni klub sedanjemu stališču Protičevemu doslej še ni izrekel izrazito zoper njega, oziroma še ni dejansko izvajal konsekvence iz navidezno, tako globokega načelnega razdora s svojim bivšim so-voditeljem.
Kakor rečeno, navedeno mnenje je le vtis, ki ga napravlja Protičeva politična vloga. Morda je v vsem pojavu manj načrta, kakor smo zapisali; da pa smatrajo radikalni krogi moža kot ^eventualen primeren most do opozi-Jticije, o tem ni dvoma. Značilno je Vsekakor, koliko ima Protič skupnosti 't opozicijo; njegova opozicija proti fclelu konstituante, poslovniku, prisegi itd. ni bila nič manj radikalna, nego jo ievajajo Radičevci; njegovo zagrizeno •ovraštvo do Pribičeviča ni nič manj neizprosno, kakor pa ga opazujemo v Vrstah hrvatskih zajedničarjev. Vsa njegova taktika je povsem konforna oni ostalih opozicijoualnih strank. Pri tem pa njegov ustavni načrt nikakor ni identičen, niti bogve kako sličen ustavnim predlogom opozicijonalnili skupin. In vendar ga smatrajo slednje kot svojega prirodnega zaveznika, kot moža, s pomočjo katerega se bo dalo št marsikaj 'doseči.
Tako je motriti konferenco Protiča
•	Trumbičem in Radičem z velikim zanimanjem. Predvsem je upati, da bo uspeh Protičev morda za enkrat vsaj ta. da potegne brezplodno pasivno opozicijonalnost Hrvatov na pozitivne temelje s tem, da jih pregovori za vstop v parlament. Morda je seveda hačrt drugačen, mnogo upapolnejši.; Toda o njem bomo govorili z večjo n»ero zanesljivosti takrat, ko bodo opravljene nadomestne volitve za komunistične mandate. Te bodo pokazale, kako je razmerje volilcev do obstoječih' političnih koalicij in pokazale bodo tudi, če se res že bliža čas nove l;arijere — Stojana Protiča.
Pristop GriU« v malo entento!
Najnovejše vesti vedo povedati, 'da •c pripravlja vstop Grčije v krog tnale entente. «*»•>•	**
Grčiji je zmaga nad Turki nedvomno mnogo koristila. Dvignila je, neglede na njene materijelne koristi v Mali Aziji, njen ugled v svetu in jo uvrstila zopet med upoštevanja vredne države. Grška vojska se nahaja danes že na polovici pota med Eskišehirom in Angoro. to je torej od tam, kjer je pred tedni dosegla svojo odločilno zmago nad Turki. Kakor mora biti Tutčija že izčrpana od svojega sedaj takorekoč že domala devetletnega vo-jevanja, ne moremo pričakovati, da bi se položaj še enkrat popolnoma pre-menil Grkom v škodo. Lahko tedaj tudi v najslabšem slučaju računamo s
IVAN ALBRECHT:
tem, 3a bo ostala grška pozicija močna tako na maloazijski obali kot tudi v Traki ji S tem postaja krepka sila v južnem predelu Balkanskega polotoka.
Mi smo se.sicer nahajali z Grčijo v zvezi že iz leta 1913. Ta zveza se je obnesla samo takrat neposredno po balkanski vojni, ko je koncem junija 1913 Bolgarska izvršila svoj znameniti in usodni zavratni napad na Bregal-nici. Pozneje nam zveza z Atenami ni nikdar več prinesla koristi; nasprotno( rki so svojo zavezniško dolžnost po-polnma zatajili in nas pustili na ce-dilu, tako da na njihovo potnoč v Jugoslaviji nihče ni več resno mislil. Zato je bržkone naša diplomacija ne bi hogvekako vabila v malo entento.
Sedaj se poroča, da je Rumunija ona, ki ji je mnogo na tem. da se tudi Grčija pridruži zvezi malih srednjeevropskih držav. Grški pristop more imeti pozitivnih koristi samo kar se tiče balkanskih zadev; da bi se Grčija zanimala za madžarske homatije, za eventualen povratek Habsburžanov, na to gotovo ni misliti. Na Balkanu pa ima Grčija svojega najresnejšega nasprotnika v Bolgariji, s katero ima dolgo mejo od Strumiške doline tja do obale Črnega morja, in kateri zapira dohod na Egejsko morje. V tem oziru je tedaj zveza z Grško smislna tako za Romunijo, kot za našo kraljevino, ki morata obstojati na tem, da Bolgarska izpolni določbe mirovnih sklepov. Romuniji pa mora biti pristop Grške za-željen tudi z ozirom na Rusijo, s katero Atene ne bodo v najboljših odno-šajih, odkar so si postavile za cilj posest morskih ožin in celo Carigrada. V vsakem slučaju pa bi bila mala antanta manj slovanska, ako pristopi še Grška.
Nam Jugoslovanom povečanje Grčije ne more biti povšeči brez pridržka. Grški imperijalizem namreč raste zelo vidno. Ne pozabimo, da so v Atenah pisali o srednji Makedoniji kot o neodrešeni grški deželi. Sicer se nam realiziranja teh aspiracij ni bati, ali razmerje v mali ententi bi bilo vendarle nekoliko neprijetno, ako bi se Grška na svojo moč preveč domišljala.
Mi smo že večkrat naglasili, da smatramo malo entento le za zvezo bližnje bodočnosti. Poznejši čas bo brez dvoma situacijo okrog nas povsem spremenil in tudi naše razmerje do Grčije postavil na drugačne temelje.
Omejitev oboro* Sevanja In pomor« ske velesile.
V	prvi polovici (11.) novembra se sestane konferenca velesil, katere cilj bo omejiti svetovno oboroževanje. Vse vlade, ki so bile pozvane h konferenci so poziv sprejele; odzvala se bo temu pozivu tudi Japonska, ki se je najdalje obotavljala priti h konferenci. Zadnje dni se je odločila, da pošlje svojega delegata v VVashington.
Zanimivo pri tem je, da je Japonska svojo udeležbo omejila na nekatere pogoje, s katerimi si je v glavnem zagotovila proste roke na daljnem vzhodu. Predno se je namreč japonska vlada izrekla za udeležbo na konferenci, je njen poslanik izročil ameriški vladi noto, ki obsega vse zahteve, na katerih Japonska vstraja. Tako se bo na Washing-tonski konferenci razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo Daljnega Vzhoda in Tihega oceana le v najširšem smislu.
O	vprašanjih, ki so rešena z versajskim mirom, kot je to' vprašanje Sibirije, Shantunga itd. se sploh ne sme razpravljati. Glede otoka Yap se bodo vodila pogajanja direktno med Tokiom in Wa-shingtonom in konfcrenca se ne bo dotikala, tega spornega jabolka med Združenimi državami in Japonsko.
Združene države severoameriške bi rade videle, da bi se vprašanja Tihega
oceana rešila še pred začetkom konference. Japonska hoče za vsako ceno obdržati v svojih' rokah otok Yap in trdi, da ji je bil ta otok dodeljen po vrhovnem svetu. (Otok Yap pripada otočju Karolini v Tihem oceanu, obsega kakih 200 kvadratnih kilometrov in je važen, ker na njem križajo trije podmorski kabljl.) To trditev pa zanikajo Združene države in trdijo, da je Wilson zahteval, da se postavi otok Yap kot važna mednarodna kabeiljska postaja pod mednarodno kontrolo.
Na prvi pogled bi mogli pričakovati, da bodo v poštev prihajajoče velesile počakale z izvedbo Velikih gradbenih načrtov vojnih ladij vsaj dotlej, da se pokažejo nasledki Washington$ke konference. V resnici je pa ravno narobe: Vse tri pomorske velesile Anglija, Amerika in Japonska grade kar najhitreje nove vojne ladje, da bi prišle na konferenco kar najbolj močne. Ni to pravzaprav nič čudnega in v japonskih strokovnjaških krogih se tudi odkrito priznava vzroke tega pospešenega oboroževanja. Na eni strani je možnost, da k Washingtonski konferenci sploh ne pride ali pa da bi na njej ne prišlo do ni-kakega sporazuma. Na drugi strani pa je povsem neverjetno, da bi ta konferenca hotela zabraniti dokončanje že pričete gradnje vojnih ladij. Ladjevje torej, ki si ga grade sedaj pomorske velesile, jim ostane, pa naj bodo uspehi in nasledki konference kakršnikoli.
Tega mnenja je tudi prezident Iiar-ding, ki je izjavil odločno, da sklepi konference ne bodo vplivali na izvedbo pomorskega gradbenega načrta, katerega je sprejel kongres. In v Angliji se z vso hitrostjo stavijo novi dregnouti in križarke, da ne bji Britanci ostali za svojimi miroljubnimi zavezniki.
Kakor vse to kaže, je jasno, da se vsaka v vpoštev prihajajočih velesil preko vseh stremljenj pa mednarodnem sporazumu po omejitvi oboroževanja, oboružuje dalje, da bo v boju za svoje interese imela na razpolago ne samo papirnate pogodbe, temveč tudi jeklene topove. Vera v medsebojno poštenje je še na silno šibkih nogah.
Iz Dalmacije.
Split, 17. avgusta 1921.
Jugoslovanu, ki pride prvič v Split, sc čudno zdi, ko zagleda v splitskem pristanišču vsidrano italijansko vojno ladjo. Vsi dobro vemo, kako boža mamica antanta svojo ljubljeno hčerko Italijo in kako zelo‘iWje že razvadila, ker jo namesto s šibg, of>,&ip'ava le samo z »odpustki« — toda kar je preveč, je preveč! Splitčani seveda so se še privadili kukavice v svojem gnezdu, ali ne more se je privaditi tujec. Saj je dovolj, da inspicirajo.; ob dalmatinski obali Amerikanci — polentar je torej popolnoma odveč. Pravijo, da je tu za zaščito tistih par Italijančkov. ki se šopirijo po Splitu, da bi se jim ne skrivil kakšen las na glavi. Ce je tako, potem jadna nam majka in sramota za našo državo, da trpi kaj takega«
Sedaj pa poglejmo v naša primorska, od Italijanov-oropana mesta, n. pr. v Trst, Tam ne živi samo peščica naših ljudi 1— v primeri s peščico Italijanov v Splitu — samo v Trstu je čez
70.000	naših’ rojakov* Ge bi pa iskali v tržaškem pristanišču (flago vojno ladjo, bi jo iskali zaman. V Trstu, v Pulju, v Reki — tam bi bile zares potrebne naše vojne ladje, ki naj bi ščitile on-dotno večino prebivalstva, Jugoslovane, pred divjaštvom italijanskih banditov in fašistov, te najgrše kačje zalege v Evropi. Naše ljudstvo v zasedenem ozemlju je brez vsakršnega varstva, prepuščeno na milost in nemilost zahrbtnosti in razbojništvu italijanskih zločincev, ki se s cilindri na glavah ponašajo s svojo »starodavno rimsko kulturo«. Pomoči ni od nikoder. Naša vlada gleda vse to ravnodušno; zase-
deno Ozemlje ji je Kitajska — kaj fo njo briga, če tam daleč daleč kroniki mučijo uboge sužnje.
Italijani zavlačujejo evakuiranje tretje cone — to se pravi, oni delajo. A mi? Pogledati je treba samo v splitsko luko tja, kjer vihra na jamboru italijanska zastava, pa bo vedel, vsakdo, pri čem da smo. Nikar ne recite:
»Mi smo pri tem brez moči, ker je z Italijo antanta!« Tako govore strahopetci, bojazljivci, ljudje brez volje, brez energije. Pogumno na delo! — pa bodo izginili vsi raznovrstni-predsodki in pomisleki! Ali res ni nikogar, ki bi se potegnil za čast in ponos naše države? Ali naj ostane ta italijanska vojna ladja v splitski luki na vekomaj —‘ v posmeh vsaki pravici, kakor grd pljunek v svetišču?
Toda gospodje v Beogradu mirno počivajo. Ni še ptice-znanilke vstajenja. Spi kralj Matjaž, spi kralj Matjaževa vojska...
Se enkrat doktor Rvbarevo stanovanje.
»Jutro«, da bi javnosti prikrilo vso svojo brezstidno nesramnost v zadevi dr. Rybarevega stanovanja, se sklicuje na zadnjo stanovanjsko nare.dbo, ki je stopila v veljavo šele dne 21. maja 1921 češ, teptal bi se zakon in zapostavljali bi se državni nameščenci in Vsi oni, ki stanujejo po podstrešjih, kleteh in vagonih in čakajo že 2 leti na stanovanje, če bi se dr. Rybaru nakazalo kako stanovanje v Ljubljani, do katerga po mnenju Ribnikarja nima nikake pravice. Zlobno tudi nartiigava, češ, Ry-bar bi že zdavnaj lahko otvoril v Ljubljani svojo pisarno, če bi hotel (pa ja ne pod frančiščanskim mostom), ker pa iz kapric noče v novo hišo, ki baje več stane, zato tudi nima stanovanja. Da bo pa javnost o tej nesramni trditvi točno poučena, naj navedem nekoliko pojasnil. Kot bivšemu članu stanovanjskega sosveta mi je znano, da je dr. Rybar vložil prošnjo za stanovanje v Ljubljani še v oktobru
1920,	toraj po uničenju Narodnega tloma v Trstu in v času veljavnosti stanovanjske naredbe, ki mu je garantirala pravico do stanovanja in biva-vanja v Ljubljani. Imel je pravica>do pisarniških prostorov, ker je pravilno priglasil izvrševanje odvetniških poslov v Ljubljani. Osebno sem referiral na seji stan. sosveta dr. Rybarevo izjavo, da se zadovolji s še tako skromnimi prostori, samo da pride pod str in da bi se v najhujšem slučaju zadovoljil tudi samo s pisarniškim lokalom, obstoječim iz vsaj 2 sobic, da bi si le mogel ustvariti eksistenco.
Dobil pa ni ne enega ne druzega in dobil sem vtis, ki ga imam še danes, da so bile na delu tajne sile od zgoraj, da se to onemogoči. Stanovanjskega urada po mojem uverjenju ne zadene nobena krivda v tem oziru.
Takratni predsednik deželne vlade dr. Žerjav jc odložil svoje mesto, ter še je imel izseliti iz vladne palače in zaprosil je stanovanjski urad za stanovanje. V seji stanovanjskega sosveta
se je ugotovilo' takrat, da dr. 2erja*! v Ljubljani nima pravice do stanova« nja, prvič ker nima poklica in drugič, ker je njegova domovinska občina Postojna in ne Ljubljana. Vzlic temu se mu je^jiakazalo stanovanje in to edino zbog zaslug, ki jih ima za. narodno stvar, Glasovali smo za to vsi sosvet«; niki pod nekakim kompromisom, d« glasujemo tudi vsi za dr. Rybarevo in Gregorinovo stanovanje in to tudi; zbog narodr'h zaslug.
Dr. Gregorinova zadeva je priila kmalu na vrsto, ter se mu je nakazalo stanovanje, med tem. ko za dr, Rv« bara nismo prišli niti v položaj, da bi glasovali, ker sploh na vrsto ni prišel. Predlagali smo ga pač parkrat v terno! predlog, a je višja instanca razsodila* vedno tako, da do nakazila nikdar ni prišlo.
Dr. Rybar je bil med tem na mirovni konferenci v Parizu in njegova odsotnost v prid države, se jc izrabljala, da se ga je odrivalo, ker pač ni mogel pri hišnih gospodarjih šmirati in na merodajnih mestih moledovati in klečeplaziti.
Tako je danes za narodno stvar ve« lezasluženi mož brez stanovanja if| pisarne v Ljubljani ter mu je tudi eks«; poniranje na mirovni konferenci one-^ mogočilo povratek med svoje nepozab-j ljene v Trst, ker »Jutro« tako rado izrablja v strankarske namene. Pripo« minjam pa. da je med tem časom do* bilo stanovanje v Ljubljani nebroj gospodov, ki so imeli do njega manjše pravice, kot pa dr. Rybar.
Da se v takem položaju dr. Rybaru ni 'treba samo domišljati, da se ga zapostavlja, temveč je lahko prepričan, da je to gola istina.
V	ilustracijo, s kakšno lahkoto pa pride do stanovanja prosilec, kateremu je »naklonjen« Ribnikarjev socijalnj čut, naj služi samo sledeči slučaj:
Na Poljanski cesti v mestni hiši Je stanovanjski urad ponovno odpovedal stanovanje neki gospej. ki ni imela' pravice do njega in je imela celo svojo hišo nekje pri Ribnici. Za to stanovanje se je potegoval neki železničar, a magistratni bogovi so znali odpoved ponovno preprečiti ter je omenjeni Ze-lezničar še danes brez stanovanja. —-Višja instanca je pač pripoznala tej gospej pravico do stanovanja. Letos je pa odpoved in izpraznitev gladko potekla, omenjena gospa ni imela več pravice do stanovanja, ker se je to stanovanje nakazalo uslužbencu »Jutra«. Dobil sem vtis, da če je človek v službi »državotvornih«, ni potrebna tako velika obzirnost do onih, ki že po 2 leti čakajo v vagonih in kleteh, kot se to prakticira v zadevi doktor Rybara. On pač ni med državotvorni Jutrovega kalibra.
In če danes gospoda okrog »Jutra«, z Ribnikarjem vred zavija hinavske oči proti nebu sklicujoč se na naredbo z dne 2t. maja 1921., je to zlobna in-famija, ki jo je zmožna samo klikat katero je zapustil vsak čut pravičnost in poštenosti.	'
Poštenemu človeku ne preostaja druzega, kot da, pljune pred take zlobneže.	Rupnik	Franjo.
Polltlfoe vesti.
POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 19. avgusta. (Izv.) Predsednik Masaryk je sprejel včeraj voditelja strank Svehlo in Rašina. S tem so pogajanja predsednika z voditelji strank zaključena. V kratkem bodo sklicane stranke na sestanek, na katerem se bo razpravljalo o sestavi nove vlade.
KOMUNISTIČNI POSLANEC NA ČEŠKEM ODSTAVLJEN KOT STRO-KOVNI TAJNIK.
Praga, 19. avgusta. (Izv.) Komuni-
stični poslanec Svetlik je bil razrešen svoje funkcije kot strokovni tajnik. Organizirano delavstvo se ni strinjalo z Svetlikovo komunistično propagando ter ga zato izključilo iz svojih vrat,
NOVA ŽIDOVSKA STRANKA V UKRAJINI.
Praga, 19. avgusta. (Izv.) V Ukrajini se je ustanovila nova židovska konservativna stranka, ki temelji na principu republike.
Sveža rana. Pod tem naslovom prinaša »Goriška Straža« od 17. av-
Na izlet.
Mesto si je komaj za silo nekoliko oddahnilo čez noč. ko mu že spet začne r roži ti dan in prah in vročina.^ Hiše se odbirajo, ulice se oživljajo in zlasti tiste, ki se iztekajo proti kolodvoru, »o polne ljudi.
Na postaji je živahno gibanje kakor v mravljišču. Obrazi, mestoma prijetno osveženi od počitka, mestoma še zaspani, obrazi kot mrakov cvet in obrazi kot gruda ob suši, — vsi željno pričakujejo trenotka, ko jih sprejme vlak in jih odpelje. Znanci se pozdravljajo. si stiskajo roke, znanke čebljajo, »c hihitajo in smehljajo, božajo deco, ki je ž njimi in ji ljubeznivo obetajo deveta nebesa za današnji dan. in mlada očesca zro sanjavo in vedro lem čudnim, tem blagim razodetjem napproti.
Ko zasopiha vlak, hiti vse proti njemu, iu kupeji se polnijo kakor
panji.	,	.	.
Tudi * naše ni kupeju je vse polno,
a največ je vmes takiH, ki jim še noče spanje prav iz spomina. Ljudje sede; se naslanjajo vznak in na desno in levo in dremljejo v blaženi lenobi prostega dneva. Le eden je, ki je čil in čvrst, pa Seno ima s seboj in sinčka. Mali je takole v bližini šestih let, je lepo razvit in brhek. Ime mu je Martin. Kakor pri očeta in materi, razodevata tudi pri njem obrazr in'obleka izredno blagostanje.
Gospa sedi poleg malega in je blažena. Kar reče, kakor se okrene iti kamor pogleda, venomer se ji smehljajo oči in obraz. Če ne bi bilo toliko zaspanih’ junakov v kupeju, gotovobi razjedala mafsikako srce zavist spričo te zlate zadovoljnosti.	r
Gospod je prijazen, nemiren od veselja in sila jsgovoren,
»No, Albina, kajne —1 saj ti rečem. Ali ni bilo prav, da smo se odpravili?«
Pravilni in le malce preža liti obraz se mu razteče v smeh.
Gospa prikima, se smeje in potreplja m,o’ža po stegnu. \ j
»Poglej no, ividiš, joj, ni lepo, i— nebeško, nebeško, ti rečeni 1«
*	Njegov sosed, po videzu 'državni uradnik nižje vrste, se predrami ob tej gosti Hvali in gospod mu takoj pojasni:
»Veste, moja žena je bila bolna, Martin se je učil francoščine, jaz sem pa garal. No, zdaj je dobro: žena je zdrava, francoščina jfc šla na počitnice, jaz si pa tudi privoščim malo oddiha.«
In naenkrat se zasmeje državni uradnik in gospod in gospa in Martin, ki je poslal 'francoščino na počitnicc.
»šmarna gora nas 'že pozdravlja, Sv. Jošt nas bo kmalu in Sv. Katarina, pa še drugi. Oh', kaj ni to res lepo?!	.(>>	^
Na vsakem vogalu in za vsakim zelnikom imamo svetnika In nikoli se nam ni treba bati Hudega,«
Drugega in tretjega v bližini je popustila dremavica, gospa je privila Martina k sebi, gospod pa je vstal, da bi se še lažje razmahnil. V nogi mu je zaškripalo, gospej se je za trenutek zmračil obraz; Martin pa je pojasnil: »Lačen sem.«
1 v »Daj mu, daj«, je Hitel gošpoji in
se je takoj okrenil proti nekaterim* ki so se' bili baš predramili.
»Zakaj bi ne? Zdaj si človek že lahko kaj privošči, ko je vse tako lepo v redu. Zadnjič sem brzojavno naročil iz 'Avstrije soli, dvajset vagonov.
Pomislite v petih' dneh je bilo vse v redu in sol v mojem skladišču! «— Neverjetno, kaj?! Imenitno. Tak red.«
Od okna 'do okna, gre in razkazuje. Martin Hodi za njim in vprašuje;
»Kje je pa Triglav?«
»Le počakaj. Tjale poglej! Vidiš, tam so kamniške planine. 'Ali vidiš, kaj?«
Martin jgleda in 'tudi gospa pristopi k' njima in troje parov oči gleda vemo Kamniške planine.
»Kje pa je Triglav«, se naveliča malt	'•	'
»Počakaj, Martin«, se prestopi go-spod in desna noga rou klekne, da se moz za trenotek sunkoma nagne, počakaj, Martin, vse ob času. Hej, to bo še lepo, samo Hitro moraš rasti. 'Crna prst, Golica, Stol, Zelenica, vse to mora priti prejle, potem pa šele Triglav«, '
Mož govori tako iskreno veselo, da se je že ves kupe nalezel niegove dobre volje. Naj reče tako ali tako, ljudje mu prikimavajo in se smejejo.
»Kje pa je Triglav,« vpraša spet mali.
»Počakaj, Martin! Vse boš še prehodil, na Triglav pa zdaj ne smeš niti misliti. Kadar boš korenjak, potem ga pa pogaziš.«
»Ce ne pride vojna vmes^se oglasi gospa in ljubeznjivo poboža 8 pogledom moža.	v
»Kaj misliš, se oglasi Martin proti materi, da bom jaz tudi puščal noge tam kot oče?« .
Državni uradnik se zdrzne:
»Kaj, vi nimate noge, gospod?« »Imam jo, pa moja nil Taka je, Itt škriplje.«	.
Potlej brž proti sinku:
»Vidiš, Martin, tam je pa Triglav.< In Martin in oče in mati stopijo K oknu. Trojei parov oči pobožno tt& proti Triglavu.
V	kupeju vlada molit/
<Kft. štev.
JfUCKJSLAVrjA** 2iravgtwfa TO.
rtuaanma^ti
4SBU
straira1.
fcusta uvodnik', v katerem ostro nastopa proti krivičnemu davku na vino, ki t* je naložil goriški deželni odbor na Mak hektoliter vina v znesku 15 lir. Ker mora plačati davek tudi vsak producent, davka prostih je le 100 litrov osebo, pomeni novi davek grozen uidarec za našega kmeta. To tem bolj, ker je Goriška še vsa opustošena od £ojne in sploh še ni zmožna nositi davkov. Zato kliče »Goriška Straža« Vse kmete na skupen nastop, da pre-
grecijo ta nov in nad ..vse krivičen avek.	,iv	%
Kakor pod Avstrijo. Minister Rai-peri je javno izjavil dne 12. julija, 'da Se morajo prošnje za vojno odškodnino enako hitro in točno reševati, pa ftaj bodo sestavljene v italijanskem, slovenskem ali nemškem jeziku. Ci-Svilni komisar Guglielmi jpa pošilja S, avgusta okrožnico, v kateri pravi, da je rešitev prošenj otežkočena, če so »ste sestavljene v slovenskem jeziku. Stara igra se ponavlja. Po osnovnih’ akonih smo imeli v stari Avstriji vse ravice, če pa smo jih' poizkusili uve-aviti, pa smo bili kaznovani. Po iz-Ivi ministra so slovenske prošnje dobljene, podrejen uradnik pa pravi, da btem prošnje ne bodo nikdar rešene. Italijo je pač že davno zapustila pralca.	,.
DKMISIJA' MUSSOLINIJA. **
Berlin, rcj. avgusta. »VossiscHe eitung« poroča iz Rima, 'da je vodja »šistovskih' zvez Mussolini podal delijo in izjavil, 'da je njegova demi-nepreklicna, ker so fašisti neka-
J terih provinc odklonili se ravnati po
miru. ki so ga pred kratkim s posredovanjem Mussolinija podpisali fašisti in sodjalisti. S tem je izbruhnila dolgo pričakovana kriza v fašizmu.
BOLGARSKI CETASI NA’ DELU,
Bukarešta, 119. avgusta. Prošlo noč je poizkušala bolgarska tolpa okoli 40 mož pri Silistriji stopiti na romunska tla. Prišlo je do boja z obmejno stražo, v katerem sta obe stranki imeli ranjence. Tolpo so zagnali zopet na bolgarska tla.	-v^l,
KARL HABSBURG INTRIGIRA. ~
Praga. ,19. avgusta. (Izv.) Praška »Tribuna« v današnjem uvodniku najostrejše obsoja habsburžanom prijazno diplomatsko igro Švice in Španije. — Karl Habsburg ima namen, da ostane v Švici še čez september. Med tem bi imela biti sprejeta Madžarska v zvezo narodov. Po sprejetju v zvezo narodov izvede Madžarska plebiscit za povratek habsburžanov in tako izvije maii ententj vsako orožje iz rok. »Tribuna« svari Švico pred zavlačevanjem vprašanja glede izselitve Karla, ker bi znale nastati komplikacije nedoglednih posledic.
»La Sera« pravi, da je bila Arbei-ter Zeitung prepovedana pri nas radi njenih komentarjev glede sprejema ustave. iVest je netočna. »Arbeiter Zeitung« je bila prepovedana, ker si je vsled vladnega nastopa proti komunistom dovolila tako prostašk in lažnjiv ton proti naši državi, kakor, da bi bila glavni organ komunistov,
—..... ..i.	........
Gospodarstvo.
jjr Padanje cen molče r Češkoslo-
KfeSkl »Narodni Listy« opozarjajo na jiBcielno poročilo žitnega trga v Brnu |l dne 17. t. m., po katerem je cena žitu pelo padla, ker mlini ne morejo prodati ' Karih zalog.
j-f' Novi Češki carinski predpisi |Jrad za zunanjo trgovino objavlja: {/sled revizije oz. odpovedi dosedanjih (Carinskih pogodb češkoslovaške republike se bo odslej vse blago kakršnegakoli izvora zacarinjalo po splošnem ca-Ifnskem tarifu.
H* Velika kalorična centrala na Brodu ob Savi Kakor se doznava, se vršijo te več časa pogajanja med znano du-jiajsko firmo »Vereinigte Elektrizitats-(arerke A. G.« in med brodsko tovarno nagonov in Stupičkim ugljenokopnim jdruštvom, za ustanovitev velike tako-jzvane »Ueberlandszcntrale«, ki bi iz lignita, ki bi ga istočasno proizvajala, dajala tudi veliko energijo električnega poka za razsvetljavo Broda in za pogon pršeli v tistem okolišu ležečih industrijskih podjetij, izmed katerih je Brodska itovarna vozil največje. Misel je zelo jdobra in želeti bi bilo, da se uresniči. Pa tudi ako se pogajanja razderejo, bo Itvornica vagonov porabljala za svoj Obrat premog, saj je že pri nabavi stro-ijev skrbela, da so isti pripravni tudi za pogon z lignitom. Lignit leži prav pri
progi Zagreb’- Beograd in ima 3400—■ 4200 kalorij. Ozkotirna železnica veže rov z žclzeniško postajo »Brodski Stup-nik«. Kapaciteta premogakopa je okrog 4—5 vagonov dnevno, ker premoga ne išče preveč — v slučaju potrebe bi se pa mogel, brez nadaljnih uredb in investicij proizvajati do 20 vagonov dnevno.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 7. do 13. avgusta 1921. dela 273 moških in 115 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 209 moških in 130 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 170. Promet od i. januarja do 13. avg. 1921. izkazuje 21384 strank in sicer 10.720 delodajalcev in 10.664 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 5639. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, natakarji, natakarice, trgov, so-tmdniki, prodajalke, gozdni čuvaji, tesarji, slikarji, kolarji, dninarji, dninarice, krojači, čevljarji, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejme-j o : hlapci, dekle za polje in živino, mizarji, čevljarji, tesarji usnarji, krojači, šivilje, slikarji, pleskarji, zidarji, vzgojiteljice; služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itdU
Dnevne vesti.
— Grcml 1 trgovcev naznanja vsem svojim članom, da bodo trgovine povodom pogreba N). Vel. kralja Petra L v ponede-l)ek dne 22. t m. zaprte.
— Našim naročnikom. Neprestano prihajalo upravi pritožbe o nerednem dostavljanju »Jugoslavije«. Nekateri naročniki, baš zaradi takih nerednosti list odpovedujejo. Uprava je pri tem popolnoma nedolžna, ker list se vsaki dan redno vsem naročnikom odpošilja. Nerednosti morejo nastati edino le na pošti, kjer'se naj naročniki pritožijo. Sicer pa naj naročniki vsako izostalo številko takoj reklamirajo na upravništvo. Reklamacije so poštnine proste.
— Razpust železničarske organizacije. Temeljem zakona o zaščiti države, bo z Ozirom na protidržavno propagando, razpuščena komunistična železničarska organizacija v Ljubljani.
_ Zglaševanjc rojstnih letnikov 1871 do 1898 se vrši od 22 .avgusta 1921 do 6. septembra 1921 na magistratu, v posvetovalnici, ker se v Mestnem domu vrši rekru-tovanje. Pripominjamo, da morajo biti do 17. septembra 1921 zglašenl vsi moški rojeni v letils 1871 do 1898 in da ni na mestu odlagati zglasitve do zadnjih dni, ker se je bati gneče in dolgotrajnega čakanja.
— Manjšinski problem. Tozadevni članek dr. Rybara z dne 24. m. m. Je priobčilo v dobesednem prevodu glasilo Kočevskih Nemcev »Der Genossenschafter«.
— 30.000 krou Jugostovenskl Matici Je donesla Matična nedelja 7. avgusta v Kamniku. Odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Kamniku. Izreka tem potom najlskre-Jtejšo zahvalo vsem damam in gospodom, ki so s svojim sodelovanjem, z dobitki denarnimi prispevki ali kakorkoli pripomogli do tako lepega uspeha.
— Avtomobilske nesreče. Na Trojanah Je prejšnji teden neznan avtomobil povozil cestarja Hribernika ter ga nevarno poškodoval. Dne 16. L m. pa je istotam povozil knez WindischgrStzov avtomobil gluhonemega tesarja Korošca. Na Vranskem pa Je Povozil neznan avtomobil do smrti nekega ondotnega posestnika.
— Izostajanje prič. V Izadnjem času se Ponavljajo slučaji, da se priče, ki so povabil ene k sodnim razpravam, ne odzovejo vabilu in izostajajo večkrat celo brez vsake opravičbe, večkrat pa tudi namenoma. Občinstvo opozarjamo tozadevno, da povzroča tako izostajanje večkrat velJke vsestranske neprilike. Obravnave se morajo prelagati, delo se kopiči in večkrat pride cela Jcopica prič zaman. Stroški naraščalo. g
ogromne vsote. Obenem pa Ima sodišče tudi pravico da kaznuje vsakp pričo, ki neopravičeno izostane in te priče morajo plačati stroške preložene obravnave. Tudi se lahko pripeti priči neljub dogodek, da jo obišče nenadoma orožnik ali stražnik, ker ima sodišče po § 242 tudi pravico, da da dovesti Izostalo pričo, osobito ako bi se sodišče tiverilo, da priča zanalašč noče priti k coravnavi. Opozarjamo torej pozvane priče v lastnem Interesu, da se točno odzovejo vabilu, če oa tim res ni mogoče priti, naj pravočasno opravičijo svoj neprihod k obravnavi.
— Ne prepirajte se z orožniki v službi. Kljub večk-atnim opominom in neštetim obravnavam zaradi umešavanja v uradno poslovanje sttažnlkov in orožnikov se še vedno ponavljajo slučaji prepira in zmerjanja orožnikov. Včeraj Je bila pred sodiščem cela družina Grilova iz Vrha pri KandršL Stari Jakob Gril žena Marija in Martin Gril so nesramno ozmerjali dva orožnika, Id sta po uradnem nalogu poizvedovala za nekim psom, ki le bil last mladega Grila. Obtoženci deloma priznajo, deloma taje. Obsojeni so bili stari Gril na 2 dni. sin Martin na 5 dni, žena Marija pa na 8 dni zapora, ker Je ona pravzaprav celo zadevo provzročlla. Mesto da bi bila orožniku takoj povedala Ime, ga Je pričela zmerjati prišli so drugi, ki so potegnili s staro in vprizoril! ta prizor.
— Spoštujte šolo. Vedno se mnofe slučaji ko se obnašajo stariši otrok tako grdo in neumestno proti učiteljstvu, da večkrat naravnost sramote učiteljstvo, gotovo pa mu jemljejo potreben in zaslužen ugled in spoštovanie osobito pri mladini Pripetilo se Je, da Je učiteljica v Bevkah zaprla dva mlinarjeva fanta, ker nista prišla v šolo, ker sta pobegnila iz zapora in ker sta sploh nepoboljšljiva. To pa Je vjezllo njihovega starega očeta, užltkarja 731etnega Franca Mlinarja, tako da se Je napotil stari mož v šolo po svoje vnuke. Z njm Je šla tudi otrokova mati Marija Mlinar, žena njegovega sina. Stari Mlinar je vdrl v šolo In zahteval otroke. Ker mu llb učiteljica ni dala, Je pograbil obtoženec oba otroka, odrinil učiteljico pa sunil dvakrat v vrata in odšel Oba sta zmerjala učiteljico, da nima pravico otrok zapirati in drugo. Obsojena sta bila stari Mlinar na 3 tedne, snaha Marija pa na 2 dni zapora.
« T ^arš spati Posestnikov sin Karl Nagode iz Praprotnega Brda Je Jako nejevoljen. če dobi na vasi zvečer mlade fante. Bred TMtkm h naletel na dva mlada fan-
ta, ki sta igrala harmoniko in sta pela na domačem vrtu. Nagode je stopil k njima, vrgel enega ob tla, da mu Je izpahnil levo roko, drugemu pa je iztrgal harmoniko in jo vrgel ob tla. Fanta sta nato pobegnila. Nagode se zagovarja, da je napravil to za »špas«. — Ker je bil ta »špas« le malo prehud ga je obsodilo sodišče radi težke telesne poškodbe in poškodbe tuje lastnine na 2 meseca Ječe. Dalje mora povrniti Mravljetu 40 kron za zdravniško spričevalo in 500 kron za bolečine, Modrijanu pa 500 kron za harmoniko.
— Nepoštena slnžklnja. Natakarica in služkinja A. R. pri gostilničarki Mariji Nastran v Radomljah se je pričela naenkrat čudno razvijati. Kupila si je za njene razmere izredno lepo obleko, kupovala si razne sladčice in začela popivati pri gostaših gostilničarke Nastranove. Pripetilo pa se Je, da je pogrešila gospodinja eno krilo iz zaklenjene omare. Prijateljica njene služkinje ji je povedala, da ima to krilo njena natakarica. Gospodinja je prijela natakarico in ta je končno priznala, da je ukradla krilo in pa okoli 1600 kron denarja. Tudi pri obravnavi obtoženka, ki je bila do sedaj še nekaznovana, pridna In poštena, skesano prizna svoje dejanje. — Pove pa tudi, da so jo gostaši vedno nadlegovali, da naj da za pijačo. Z ozirom na to Je bila obsojena A.
H.	radi tatvine na 6 tednov težke Ječe.
— Prodala zarubljene stvari in pobegnila preko meje Je neka A. P. sedaj v Ravnah. Zena je šivala na posestvu svojih otrok kot vdova. Bila je že dvakrat omo-žena. Ttretjič gre rado in res je poročila tretjič nekega hlapca. Napravila je svatbo pri nekem Jeraši, ki Je stala 1920 kron. Zena je začela s svojim tretjim možem veselo živeti In padala sta vedno globlje v dolg. Svatba ni bila plačana, drugi dolgovi so rasli — ljudje so tožili, sodišče je zarubilo njeno premoženje. Po medenih tednih je sledila trnjeva pot. Zena se odloči, da pobegne in se izogne na ta način vsem ne-prilikam in nadležnim upnikom. Prodala je zarubljeno kravo in junico, zaklala dva zarubljena prašiča in lepega dne je ni bilo več. Z njo je šel seveda tudi mož. Srečno sta prišla preko meje in se naselila v Ravnah. Pred kratkim se je vrnila domov, da obišče otroke la takoj so Jo aretirali. Zena dolgove prizna, vendar pa ugotavlja, da jih ni napravila, da bi denar zapravila, marveč so jo dovedle do tega razne okoliščine. Denar za prodano zarubljeno blago je porabila po večini za otroke. Obsojena je bila na 1 mesec zapora.
— Cestni rop. Dne 10. avgusta se Je vračal iz sejma pri Sv. Lovrencu posestnik Franc Stopar Iz Vel. Cešnice št 8. Stoparju se je pridružil na poti neki neznanec približno 25 do 30 let star, majhne šibke postave v črni lepi obleki s črnim plišastim klobukom. Prijazni neznanec je govoril primorsko narečje. — Ko sta prišla s Stoparjem na samoto, bilo je v bližini Podgaberja, je neznanec nedoma med pogovorom napadel Stoparja. Vrgel ga je ob tla, pokleknil mu na prša in mn vzel z desnico iz suknjiča denarnico. Nato je pobegnil. Stopar je bil tako presenečen, da se v prvem tre-notku ni mogel niti braniti, ko pa se Je dvignil, Je neznan ropar že izginlL V Ustnici je imel Stopar 5 bankovcev po 1000 dinarjev, 2 po 100, enega za 5 in več bankovcev po en dinar. Vkupno je bilo v Ustnici približno 31.000 kron. V družbi z omenjenim roparjem so videli ljudje na sejmu še enega tovariša, ki Je bil v kmetski obleki in je govoril obmejno hrvatsko narečje. Ta je bil bržkotne tudi blizo njih in Jih je sigurno skrivaj spremljal in bi bil v slučaju potrebe roparju pomagal.
— Lašč ali življenje! Zgodilo se Je V Kranju. Tri gospodične prodajalke so šle na izprehod iz Kranja v smeri proti Pre-dosljem. Kar se pripeljeta njim nasproti na biclkljih dva črnomaskirana moška, poska-četa na tla in zavpijeta: »Sedaj pa lase, ali pa življenje!« Ena izmed gospodičen se je tako prestrašila, da je padla v nezavest. Z ostalima dvema sta Imela lopova lahko delo. Konec vsega tega je bil, da so prišle vse tri gospodične Čisto ostrižene domov. O lopovih ni dosedaj še nikakega sledu.
— Dodatek k železniški nesreči v Krškem. Obratno ravnateljstvo južne železnice porača, da je brzovlak št. 507 skočil pri Krškem s tira s tenderjem in vsemi vozovi. Kakor smo že včeraj poročali, se ni ponesreči nihče. Na lice mesta je došla komisija, ki bo preiskala in dognala vzrok nesreče. Doslej se ni moglo dognati še ničesar.
— Velika tatvina. Dne 4. avgusta je ukradel neznan tat v trgovini Slavka Pavloviča v Makarskoj nekemu Simonu Lukinu listnico, v kateri je bilo 600 kron, potni list, 10 šilingov in ček štev. 60/1952 Bank of. New Zcaland za 250 Llver šilingov, to je približno za 275.000 kron.
— Vlom v Dvojah. Neznan tat je vlomil v stanovanje Marije Martelj Iz Dvorij št. 40 ter ji ukradel 16 bankovcev po 400 kron, 7 po 40 kron, nekaj dinarjev In drobiža, 2 dolarja, zlato brošo in zlat prstan. O tatu nmajo še nobene sledi.
— Zgubil se je siv volčji pes, št. znamke 1244, sliši na ime »Doki«. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri I. Kalmčn, Sv. Petra c. 27.
Llubliana.
= Mestna oblina ljubljanska položi na krsto Njegovega Veličanstva kralja krasen šopek v nežnih barvah z belim in zelenim trakom (mestne barve). Na trakovih je napis: »Slovensko glavno mesto Ljubljana — Svojemu kralju Osvoboditelju v nevenljlvi UubavL« — Med cvetjem so tudi planinke.
= Občinski svetovalci NSS v Ljubljani se vabijo, da se udeleže slovesnega cerkvenega obreda, ki se bo vršil v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja na dan pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra I v pondeljek, rine 22. avgusta 1921 ob deseth dopoldne.
=■ Pobegla komunistična poslanca. Bivša komunistična poslanca dr. Milan Lemež In pa Vladislav Fabjančič sta pobegnila iz Ljubljane in se neznano kje skrivata. Fabjančič Je bil pod policijskim nadzorstvom, pod katero ga je stavilo ljubljansko policijsko ravnateljstvo.
Nekaj o zastavah! K tozadevnemu našemu članku, ki je povsem umesten in izraz naših dobrih ljubljanskih meščanov, pripomnimo še to, da so nekateri izmed naših, Id so izvršili svojo narodno in državno dolžnost s tem, da so izobesili črne žalne zastave, pri tem pozabili na barve droga, na katerem visi Žalna zastava. — Opozarjamo!
= Nov Ust v Ljubljani. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo je začelo Izdajati mesečnik »Naš dom«, Id bo zastopal interese hišnih posestnikov.
= Kako le rešiti stanovanjsko bedo naj M m učil« »erodaiu« otusu na xsiUt«8
semnju. Tam so v par tednih postavili najmodernejše barake, ki bi lahko v polni meri služile za razne urade. Zakaj ne stori država isto, s čimur bi se izpraznilo toliko hiš, da bi spravili pod streho vse rodbine, ki so brez stanovanj. Tudi za občinstvo bi bilo pripravneje, ako bi našlo razne urade blizu skupaj. Seve bi bilo treba barake pripraviti tako, da bi bile tudi za zimsko dobo.
= Na adreso ljubljanskega magistrata. Gospod dr. Miljutin Zarnik in gospod tržni nadzornik naj si že vendar enkrat malo ogledata cigansko naselbino barak na Vodnikovem trgu ob Vodnikovem spomeniku, kjer sc prodajajo različni čevlji najslabše kvalitete, cunje, železnina itd. Kako neki spada ta naselbina na živilski trg? Baje za te stojnice ne obstoja nikako dovoljenje. Ce gre človek mimo, mora dobiti resnično prijeten vtis, ko gleda to razdrapano, neokusno gručo popolnoma nepotrebnih barak na enem najbolj obljudenem delu Ljubljane. Ce mestni magistrat tako skrbi za zunanje lice Ljubljane, potem bo kazala Ljubljana še dolgo tako žalostno lice kot sedaj. Ce se že odstranja vsepovsod druge grde barake po mestu in po trgu, mislimo, da se lahko tudi to skrajno neokusno naselbino odstrani, posebno še z ozirom na pomanjkanje prostora za živilski trg. Pričakujemo, da se bodo gospodje na magistratu malo zanimali, in sicer kmalu, za to zadevo.
= Stavbna dela v Ljubljani. Uradniški hiši Jadranske banke sta dograjeni in upo-rabnL Pri hiši Južne železnice ob Resljevi cesti je dograjen betonski zid in postavljena železna ograja. Na Taboru je dograjeno poslopje »Sokala I« za orodje in garderobo, ni pa še povsem uporabno. Pri zgradbi uradniške hiše Gospodarske banke ob Miklošičevi cesti je zid vzhodne stene dograjen do vrha, na zahodni steni pa do višine prvega nadstropja. Pri poslopju palače Kreditne banke ob Dunajski in Aleksandrovi cesti je dograjeno zidovje do prvega nadstropja. Južna železnica je pričela z zgradbo uradnega poslopja za carinski in blagovno-prometni oddelek. Ob podaljšani Miklošičevi cesti sta novi hiši — bančnega in prometnega zavoda za premog — dograjeni v surovem zidovju do vrha in bosta do konca prihodnjega tedna že pokriti.
= Aretacija pustolovca. Stevo Lenajie, bivši upravitelj akademske menze v Zagrebu, rojen 1. 1895 v Nadiničih pri Gadckem, je poskusil zvito slepariti na stroške slovenskega oddelka zagrebške menze. Ker so mu bile kot bivšemu upravtelju menze vse okol-nosti dobro znane, mu je bila stvar lahka. Preskrbel sl je formularje za nabiranje prispevkov z menzinim pečatom in ponaredil več podpisov, med njimi tudi podpis tajnika Jarca. Tako opremljen je prišel v Ljubljano in obiskal razne trgovce in banke. Napisal je v pole Izmišljene zneske po 100 dinarjev, s ponarejenimi podpisi trgovcev in bank. V petek je prišel v prodajalno g. O. Koutnega v Kolodvorski ulici in prosil za revne slovenske akademike v, Zagrebu. G. Koutny je pregledal polo, a podpisi znanih mu trgovcev so se mu zdeli sumljivi in poslal je skrivaj svojega vajenca po stražnika. Pustolovec je pa takoj nekaj zaslutil, zgrabil polo in zbežal iz prodajalne. V Slomškovi ulici so ga prijeli in oddali v zapore justične palače.
«■ Pri izdajanju potnih legitimacij na pol. ravnateljstvu je vsakodnevno velik na-vaL Da doseže človek svojo legitimacijo, mora čakati ure in ure, nazadnje pa, ko odbije ura 1., se mu pred nosom zapro vrata In preostali odidejo godrnjaje brez uspeha. Najlepše pri vsem tem pa je, da razni gospodje lahko dohajajo pri drugih vratih — nekaka protekcija — ter hitro opravijo svoj posel, medtem ko drugi dolgotrajno čakajo. Tu se naj napravi red: — enakopravnost za vse sloje. — Zakaj Izdaja samo pol. ravnateljstvo legitimacije In potne liste, in to za tujce In domačine v enem oddelku s tremi uradniki, ko bi bilo vendar prikladnejše (ko ni uradništva na razpolago?), da bi se za domačine izdajale potne legitimacije na vsaki stražnici dotlčnega okraja, kjer kdo stanuje in kjer ga gotovo bolje poznajo, kot na pol. ravnateljstvu. — Na vsak način pa to ne gre, da izvršujejo ta posel samo trije uradniki na pol. ravnateljstvu za celokupno prebivalstvo, poleg tega pa še za tujce, ki dajo največ opravila. — Naj bi ne ostal naš glas zastonj. — Več meščanov!
—	Ne kupujte blaga od otrok. Dve obtoženki iz Ljubljane sta bili toliko neprevidni, da sta kupovali od 13 letnega dečka mast in klobase. Klobase je prinesel fant 4 krat po eno in je rekel, da jo proda le za to, ker je že sit. Kljub temu pa je sodišče obsodilo tudi obe, ker sta izrabili 13 letnega dečka in kupovali od njega sumljivo blago.
= Kle ie bankovec za 400 kron? V neki ljubljanski gostilni je izginil Bogomilu Du-šeku, meutem ko je šel trenutek iz gostilne in pustil med tem časom listnico na mizi, bankovec za 400 kron. — Pri mizi je sedel samo še Ivan Jelenc. Ta je seveda odločno zanikal tatvino, priznati pa je tudi moral, da ni bil med tem časom nikdo drug pri mizi. Ta bankovec je Jelenc, ko so zahtevali, da pokaže svoj denar, zakril in ga je dobila pri njem policija. — Obsojen je bil na 1 teden strogega zapora.
= Našla se Je rajava Ustnica z manjšo vsoto denarja v VVolfovi ulici. Dobi se pri P, s. A. Planinšek, Karlovška cesta 14.
= Vprašanje pasjega kontumaca. Pasji kontumac. ki je bil uveljavljen že več kot pred 6 meseci, med tem časom poostren, a ne podaljšan, je Že potekel. — Prosimo merodajne oblasti, da ta kontumac, ki se dejansko še vedno izvršuje, uradno podaljša ali pa naj se preneha poslovanje v smislu Izdane, za 6 mesecev veljavne odredbe.
= Revno dekle, od 16 let naprej, dobi mesto s polno oskrbo ali proti plačilu. Naslov, pove uredništvo lista.
Maribor.
V	nedeljo ob 9. uri se vrši v luk.
stolni cerkvi slovesna maša zadušnica za pokojnega kralja Petra.
Ko Je v petek zjutraj dospel graški vlak na tukajšnjo postajo, se je skušal neki moš-ki izmuzati, ne da bi bil pokazal svoje osebne listine. Prijeli so ga in na policijskem komisarijatu se je Izkazalo, da je to 251etnl brezposelni natakar Ludovik Keme-ter, ki ga že dve leti Iščejo razne -oblasti radi tatvin, vlomov in drugih sličnih grehov. Kljub raznim poskusom, da bi se rešil — zgrudil se je namreč med potjo, nato je v bolnici omenjal, da ima nalezljivo bolezen, ko pa to ni držalo, je skušal hliniti blaznost
—	Je moral navsezadnje vendar v zapor.
Magistru Filipiču, o katerem smo pred nekoliko dnevi poročali da so ga sprejeli v nezavestnem stanju v tuk. bolnico, ker je zavžii večjo množino morfija, se je sedaj omračil um, tako da so ga morali prepeljati X ftjgj5nlca.ua StadMU«,
v„-	.	'	%.■
Novo pisarno je otvoril y Maribortf
odvetnik dr. Slokar.
VStudencib se bodo vršile nadomestne volitve za mandate komunističnih občinskih odbornikov, ki so sedaj razveljavljeni, dasi-ravno so v zadnjem času, ko je postal položaj za komuniste kritičen, prisegali na socialdemokratsko zastavo.
Na Aleksandrovi cesti je otvoril trgovec z mešanim blagom Miloš .Oset novo trgovino.
Celie.
Žalna služba božja za Njegovim Veličanstvom -se \ši v ponedeljek zjutraj i>b 7. uri v farni cerkvi, ob 10. pa je žarni obred v evangeljski cerkvi.
Na okr. glavarstvu v sobi št. 6 je razprostrta pola, v katero vpišejo stranke, kf prihajajo izrazit svoje sožalje ob smrti kralja Petra svoje ime, odnosno ime korporacij, društev itd., ki jih zastopajo.
Izvanredni občni zbor stranke NSS v Celju se no vrši, ker je tovariš Žabkar zadržan kot zastopnik mesta Celje v Beogradu.
Izvanredni občni zbor narodno-socljalne stranke, se vrši, kakor že objavljeno, v pondeljek 22. t. m. zvečer v strankinih prostorih gostilne »Wflson« v Gaberju, ter na istega vse člane ponovno opozarjamo.
Volitev 4 občinskih svetovalcev v sve-tovalstvo občine Celje sc vrši danes v nedeljo dopoldne v občinski pisarni na Bregu.
Mesto Celje bosta .zastopala pri pogrebu Nieg. Veličanstva celjski podžupan tovariš Žabkar in gosp. Ivan Prekoršek. —• Odpotovala sta danes v Beograd.
Gremlj trgovcev v Celju je sklenil, dt bodo v Celju v ponedeljek, na dan pogreb« N). Veličanstva trgovine celi dan zaprte.
Ob raznih prilikah opažamo, da so val hiše, ki so last mestne občine, dosledno brez zastav. Tako tudi sedaj, razun na magistratu, na nobeni mestnih hiš ne vrši žaln* zastava. Isto velja tudi za poslopje, kjer )e nastanjena davkarija in državno pravdništvo. i Mislimo, da vsaj na poslopjih, kjer so nastanjeni državni uradi, bi morale viseti zastave. Kako naj potem drugi hišni posestniki ' delajo drugače, če Se jim tukaj dajejo slabi vzgledi. Upamo, da se to v bodoče ne bo s več dogajalo!
Orožniška straža patruljira stalno M celjskih železniških mostovih čez Savinjo, Prehod čez te mostove je proti kazni za-branjen in se tudi vsakega, ki bi hotel M čez most, dosledno zavrača. Ne zavrača p« straža včasih lepih mladih »frajlic« in M istim prehod sloboden. Preko žel. mostu Ml Bregu je namreč iz vasi Zagradom dohod r ' mesto precej skrajšan. To smo napisali vsled -tega, ker mislimo, da veljajo postave tM za lepe gospodične.
Stavka delavcev v porcelanski tovarni v Libojah traja še vedno dalje in ni upMf 1 na skorajšen konec vsled trdovratnosti ro*i ' nateljstva.
Letošnji glavni nabor za mesto Celje vrši dne 7. sept.'
Mleko se je na celjskem trgu podražilo na 8 kron. Doslej je stalo 6 K tttgr, Kmetje navajajo za vzrok sušo.
Glavni šahovski turnir v Celju. Dosedaf so se doigrala 4 kola. Stanje po tretjem kolu: Vukovič 3: dr. Erdey, Kramer 2 in pol Konig, Nicifor, Poljanec, dr. Trstenjak 1 M > pol: Ferjan. Kohn. Rpžič 1; Ormai. Peyer pol; dr. Banekovič 0. — Stanje po četrten kolu: Vukovič 4; dr. Erdey 3 in pol; Kramer 2 in pol: Ferjan. Rožič 2: Konig 1 in pol (I); Nicifor, Peyer, Poljanec, dr. Trstenjak 1 la * pol: Kohn 1: Ormai pol; dr. Banekovič • (1). Turnir se sedaj vrši pri zaprtih vratih.
V	pondeljek 22. t. m. pa sploh ne bo igre, ■
Hiralnico v Vojniku pri Celju prevzame ofic. javne bolnice v Celju g. Fr. Hribernik.
Nad 280 bolnikov ima kakor poroča »Nova Doba«, sedaj v oskrbi celjska javna bolnica. Na porodniškem oddelku morajo vsled pomanjkanja prostora pacijentke odklanjati. Vedno bolj sc občuti, da je celjska bolnica z ozirom na to. da gravitira na Ce- ; lje velik del kmetijskega in industrijskega prebivalstva, premajhna, in vsled tega vedno prenapolnjena. Treba bo merodajnim činl-teljem resno misliti na povečanje tega zavoda.
Povišanje stanarine vsled Kukovec-Rto-nikarjeve uredbe in naredbe je razburilo in zmešalo tako najemnike, kot hišne posestnike. — Noben vrag se ne spozna, ljudje tekajo zbegani okrog, stanovanjska komisija ne posluje, novo stanovanjsko oblastvo p%,„ še ni konstituirano, tako, da je kaos neznosen. Nekteri, zlasti 'ncmškntarski hišni posestniki taksirajo uboge najemnike kar po7 ■ svoje. Znani so nam slučaji, ko so ti nesram-,. ni ljudje povišali, ali vsaj hočejo in skušajOf/ povišati najemnine ne le 3 in 4 lcratno od osnovne najemnine izza leta 1914, ampak so'' dvignili povišek kar na 10. 11 in 12 kratnid znesek. Talg' bi stalo stanovanje 3 sob, za,^ katero se je plačevalo v letu 1914 še 50 kron, danes 600 kron. Pa upajmo, da ta ohola ' drevesa nc bodo zrasla do neba.	K’
Pilil.
'Žalovanje v Ptuju. Ptuj še sedaj, ko žaluje ves jugoslovanski narod nad smrtjo Nj.) Vel. kralja Petra I., klnbuje s svojo trmoglavostjo. Žalne zastave, razven na uradih in le na par zasebnih hišah, niso nikjer raz-obešene, kljub temu, da Imamo tukaj dosti'’ prebivalcev z milijonskim premoženjem, ki« se izdavajo za velike patrijote. Njihov patri-jotizem velja samo toliko časa, dokler pada i kaj v njihov žep. — Še lepši slučaj Je z Inženirjem S, — Jdsarsklm kandidatom pjri obč: volitvah —, kl sedaj, najbrž od veselja, po cele dneve navija na vrtu svoj gramofon. Cez mesec dni se ta Jdsarski državotvoren preseli y Avstrijo. Sodbo prepuščamo občinstvu.
Hujskajoči Avstrijci med nami. Dostikrat se je že opozarjalo na sumljive elemente, ki prihajajo iz Avstrije. Na kak način ' dobijo ti gospodje vizum na svoje potne liste, nam ni znano, pač pa lahko konstati-ramo, da pride v Ptuj vse polno Avstrijcev sploh brez vsakih dokumentov. Tako se 1 nahaja po Halozah vse polno Avstrijcev, ki i so kot gosti tukajšnjih Nemcev. Tl ljudje kamor pridejo v dotlko z našimi, vsled njihove krivde, še precej zaostalimi Haložani, jim pripovedujejo o nebesih onkraj meje. Nevedno ljudstvo vzame vse to za golo resnico in postaja vsled tega s tukajšnjimi razmerami nezadovoljno. — Tako se je nahajal, dne 15. avgusta v družbi gosp. Osterberger-ja na Ptujski gori neki predrznež, ki je bil nJ:sraraen. da se je upal javno govoriti: »Wir Deutsche fiirchten nur Goti sonst nle-mand auf der Welt.« Sedaj opozarjamo, po-, tem pa bodemo mi krivil
»JUGOSLAVIJA* 21. avgusra 1921.
. f9?m8V^    .....
Primorje.
Vredno zabeležbe. Povodom smrti našega kralja je prinesla Jako laskavo oceno & njegovem delu in trpljenju tudi tržaška •edinost«, prvoboriteljlca slovanskega življa It Bašem Primorju. Poleg članka je prinesi* h- kar nas je posebno prijetno, iznenadilo — tudi njegovo sliko.
O	pokojnem 'kralju ‘Petru fcf prinesel dolg uvodnik tržaški Piccolo. Uvodnik le pisan dokaj objektivno in nas je v tem pogledu presenetil. Da pa ima tudi par romantičnih sanjarij, je samoobsehi umevno in se temu zato ne čudimo.
V	Idrijo je prišel nov namestnik civilnega komisarja prof. Draghicelt, kakor ga piše »L’Fra Nuova«. Njegova naloga je — skrbeti za red —, kaj še, skrbeti za italijanizacijo Idrije. Želimo novemu komisarju obilo sreče, pa prav trde zobe, ker Idrija je trd oreh, kakor je imel nekoč že priliko iz-poznati.
Lepo izpričevalo Idriji. »L’Era Nuova« piše, da je v Idriji italijanizacija posebno težka, ker tu je prišel slovenski iredentizem le v fanatizem. K temu priznanju laškega ista zavednim Idrijčanom samo čestitamo.
Iz Marezig v Istri. Ker je vsled dogodkov na dan volitev še vedno zaprtih 19 oseb, so sklenili marežanski fantje, da ne plešejo yeč, dokler jih ne izpuste. Fantje se kljub prošnjam nekaterih »petoliznikov« (kakor jih imenuje »Edinost«), prav trdno drže. Nedavno pa je neki krčmar zaprosil za ples iti tudi dobil dovoljenje in godce. Ti so prišli In tudi dekleta in fantje. Na mestu so pa zasvirali koračnico, se obrnili in odkorakali po zvokih Kpdbe. Krčmar »petoliznik« je pa stledai za njimi z dolgim nosom.
Čast takim advokatom! 2c pred vojno te bilo znano, da so goriški italijanski advokati živeli precej slabo. Danes jim prede še jbolj trda, kar je tudi čisto naravno. Dežela ne slovenska, trgovine ni, fašisti pa itak ni-jmajo posla s sodiščem in če ga imajo, odvetnikov ne rabijo, ker oproščeni so itak. .Zato so iznašli goriški talijanski advokati jtOV trik, kako bi ujeli slovenske klijente. V ^grozni slovenščini pišejo raznim posestni-jkom po deželi, da njih prošnje za vojno od-fSkodnlno ne bodo ugodno rešene,‘ker so se-iStavljene v slovenskem jeziku. Zato se naj (hitro naroče pri njih laški prevod. Da je vse ;te umazan lov na klijente, je jasno ta goriški odvetniški zbornici samo čestitamo, 'ker ima tako sijajne člane. .
Monrupino. Goriška postaja italijanska. Krajevna imena to najlepše dokazujejo. Stari In slavni Repen tabor je izginil In mesto ■lega se blesti Monrupino. Toda V Monru-pinem samem, ne ve nihče, kje da je ta slav-Irt kraj. Blažena Italija, ki ima samo tako neznatne skrbi, kako odpraviti kako ime. Ampak v Repentaborju se bodo še dolgo smejali nad Monrupinom.
Kje so avstrijakanti? Na to vprašanje odgovore najjasnejše številke, ki jih posnemamo iz Plccola od dne 17. avgusta in ki označujejo avstrijska vojna posojila Iz Primorske. Trldentska Benečija je dala Avstriji vojnih posojil za 259 milijonov kron. (Tirol-el so pač bili patrijoti.) julijska Benečija pa Je dala 582 milijonov ta sicer Goriška 5 milijonov. Trst 562 milijonov in Istra 15 milijonov. Ker je po italijanskem zatrjevanju Trst čisto laški, sledi, da so tržaški Italijani dali Avstriji 562 milijonov kron, da se Je Avstrija mogla boriti proti Italiji. Kje so torej Avstrijakanti? Gostobesedni Giunta, Gl-no d’Angelo in drugi, oglasite se k besedil
Sokolstvo.
Sokolstvo spomina kralja Petra.
Starešinstvo 'Jugoslovenskega Sokolskega Saveza odreja:
1. V počaščenje spomina velikega kralja Petra Osvoboditelja prirediti mora vsako, v Savezu včlanjeno društvo za vse svoje članstvo žalno zborovanje, kjer se naj poudarja zgodovinski pomen Njegovega življenja in Njegovih borb za naše nacijonalno in državno njedlnjenje. Taka zborovanja naj se vršilo v vsakem Sokolskem društvu tekom prvih 14 dni po kraljevem pogrebu.
2. Vsakemu Sokolskemu društvu Je dano na svobodno voljo, da sme prisostvovati tudi vsaki drugi oilcijelni prireditvi« ki Jo bodo oblasti ali korporacije uprizorile v po-čast spomina kralja Petra ta U niso omejene Zgolj na število povabljencev ali lastnih pripadnikov,
, 3. Udeležba na vseh zborovanjih In drugih prireditvah v civilnih oblekah s sokolskim znakom.
4. ,Ta odredba velja za vsa Savezna društva brez vsakega drugega obvestila z naročilom, da morajo sokolske župe tekom enega meseca po kraljevi smrti sporočiti podpisanemu starešinstvu o izvršitvi te odredbe.	;
Zdravo! - ' ? ''v ' •> * v'-	•	*■’»
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega ' Saveza.
Zlet Celjske Sokolske župe dne 14. av-
Stanju Je bil prevažen obračun vztrajnega sokolskega dela vseh .vtlanjenfh dniStev, katerega moralna bilanca Je bila uprav sijajna. Pomenil Je dan preiskuSnJe, obenem sveti praznik, dan manifestacije lastne sile, posvečenja ter utrditve dobre volje, svojega junaškega poleta , , , Močni nalivi pred odhodi dopoldanskega in popoldanskega izletniškega vlaka Iz CeUa so sicer odvrnili mnogo članstva in prijateljev sokolske misli, kljub temu Je bila udeležba lepa ta v izdatno moralno podporo domačemu društvu, da iznova dokaže svojo Čuječnost ta pripravljenost za skupno delo ta uveljavljanje svojih sil. Na kolodvoru Je pozdravil načelnik domačega dniStva br. Tone Kurnl v kratkih Jedrnatih besedah doSIo Sokolstvo, v katerih vidi prve zidarje bodočega Sokolskega Doma v Šoštanju, ki naj ponnenl vojašnico borcev za bodoče »ni s . i Sprevod s 5 prapori na čelu se Je »»stavil pred mestno občno, kjer nas je pozdravil žapan notar Marinček, — sam Y*or Sokola—, y globoko zasnovanem govora. Odgovoril mu je v iskrenih besedah siopni starosta br. dr. Gv. Sernec. Ves Šoštanj je bil y zastavah. Po povratku na ^rt£L?rJpravlie"o telovadišče so se vršne skušnje za popoldanski nastop, ki so že < same privabile številno občinstvo. Javna te-dervadba popoldne Jo pričala o resnem delu meh društev. Nastopilo Je Članstvo z letošnjimi vajami, moški naraščaj iz Celja S prostimi vajami in učinkujočimi skupinami,
,gojenke Iz Slov. Gradca, moška deca Iz Slov. Gradca m Šoštanja z vajami s palicami, ženska deca iz Šoštanja z vajami s cvetnimi loki, članice in člani Celjskega Sokola z naravnost vzorno izvedbo težkih Mumikovih vaj ter vrste na orodju kjer sl Videl zastopane .vse panoge. Posebno pokornost je vzbujal naraščaj, kar. je aotoyo
Porok napredka In zdravo sile naših’ društev. Med telovadbo Je sporočil zastopnik br. Jugoslov, Sok. Saveza br. Kajžell pozdrave Saveza ter z živo besedo vzpodbujal zbrani narod, naj se združi v bratski slogi v Sokolstvo, ki Je tudi po osvobojenju pozvano, nastopati krepko in dosledno proti očitnim ta zahrbtnim naskokom vsakega sovražnika, ki bi bil ogroževal narodov, razvoj. Cas po telovadbi do odhoda večernega vlaka sta izpolnila vrlo lepo: Pevski odsek Dramatičnega društva v Žalcu z me-, šanim. In Pevsko društvo v Velenju z moškim zborom. Vsa prireditev Je podala dokaz svežega ln zdravega življenja. Zleta se Je udeležilo tudi vojaštvo iz Celja, ki so bili povsod predmet navdušenim pozdravom. Br. Kurnik je prečital zbranemu občinstvu brzojavko žal zadržanega ministra dr. Kukovca, ki Je bila v iskrenosti svojega tona dokaz njegove ljubezni do sokolskih društev, katera so vsa odlični bojevniki za narodno jedinstvo. Vsem, ki so sodelovali in nam pri obsežno zasnovani prireditvi niso odrekli svoje pomoči velja naša sokolska hvala, zlasti tudi damam ln gospodom v šotorih. Prav kosebno pa moramo pohvaliti Mariborsko železničarsko godbo, ki sl Je pridobila splošno priznanje. Točno ob pol desetih je odpeljal vlak goste, ki so nam bili tako ljubi in dragi in katere hočemo pri našemu prizadevanju za zgradbo lastnega Doma kot prve graditelje ohraniti v hvaležnem spominu. Zdravo!
Koroško.
Značilno za nemško nestrpnost v Celovcu je sledeči slučaj: Maturanti letuika 1896 iz Celovca so hoteli obhajati 25 letnico mature v Celovcu, oziroma, če bi bile ovire, v Prevaljah. Jugoslovanski kolegi so stopili tozadevno v stik z nemškimi kolegi na Koroškem. Dobili so sledeči odgovor: »Po razgovoru s kolegi javimo Vam, da bomo praznoval 25 letno maturo na vsak način v Celovcu. Vendar se nam zdi zaradi obstoječih političnih odnošajev. ta z ozirom na posledice, ki bi resuhirale iz dogodkov zadnjega časa, neprimerno, da povabimo gospoda dr. Arnejca, dr. Ferjančiča, dr. Kušeja in Kakla k tej svečanosti.« Pri Nemcih neha celo tista kolegijalnost, ki sicer diči inteligente vseh narodnosti in kterihsibodi strank. Zapomnimo si to za bodočnost Tem srčneje se je vršila 25 letnica pri kolegu Kakta na Jugoslovanskih tleh v Prevaljah dne 10. avgusta, kjer Je obvladala vse navzoče prava Jugoslovanska vzajemnost ta odločna volja, da se bo praznovala 30 letnica Celovške mature iz L 1896 v Jugoslovanskem Celovcu.
Predzadnje dejanje tragedije v Mežiški dolini. Narod kolne, plače, družinski očetje sl pripravljajo svoje cule, žene se Jočejo, otroci prosijo kruha, kje jemati, kje zaslužiti, ko jeklarna na Ravneh tik Guštanja odpušča delavstvo, družinske očete, sivolase starčke. Gruče se zbirajo, grdih pogledov, polnih skrbi, kam bodo položili svojo trudno glavo, kje bodo jedli. Nasprotniki se smejejo radosti, šlo bode njihovo žito v klasje, rodovitna tla za saditi nezadovoljstvo, mi pa molčimo. Človeku se krči srce, ko vidi razglas, ki javlja sivolasnim delavcem odpust iz službe. Vežejo si ti starci svojo skromno imovino skupaj, žene starice jim pomagajo, da prdje zapustijo svojo rodno grudo, zemljo nesreče in hajdi po svetu. Kam plovemo, kje Je naš krmilar, da nas pripelje nazaj k blagostanju ln zadovoljstvu?! Pred kratkim je posetil Mežiško dolino šef ministrstva industrije in trgovine gospod Savič. Radi bi znali, kaj je čutilo njegovo srce, ko je videl v jeklarni na Ravneh to moderno napravo, kako stoji in počiva, ko je videl mrtve stroje, mrzle peči, kjer Je stotero delavcev še pred kratkim služilo kruh. Razmere s o obupne, delavstvo se udaja pijači, da umori v alkoholu svojo duševno bol, koplje grob sebi in državi. Ne Ljubljana, ne Beograd nista videla ob preobratu radost ljudstva radi osvoboditve svoje, narod Je plakat veselja, rene-gati ta njih učitelji Nemci so stiskali pesti, penili so se jeze, ker so videli osvobojeno rajo Danes poglejmo ta kraji Narod joče žalosti, narod Je lačen, Nemec se mu smeji in mu pravi: »Sedaj imate vašo Jugoslavijo!« Narod ne odgovarja, ker je lačen. Mati, domovina, čuti H Tvoje srce našo boi nas glad, slišiš Ti ponositi Beograd, branitelj zapada, naš Jok, čntiš naš glad, ako čutiš, ako slišiš, pomagaj nam, saj smo tudi mi Tvoji, saj smo Iste krvi, prepreči to tragedijo, ki gre proti koncu, ki gre nasproti smrti tisočerih. Beograd, vzdigni Tvoj glas. daj povelje, da se ustavi tragedijo!
v n
Prekmurje, Spisal univ. prof. dr. M. Slavič, Izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci v Parizu. Izdala in založila »Slov. krščansko-socijalna zveza« v Ljubljani 1921. Z zemljevidnlm načrtom. Ta zanimiva in aktualna knjižica obsega na 132 straneh zgodovino Jcaratanskih ln panonskih Slovencev, prekmursko cerkveno in slovstveno .zgodovino, jezik, narodno življenje, geografijo In topografijo, krajevna imena,' zemljepisne črtice, krajepisni oris ta podrobne beležke o osvoboditvi Prekmurja. Zanimivo pisana knjiga mora zainteresirati vsakega slovenskega razumnika, da si jo naročL Dr. Ivan Tavčar, Zbrani spisi. VI. zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani
1921.	Izdala in založila Tiskovna zadruga. Strani 435. Cena K 74, po pošti 5 K več. V zbirki slovenskih pisateljev, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšel VL zvezek Tavčarjevih zbranih Spisov, ki Uh ureja dr. Ivan Prijatelj. Knjiga Je izšla baS za 70 letnico pisatelja ta prinaša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb TavCarjeva najboljša dela iz zadnje dobe. Cvetje v Jeseni ta Visoška kronika, ki sta vzbudili splošno pozornost in priznanje, bosta izhajali v Ljubljanskem Zvonu. Tiskovna zadruga se dr. Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti, kakor, da Je začela Izdajati njegove zbrane spise, kateri so urejeni po istih načelih in na enak način kot druga izdaja Jurčičevih s&ranlh spisov. Da Je Izdaja res prvovrstna, pove že Ime urednikovo. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
V	nedeljo 28. avgusta t L odkrijemo na slovesen način spominsko ploščo našemu Podlimbarskemo. K tej slavnosti vabimo .vsa narodna društva, korporacije ta narodno občinstvo, Id naj pride počastit spomin enega izmed tistih, ki so bili za svoje narodno delo ta prepričanje preganjani iii uničeni. Pod Limbarsko goro Je rojstna vasica Franja Maslja. ki sl je nadel pisateljsko ime Pod-UmbarskL V njegovo ob državni cesti ležečo hišo. »pri Ncjčetu«. vzidajo te dni spominsko ploščo, ki bo pričala poznim rodovom, da slovenski narod ve ceniti svoje može, ki niso samo delali za narod, temveč tudi — umrli zanj. Odkritje bode dopoldne ob 1L uri in popoldne ljudska veselica s sodelovanjem pevskih zborov, godbe itd. V Domžalah na kolodvoru bodo na razpolago vozovi, ki bodo izletnike za nizko ceno peljali v Krašnjo ta nazaj. Nudi se občinstvu celodneven, prijazen Izlet v Črni graben. V Krašnji bodo dobili izletniki po pošteni ceni kosilo ln druga telesna okrepčila. Za kosilo in vožnjo se Je zglasiti pismeno pri odboru za odkritje spominske plošče. Natančen vzpo-red sledi. —• Odbor.
Ze zopet nemšku-tariia pri hii žel.
Ni dovolj, da se Je slovenska Javnost od prevrata sem dan za dnevom razburjala vsled postopanja južne železnice, ki Je ščitila ta redila po svojih obratih razne Nern-čurje in druge pangermanske kričače — ne — južna železnica še vedno zida na podrti stavbi nemškega mostu. Obratno ravnateljstvo J. ž. Ljubljana že zopet sprejema v službo nemške izzivače. Tako je sprejelo znanega mariborskega buršaka Ferdinanda Friedna kot inženerja in ga meni celo dodeliti mariborski kurilnici, da s tem položi temeljni kamen za zgradbo »eines Bollwerkes deutscher Kultur im Wendenland«. Da omenjeni gospodič ne razume niti pičice slovenskega jezika, kaj to J. ž. moti, čeravno je v razpisu sprejemni pogoj znanje službenega jezika. Službeni jezik je južnoželezniškim mogotcem postranska stvar, glavno je »tapfer drauf, auf die VVinilischen«. Sličen kandidat je tudi neki bodoči inžener Rojko, ki tudi upa na vsprejem, čeprav ga diči spe-cijalno jezikovno znanje kakor: »v poberš, se ta folk po gasah drettga«. No, gospod je mfenda obljubil da se v 14 dneh slovenski nauči, samo da bo potem »solnce zijalo«. To so dejstva, ki jih slovenska javnost ne more in noče več prenašati. AH je j. ž. zmožna napraviti red v svojih obratih, da njeni organi ne bodo direktno bili Slovenstvu v obraz, ali pa ne. Potem pa naj govori mini-sterstvo saobračaja, kajti izzivanj je dovolj.
Saplenti sati
Razpis inženerskih' In elektrotehničnih' mest v slovenskih časopisih je bil samo pesek v oči s strani oddelka VI, češ ml mesta razpišemo, naj se javijo, slovenski ali slovanski strokovnjaki.
Ce bi se odkritosrčno mislilo sprejeti' zavedne slovenske ali slovanske inženerje, bi bilo potreba Imenovano anonco objaviti v vseh slovenskih, hrvaških in srbskih'in čeho-slovaških dnevnikih i% osobito strokovnih Ustih in to skoz najmanj 1 mesec, da bi se lahko z gotovostjo raSamlo. da se Je anonca od v poštev prihajajoč« Tatala.
Javna tajnost pa je, da imajo razpisano službo Inženerjev, obljubljeno že privatnim potom gotovi bivši »buršaki«, računajoč z dejstvom, da 3-kratnega razpisa v slovenskih posebno lokalnih dnevnikih niso čitali v poštev prihajajoči. Hrbet pa Ima oddelek
VI	Je krit, če bi se mu očitalo, da je sprejel »buršake«, četudi ne odgovarjajo razpisanemu pogoju znanju slov. jezika. Oblastno in rezolutno se lahko slovenski javnosti odgovori »kaj pa hočete, saj so bila razpisana mesta v slovenskih časopisih, pa se ni oglasil noben kompetent: Slovenci se itak ne brigajo za te službe.«
Javnost Ima ytis, da Je strojnemu oddelku le na tem, da se ščiti gotove ljudi prepričanja Nachtlgall Jožeta; dokaz dejstvo, da ima strojni oddelek že več kot pol leta pismen nalog od komisar! J ata (vlade), da naj premesti vodjo komunistov Nachtlgall Jožeta iz Maribora, toda do danes se še to ni zgodilo.
Vlada! Prelščl kdo ščiti vodjo komunistov?	r:
Imenik.
Poslano."
G. Cirilu Kemperle, talniku »Ljubil, gas. ta reševalnega društva«.
Z ozirom na Vaše »Poslano« V 'Jugoslaviji z dne 20. avg. 1921 si štejem pod svojo častjo, da bi yam odgovarjal. Zaplk!
Fr. Kavčič, nat- Oticijal.
•	Za »Poslano« odgovarja uredništvo, le y. tpliko, kolikor to določa zakon.
predsednikov ta sodnikov porotnega sodišča ta pa glavnih in namestnlh porotnikov, ki so poklicani sodelovati pri glavnih razpravah III. porotnega zasedanja v letu 1921, ki se prične dne 29. avgusta 1921.
Imena in služben) značaji članov porotnega sodišča.
Predsednik'; dr. Oton Papež, predsednik dež. sodišča. Predsednikovi namestniki: Fran Regally, dvomi svetnik, podpredsednik dež. sod., Fran Vedernjak, dvorni sodni svetnik, Alojzi) Zebre, višji dež. sodni svetnik, Fran Rekar, višji dež. sodni svetnik, Anton Bulovec, višji dež. sodni svetnik, Fran Pernuš, višji sodni svetnik. Sodnika: dr. Ivan Modic, dežetaosodni svetnik, dr, Pavel Skaberne, deželnosodni svetnik. Namestniki sodnikov: dr. Martin Travner, dv. sod. sv, Josip Hauffen, viš, d. s. sv, Anton Mladič, višji d. s. sv, Oton Vidic, dež. sod. svetnik. Albert pL Levičnik, dež. sod. sv. dor. Fran Mohorič,, dež sod. sveta, dr, Adolf Kaiser, dež. sod. svetnik, Peter Keršič, dež sod. sveta, dr. Vladimir Golia, dež. sod. svetn., Anton Lajovic, dež. sod. svetn, Ivan Kralj, okr. sodnik, Anton Avsec, okr. sodnik, Kajetan pl. Tremersteln, okr. sodn. dr. Gašper Stojkovič, okr. sodn, dr. Jakob fJodžar, sodnik, Adolf Andolšek, dv* svetn. v p, Jakob Jarc, viš. sod. sv. v p. Leopold Zuiek v. s. sv. v p, Tomaž Einspieler, v. s. sv. v p. Zapisnikarji: Rajko Lederhas. avsk. Janko Cerček, avsk, dr. Bogdan Petelin, avsk, dr. Viktor Vovk, avsk, Franjo Orožen, avsk, Joža Baričevič, avsk., dr. Emo Rosina, avsk, dr. Stanko Lapajne, avsk. Fran Detela, avsk, dr. Ivo Lulik, avsk, Ferdinand Nečemar, avsk, Stanislav Bregar,, avsk., Vladimir Velušek, avsk, Makso Juvane, avsk, dr. Makso Peterlin, avsk., Josip Rus, Ivan Mlklus, pr. prakt. dr. Ivan Šlibar, pr. prakt, ^ dr. Mirko Krestak, pr. prakt, dr. Stanko Žitko, pr. prakt.
Jm0B* porotnikov: A Glavni porot-fiiki: Potočnik Fran. posestnik* Dovje 9, Kranjska gora; Kregar Jakob, mizar, Viži mar>e 2, Ljubljana; Logar Josip, posestnik ta trgovec, Kranj 117; La*nik BosjJw..posest-
nik in pek, Tržič 106; Setnikar Andrej, kolar in pos. Dravlje 19, Ljubljana; Bratovž Vido, tovarnar, Zg. Gameljne 37, Ljubljana; Trnove Ivan, mizar, Brod 11, Ljubljana; Zarnik Jožef, posestnik. Krtina 49, Brdo; Benet Anton, posestnik, Rateče 23, Kranjska gora; Doplikar Ivan, posestnik in mesar, Glince 140, Ljubljana; Čepon Janez, posestnik, Horjul 1, Vrhnika; Papler Franc, lesni trgovec ta strojar, Doslovče 90, Radovljica; Benko Ivan, posestnik, Milno 50, Radovljica; Hlebš JerneJ, pos. ta zidar, Hradeckega vas 54. Ljubljana; Bajec Anton, posestnik In vrtnar, Ljubljana, Tržaška cesta 37; Drelse Oton, tovarnar in posestnik, Ljubljana, Lončarska steza 2; Selan Jožef, posestnik, Do-brunje 44, Ljubljana; Drašler Ivan, posestnik ta gostilničar, Dole 27, Vrhnika; Reraž-gar Ivan, pos. in gostiln, Žerovnica 50, Cerknica: Kebe Matevž, posestnik, Dol. Jezero 16, Cerknica; Urbas Janez, posestnik, Cerknica 116; Otoničar Luka, posestnik, Cerknica 110; Galic Franc, graščak, Bistra štev. 1, Vrhnika; Klopčič Janez, posestnik, Moravče 15. Brdo; Zupan Franc, posestnik, Smokuč 37, Radovljica: Salberger Josip, posestnik, Tržič 86; Miiller Viktor, pos. ta trgovec, Zagorje 15, Litija; Žnidar Ivan, posestnik, Nomenj, Radovljica; Črtane Fortu-nat, trgovec, Vače 30, Litija1; Šlibar Janež, posestnik, Misače, Radovljica; Izgoršek Fr, mizar, Šmartno 34, Litija; Prašnikor Jožef, posestnik, Izlake 19, Litija; Prešeren Janez, posestnik. Zasip 45, Radovljica; Dimnik Miha. posestnik, Jarše 6, Ljubljana; Toman Janez, posestnik, Selo 20, Radovljica: Hribar Jakob, posestnik in gostilničar, Izlake 43. Litija.
B. Nadomesinlki porotnikov: Ostrellč Fran, trgovec, Ljubljana, Vegova ul. 12. Kunc Viktor, fotograf, Ljubljana, Bethovn. ul. 6; Suva Vojteh, pos. in trgovec, Zg. Šiška 48, Ljubljana; Lebar Ivan, čevijar in pos. Ljubljana, Jenkova ul. 9; Marinčič Franc, podjetnik ln pos. Glince 207, Ljubljana; Fe-rant Anton, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3; Jaklič Ludvik, mizarski mojster, Ljubljana, Hranilnična cesta 12; Ciuha Josip, trgovec, Ljubljana, Stari trg 1; Zorman Franc, posestnik ta trg. uslužbenec, .Vodmat 10, Ljubljana.
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
'ANTON ‘VODNIK; \
Slovenska mlada umefinosfi.
{I. umetn. razstava bratov Kraljev)’.
Pravzaprav ne mislim pisati kritike. Naj so to besede mladeniča, ki z zanosom ljubi to umetnost in ki raste ob njej, kakor: ob materinem mleku. Ali, prav nič me ne motijo vseznale kretnje in prezirljive ustnice, na katere še ni. kanila kaplja slastno-bridkega pelina: da, če je kdo prehodil toliko in tpliko cest, stoji pred nami gladnimi potniki še tisoč sten, skozi katere se hočemo s krčevito duše* prebiti, dokler ne pade poslednji: smrt.
Mogoče nas je vojska, ta grozni simbol najglobljega materializma (katerega ne zakrije nobena himna naci-jonalizma) in kateremu se upira naše najstvetejše bistvo, razbolestila do one silne žeje po duhovitosti, po odrešenju, po religiji , . . Priznajmo si! Naše duše se stezajo po Njem, ki je absolutni duh, Lepi Dobri. Podzavestno še si trgamo z ramen stare plašče, črte zemlje se gubijo v mrak mističnosti, a že je cilj le motna sve-tiljka, ker naše očj so še vedno bolne. A že veje pomladanski veter ter nam prinaša vest o radostnih solzah vigi-
Kje - * *	»
Se so nam ljub>e pokrajine v pri-jemljivi jastnosti luči in zraka, portreti ip kipi v čaru telesnosti — a plamen naših dub koprni po objemu d u h a vseh stvari in človeka. Haro se odmika od nas kakor čoln, tipaje iščemo brega nove dežele, v kateri se bomo čutili domače kakor v hiši očeta in matere.
Ali to so le sanje poeta? V srcu in iz znamenj čutim, da je resnica.
.Večina je vsega tega ne zaveda, ali v nastopajoči slikarski umetnosti so dobili izraza nemi utripi naših src, za katere sami ne vemo; vemo le, da se v tej umetnosti javlja novo gledanje sveta in pojavov, čisto tuje gledanju dobe, ki ugaša. Kulta tvarnosti v katerikoli obliki ni več. Vse teži po notranjosti in čisti duhovitosti. In ti čudoviti stiki s starokrščansko in umetnostjo srednjega veka! • . .
Zato je čisto pravilno in naravno, da je izšla ta umetnost iz mlade katoliške generacije. Po mojem mnenju je ta umetnost po svojem bistvu veliko bolj krščanska kot katerakoli druga, čeprav so nekateri nekako dogmatično sprejeli, da je le umetnost renesans« in porenesanse primerna in dostojna religiozne umetnosti. In vendar je jasno, da, kolikor več religioznih potenc ima kaka umetnost (in le vsled njih), tem bolj je krščanska. Protimaterijalističnost te umetnosti pa je Se sama na, sebi prva stopnja k reli-gljoznosti.
Kralja sta io pot razstavila kolektivno svoja dela. Kakšno pestro bogastvo vsega, kar imenujemo življenje duše, nam nudita Kraija! Temne, svetle in svete strani. Od obnpne »«nrtl genija« (št. 9) 'do intimne domačnosti »krokarja« [(St. 65) ali »bratca« (št. 79) P? <fo pobožne apo-teoze Matere Marije •— vsa spreminjajta vijuga, jr kateri s« vije tok naš« 53uše, Vseeno pf» prevladuje skrivnost
trplenja Iti religiozna mistika, v katero jima je mnogo pripomoglo črtanje Sv. pisma. (To nam kažejo že naslovi; Sv. Janez Krstnik, Evangelist Janez, Oznanenje, Apostol Pavel itd.) Toda tudi nereligiozni motivi so prepojeni t vonjem mištike in naravne čustven^ religioznosti: n. pr. le: »SpoznanjecJ (št. 21)! tremi jen ja obeli bratov; Mj vedno bolj diferencirata, posebno, kan se tiče slik. Dočim se poslužuje Ton<S K. vidnih, seveda nerealno spremenje«* nih, poduhovljenih, ekspresivnih oblile« je znak Frana K. nagibanje k vedact večji breztelesnosti (abstraktni ekspn}« sionizem), kar ga je parkrat dovedlo do prevelike abstraktnosti in računaj joče hladnosti (n. pr. Umetnik), tod* zdi sc, da je to čer srečno prejadraL 3^ novih delih pulzira že svežost občutja^ v čegar dosego mu mnogo pripomoreS simbolizem barv. ki vsled svoje tem«j perature najrazličneje učinkuje na našfl živce in vsebuje odgovarjajoča obl čut ja (Smrt genija, 9; Smrt in življ^J nje, 17; Prezir, 18).
Za najboljše 'delo Torieta K. izm' na novo raztavljenib smatram »Grel rod« (št, 4). Silno lepa kompozicij teles in barvnih’ ploskev. Vrh skupifl) tvbri dvigjena roka Eve, ki sega za bolkom (dramatični višek), levi izteB njeni nogi Adamovi na levi strani o3« govarja desna iztegnjena noga Abet nova na desni strani. Originalno Je p<f dana misel »podedovanega greha« ( veda v religiozno-etičnem, nikakor •v materialističnem smislu): v zlato —- varljivko je iztegnjena Evina ro ki prejema od kače-zapeljivke sad prepovedanega drevesa, z njim Jip kačo-zločinko, ki pika doječo Evo t prsi in ji zastruplja mleko, ki ga pijeta mali Kajn in Abel . , . Kajn in Abel Pijeta trup prvega greha. Na isti sliki# brez oddelitve ploskve so prikazani nasledki grehi prvih starišev (ta nači* zaporednosti trajajočega dejanja j4 soroden s starokrščansko ti motnostjo »n um. srednjega veka): tudi Kaja ubija s kamnom Abelna, golobčka g nežnimi udi. I\aka mehkoba" jc razlita po^ tem krotkem telesu, kaka milina! (Kajn in AbeJ, oba sta .še otroka; priJ liodnji zločin v ernbt loualnostiljj Ostalo ploskev tolmači barvni simb ližem, ki obenem spremlja dejanj Za ploskvijo in pasom zlate luči-va« ljivke rdeči pas zločina, ki se razlije krog ubijalca Kajna in žrtve Abelna vj jezero krvi ter vedno bolj zožuje te* leniv pas rajske pomladi, v kateri ‘ grestla Eva Na obeh straneh rdeče pasu razteza modra barva hladne obupa prihodnosti, v kateri bodo pr zebah Evini potomci. I„ pa: vse lini spodnjih barvnih pasov teko pušev* navzdol kakor v prepad.
Apostol Pavel (št. 5): orjaška stava simbolizira orjaškega duha. Ž* prte.oči: kakor da hoče v globoki zbr* nosfi jasneje doumeti skrivnost svoj misli ali kakor da v tihoti in pozorno-, sti vsega svojega bitja krčevito gled* silno vizijo, ki mu je zrast la iz besed«! Gospodove, da so mu zastala govoreč^ usta . . . Čudovito mirna in sigurnu je gesta njegovih rok, položenih čez; knjigo; trdna prepričanost o resnično* sti Njega, katerega oznanjuje.
Križani (št. 2): grandiozna prika-* zen trpljenja, podana popolnoma neJ realistično. Nikjer v življenju bi n« mogli videti prizora, ki bi bil enak temu. Dalje m niti tal, niti nobene po»i krajine. Ozadje je modra ploskev bref atmosfere, a vendar polno mrkegat mrzlega občutja: fantastični nadkraj in; nadčas trpljenja. Silna bremena skoraj popolnoma ploskovita, krivijo in lo* mijo hrbtišča trpečim žrtvam in jlfi gnetejo v tla. Ali so tu bremena skale ali karkoli je Čisto vseeno. Umetnik/ je hotel izraziti težo, težo — to je iz-! razil in s tem dosegel bistvo brc* mena, to je: notranjo resničnost. Vse to nematerialistično gledanje pa je bistveno pri tej umetnosti in je KJ nujno slikal tako, kakor je slikal. Iti je s tem'dosegel (namreč z vsem nači« nom svojega^ izraženja) silnejše, glob* Ije m notranje resničnejše ter plemenitejše učinke, kakor bi jih z grobimi sredstvi naturalizma ali z realistično; smmko zunanjosti*
Omenil sem prej Frana K. »smrt genija«, V smeri protimaterializma je sel Fran še dalje: od telesa genijevega je ostala samo še glava in dvoje koncev odbitih rok. Zakaj bilo bi popoln noma odveč celo telo genija, ki umira, ker K. gre za duševnost in ne za telo genijevo. Pustil mu je samo najbisN tvenejše dele, oziroma to, z čimur je upal najuspešnejše izraziti svojo misel: smrt genija. Med dve rdeči, kakor, razbeljeni ploskvi (silne nruke) obupno tone genijeva glava (mtačna modra barva.).
Pred široko odprtimi očmi se mu o3pirajo številna obzorja, katere bi še dosegel s svojim pogledom (oči na črtah), za katerimi še v zadnjem obupnem pogonu volje izteza srvoje roke. ki so odbite (zaman!)
Ali »prezir« (št. 18). Z vso sko-P°*tjo izraza- je mojstrsko zajel ziba* loči se posmeh ustnic in senc oči.
1197. štev.
tJimfflVTJS* &.Tvgu'sfe''m ,.
- ----- , - --T- -- ---------------------------
Strmi &  #
Zanjici (ssJ. Prelepo cfelo. Prelina, blagoslastna je linija, v katero je upognil K. žanjico, v trudu sklonjeno do tal kakor Krist pod križem. Zelo blagodejno učinkuje svetli, žlahtni 0Vok lesa.
Spoznanje (št. 21). Delo globoke umetniške kvalitete. Sloka ženska brez Vsake čutnosti oblik. V realnosti bi bilo to telo grdo, odbijajoče. Kralj je to Kotel: telesnost naj izgine, da. more priti 'do besede duša v trenotku mistično religijo/nega spoznanja: 'ženska se je zdrznila pred mračnim misterijem svojega telesa: poklicana zrastejo iz nje živa bitja (načeta veriga dece ob njenih prsih). Omamljena je vrgla glavo vznak, v tesnobi so se ji sklenile roke v otrpli veneč ...
Dve roži (št. 20) je dehteča lirika, ki se rda le občutiti ter preliti v melodijo ali pesem. Ob deklici roža, ki je kakor čudno živa. Kakor 'da se je ljubeče naslonila na ramo deklic), ki je otožno sklonila glavo kakor v pobožno premišljevanje ... Čudovito intimna je kretnja njene 'desne roke, polna tople sladkosti. (Vsak hip ji bo vzdrgetalo telo	v opojnosti,..)’	Kakšna	skrivnost	lije iz stebla in	cveta	v	njeno
telo?	Car te globoke,	svete	intimnosti
med	stvarjo in človekom,	je	polna
mistike. Silno nežnočntna poezija veje iz tega dela. Kakor iz stihov in 'življenj* »v. Frančiška Asiškega ..,
'|
r Ni vsako clelo^ Kraljev*, enako dobro. Nikaltof ne trČlim, da je na njih' sama popolnost. In "da bi nobena *tvw n« mogla biti izražena boljše, ^primernejše, dovršenejše. Kakor vsakdo rasteta še iz svoje mladosti y zrelo«? in moč. Toda eno lab ko smelo ♦rdim: po vsem, kar sta pokazala do *e’daj, sta brata Kralja dva na j večja Slovenska talenta. In če bo njujin razsoj naraven, bosta lahko z mirno Vestjo stopila y zbor umetnikov evropskega slovesa.
sin piiu
Gibanje za priključitev k Nemčiji je v Avstriji navidez potihnilo, toda popolnoma napačno bi bilo, ako bi ga smatrali za končano. Geslo priključitve Je 5e danes tako močno, da je popolnoma nemogoče nastopiti proti njemu bodisi S političnimi, bodisi z gospodarskl-***! argumenti. Nobeden vodilnih listov se 06 upa spregovoriti principielne besede Proti priključitvi iz strahu pred izgubo “v°jih. naročnikov in velikonemška agi-racija je v kratkem času vso avstrijsko Javnost tako zaslepila, da se smatra ^safcdo za veleizdajalca, kdor z navdušenjem ne prepeva »Wacht am Reln«.
Ako pa se prouče pogoji za bodočnost Avstrije, ne oziraje se na politične momente, le iz gospodarskega stališča, Postane vsakomur jasno, da gospodarska bodočnost Avstrije nikakor ni dana
V	okrilju Nemčije. Smer, ki jo je vsilila tatanta gospodarski politiki Nemčije, Popolnoma nasprotuje smeri, ki jo mora ''lastnem Interesu zasledovati donavska Republika. Nemčija mora plačati v bodočih 'desetletjih na račun vojne odškodnine celih 132 milijard zlatih mark. Ker le plačilo v zlatu, kakor tudi v bankovcih v taki množini Izključeno, preostaja Nemčiji etilna možna pot v tem, da na-9ne vse svoje gospodarske sile do skraj-
nosti In poveča svojo produkcijo blaga ter ga izvaža v Inozemstvo, od česar pobira zmagovalna antanta 26 odstotkov kot eksportno dajatev. Ce bi se Avstrija priključila Nemčiji, bi tudi njo zadele vse te prijetnosti, medtem ko sedaj nobeden zmagovalcev niti ne misli na to, da bi zahteval od Avstrije reparacije. Vsota 132. milijard mark, katere bi morali nositi tndi prebivalci Avstrije (6 milijonov), če bi se priključili Nemčiji (60 milijonov prebivalcev), znaša v avstrijskih kronah naravnost groteskno vsoto 16.000 milijard. Na 6 milijonov Avstrijcev *-» ena desetina prebivalcev Nemčije bi torej z matematično gotovostjo- odpadlo 1600. milijard avstrijskih kron, ali z drugimi besedami povedano": vsak avstrijski državljan bi prevzel z dnevom priključitve Avstrije k Nemčiji dolg v znesku 260.000 avstrijskih kron.
Da bo Nemčija zmogla pokriti svoje velikanske obveznosti napram antanti, mora neoziraje, se na dajatve in natura aUlrancem, gigantsko dvigniti svoj ekspert in obratno do skrajne mere omejiti isnporf vsega nepotrebnega, da na ta način LbolJŠa svojo plačilno bilanco. Ce bo Nemčija hotela svojo dobro voljo sremenitl v dejanja, kar je po nastopu dr. VVlrtha izven dvoma, bo marala vse svoje gospodarstvo urediti strogo, po gotovem načrtu in naj bo ta načrt že kakršenkoli, gotovo je eno, da bo Nemčija prihodnja desetletja prokleto- podobna narodno-gospodarski kasarni in prisilni 'delavnici.
Podati se v okrilje teh neznosnlH obveznosti bi pomenilo za Avstrijo naravnost samomor. Avstrija bo težko kedaj producirala toliko izvoznega blaga, da bi z izkupičkom lahko plačevala živila in potrebne surovine, ki jih mora uvažati iz inozemstva in ki danes slabijo njeno plačilno bilanco. Toda Avstrija leži tako ugodno med producenti na severu in zapadu ter konzumentl na na vhodu, 'da nadomesti pri pametni carinski in prometni politiki na posredovalni trgovini in prekotovorih z lahkoto ono, kar ji manjka na lastni produkciji. Tovarne se v premoga revni In zaenkrat le na Še neizrabljenih vodnih močeh bogati deželi rte dado napraviti čez noč, trgovske in prometne zveze pa Ima Avstrija od nekdaj in lahko vsled tega začne vsak čaš z Obrtjo trgovskega posredovalca:, tovornika in skladiščarja. Dunajske banke so se novemu stanju že prilagodile in napravila Dunaj za močan finančni menjalni trg Srednje Evrope. Naravna funkcija Avstrije v evropskem gospodarskem življenju je funkcija mostu, Id veže vzhod z zapadom ln sever z jugom, preko katerega bi se moral svobodno gibati evropski promet Nemčija pa mora nasprotno predstavljati eno samo velikansko tovarno, ki bljtije v. svet svoje Izdelke in ki porablja kolikor mogoče malo inozemskih izdelkov. Med Avstrijo in, Nemčijo bi se trgovsko-po-litično moral? dosledno uveljaviti geslo, 'da vse ni. za vsacega. Specializacija Avstrije samo za nemški blagovni promet, kar bi morala Nemčija, od priključene Avstrije v lastno obrambo neob-. hodno nujno zahtevati, bi pomenilo gospodarsko smrt za Avstrijo, katere razvoja 'zm6žnl. mednarodni tranzitni promet proti vzhodu bi bil s tem toliko kot onemogočen.
Priljubljeno geslo velenemške pri-ključttvene propagande v Avstriji je, da se bo po priključitvi dvignila produkcija v Avstriji. Na videz zgleda to verjetno,
i	resnld je pa popolnoma napačno. Po priključtvi k Nemčiji .bi se produkcija pač dvignila, če bi vse avstrijske tovarne prevzeli v roke finančno silnejši in i bolj&ml strokovnimi močmi razpolagajoči nemški Industrijcl. Tega pa bi nemška težka industrija ne storila, ker bi bita to zanjo slaba kupčija in vsa sedanja ledusirija v Avstriji bi propadla, na eni ker bi izgubila ves svoj domači trg na nerpško industrijo, pred katero konkurenco jo sedaj brani carina in na drugi strani, ker bi izgubila svoj inozemski trg, ker bi morala dvigniti svoje čepe za 26 odstotkov, kolikor, kot že gori povedano ztra^a izvozna oddaja nemškega eksporta, kar bi po priključitvi veljalo tudi ria Avstrijo. Za pravilnost navedenega je jasen dokaz to, da je Hugo Stinnes ured nekaj meseci kupil večino akcij alpinske montanske družbe, največje železnarne avstrijske, danes pa žs najenergičneje opominja po ravnatelju svojega štajerskega -podjetja. Rotkballerju avstrjsko vlado na temeljito povišanje uvozne carine na železo v obrambo pred nemško konkurenco. Kdo bi tukaj še dvomil, da nemški težki industriji ne gre za priključitev, temveč za kupčijo.
Brezdvomno nudi Avstrija industrijskim’ podjetnikom marsikako ugodnost, nemškim pred vsem velik dobiček v tem, da Je v Avstriji producirano blago. prosto 26 odstotkov izvozne dajatve. Danes je tudi že javna tajnost, da kupujejo. zadnji čas nemški industrialci v Avstriji'vse, kar jim lahko služi za izdelovanje blaga, ki je pri izvozu h Nemčije z 26 odstotki prohibitlvno obremenjeno. Na ta način se bo po nemški Iniciativi sicer gotovo dvignila avstrijska produkcija, toda ne morda vsled priključitve, temveč ravno r narobe radi svoje samostojnosti, katera povzroča prihranek 26 odstotkov izvozne dajatve. Prifdjučitev torej nikakor ne more dvigniti 1 avstrijskega eksporta in zboljšati njene plačilne bilance in politično, peslo priključitve je gospodarsko nedvomno največja’napaka, ki bi jo Avstrija mogla-napraviti.
Pa ne samo, 'da M se avstrijska produkcija-vsled priključitve nikakor ne zboljšala’, temveč preje poslabšala, bi sa tudi tVjLittitfif promtet} ki Je za bodočnost Avstrija največje važnosti občutho oškodoval. Kakor -tittro M ležal namreč Dunaj' V Namiiji, bi noben Francoz ali Anglež ali drug nroducent z vzhoda, ne mogel imeti na Dunaju svojega blagovnega skjadišča za vzhodne in jugovzhodne fcorizumente' (Poljska, Jugoslavija, Romunija, Turčija in Gr?!:a), ker * bi za vse blago, ki bi šlo preko nemškega Dunaja moral plačati pri Izvozu iz priključene Avstrije 26 odstotkov, Si čimer bl plačeval nemško vojno odškodnino na račun cendstl svojega blaga. S tem bl trgovec z zapada žamenjal-vlogo eksekutorja Nemčije z vlogo objfekta' nem3ke davčne politike, kač bi bilo dovoTJ vzroka, da bi sl za Svoja skladišča poiskal >nalo nižje ležečo Bu-' dimpešto, odkoder bi brez onih. 26 odstotkov lahko poslužil svojim odjemal-’ cem na vzhodu. Dunaj bi pod takimi okolščinami padel na nlveau provinclfd-nega mesta r veliko preteklostjo. Če bo avstrijska vlada trezno In hladno sodila gospodarje pogoje za življenje v svobodi in za življerj; po priključitvi in svoje spoznanje zamogla vcepiti tudi svojemu zaslepljenemu in sfanatizirane-mu prebivalstvu, potem do priključitve prav gotovo ne bo ..ikdar prišlo.
lil
H
»Uradni list« z dne 16. avg. t. 1. objavlja naredbo o pobijanju draginje živ-ljenskih potrebščin In brezvestne špekulacije. V njej se odreduje: Minister za socijalno politiko skrbi za to, da je prebivalstvo kraljevine v zadostni količini in po zmernih cenah založeno z življen-skimi potrebščinami. Za življenske potrebščine se po tej naredbi smatrajo: hrana (živali za klanje), obleka, obutev, kurjava, razsvetljava in milo, eventu-clno materijal za proizvajanje teh predmetov. Minister podpira vzdrževanje dosedanjih in otvarjanje novih prodajal-: nic potrošačkih zadrug in ustanavlja državne prodajalnico. Olajšuje promet in plačevanje raznih davščin. Prepoveduje nepotrebno posredovanje med producenti in konsumenti. Izdaja naredbe, s katerimi nalaga- občinskim sodiščem, da maksimirajo cene in preprečuje na-kopičevanje potrebščin po skladiščih. Clen četrti te naredbe govori o državnih kreditih v te svrlie. Nalaga se prodajalcem, da izobesijo vidno cenike. Prodajalec ne sme nakopičeni blaga, namenjenega za prodajo. Prepovedana je preprodaja na sejmih, ako se je blago na istem trgu kupilo Istega dne. Kupci ne smejo plačevati stvari; dražje, kakor je določeno po predpisih. Vsako kupičenje tujih valut in deviz je prepovedano, ker se s tem umetno manjša vrednost našega denarja. Za komisijonarje, podko-misijonarje in uradnike, ki kršijo dogovore z državno .ali' samoupravno nar-pravo in s tem. obtežujejO dobavo živ-ljenskih potrebščin je določena kazen zapora od 1 meseca, do. 6 mesecev in v v denarju od-25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor odvrača koga od prinašanja blaga na trg, kdor prinašalcu odkupi že na poti blago, z namenom, da bi ga ne bilo rta trdu, se kaznuje,z zaporom od 10 dni do 3 tnesecev In v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev. Kdor skuša na katerikoli način omejiti prodajo in kdor ponuja za blago višje cehe!' se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno globo 25.000 do '150,000 dinarjev. Isto-tako je določena kazen do 10.000 dinarjev trgQvqem, ki ne, i^obešajo cenika. Pretiravanje cen se kaznuje z Izredno ostro kaznijo do 200.000 dinarjev. Kdor se bavi z verižništvopi in,drugimi umazanimi špekulacifarni, se kaznuje z zaporom od 6 mesečev do petih tet in v denarju od 50.000 do 200000 dinarjev. Tudi oseba in banke, ki'bi delovale na umetno znižanje vrednosti našega denarja, so podvržene kazni do 200.000 dinarjev, ali z zaporom do 2 let, Pre-poye se dotičnikom .tudi-nadaljno poslovanje- Predpisana je tudi zaplemba blaga, ki zapade tem kaznim- Neiztir-ljivost kazni še poravna z zaporom. Za vsakih 50 dinarjev, se šteje 1 dan zapor«. Za, ravnanje po tej naredbi se
i	ustanavlja po vsakih občinah tozadevna sodišča za pobijanje draginje. Ta sodi-: šča razsojajo, in določajo cene. Vendar so za te stvari kompetentna prvostopna sodišča, ako obtoženec po 3 dneh prijavi vzklic. Razsodba teh je merodajna. Ta zakon stopa v veljavo takoj, ko se razglasi v »Uradnem Ustu«.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda.
Pirpda sc:
TRI POSESTVA
v bUžinl mesta Maribora. Posestva so od 10—20 oralov, lepa rodovitna zemlja z živim in mrtvim inventarjem, gori omenjena posestva se radi družinskih razmer prodajo, pene od 600—1 milijona. Nat: lčnejša ro-iasriija daje posredovalnica za prodajo to nakup posestev. Stanzer Zinka, Maribor. Solslca ul. 5.	17I6
UGODNA PRILIKAI
Velika hiša z gospodarskimi poslopji, rdVa velika vrta za zelenjavo, veliki sadonosnik, deset minut od Glavnega trga v Mariboru se takoj proda. Nadalje se istotam prodajo trije lepi konji z vozovi in celo konjsko opremo za ugodno ceno. Natančno se poizve v trgovini na Glavnem trgu St. 4. v Mariboru.	1731
STAR RUDNIK »DRAUVVALD«
vsebujoč srebrni svinec, baker ln cink. V. Slovenjgraškem okraju, opuščen leta 1892, od takrat zasleden s 5 prostosledi prodaja lastnic Ivan Heber, Maribor, Kajiarjcva ul. štev. 28.	1730
LEPO POHIŠTVO
na 2 sobe, preproge, srebro In stare obleke'. Ponudbe pod št 1729 na upravo lista. 1739
Kupi se;
1	ELEKTROMOTOR, 300 VOLT 5	NAPETOSTI
*/» PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonsklfft oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo lista.	1613
Službe:
STRUGARJA
lesne stroke sprejme za takoj ali pozneje franc Kunstier, parna žaga in mizarstvo, Litija.
GOSPODIČNA
išče stanovanje z zajtrkom. Cenjene pb-nudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Uradnica« 1902«.	1724
TRGOVSKI POMOČNIK,
soliden In dober prodajalec, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo lista pod št 1723.
Razno:
KDO MI POSODI
30.000	kron za dobo 16 mesecev proti 8*'< obresti na hišo in živino. Varnost zagotovljena. Naslov na upravn. lista. 171T
DIJAK - TRGOVSKI AKADEMIK
išče v Ljubljani za prihodnje šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Trjtovskl akademik«.	1TM
DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI,
prasvzoma po svojih žlanih prevažanje pohi&tvi 7. vozom za prevažanje pohištva, prevoz in preno-glasovirjev, želoznih blagajn in vsa v to po-ročje spadajoča deta po najnižjih conah, 1SS?
PRIPOROČA SE
ateljfe' za Crkošlikarstvo Filip Pvistou et Bricelj, Ljubljana, Aleksandrova cesta !. (Hotel Malič);
DVOSEDEŽNI AUTO
po potrebi tudi za 4 osebe v najboljšem stanju z novimi pnevmatiki in 2 res. kolesi ceno proda Karel Camernik, Ljubljana, Gosposka ulica 3.	lin
ZAMENJAM STANOVANJE
obstoječe Iz 2 sob, kuhinje in drvarnice V sredini mesta za enako v mestu ali naj-bližji okolici. Cenjene ponudba prosim tu upravo lista pod 5t. 172S.	1728
GUSTAV MEVRINIC:
(Konec.)
Instinktivno jim je zaklical besedo, ki jo je poprej čital z njihovih ustnic.
»'Amal&n, — aru-ma-l&n je rjul, da je odmevala globel kakor, od silnih! naivnih’ moči.
Omotica se ga je prijela in videl je kakor skozi ostre očali. Zemlja se ie vrtela pod njim. Pa bil jt samo trenutek, potem pa je videl zopet vse jasno.
Tibetanci so izginili kakor poprej ftjegov gospod, samo nešteto vijoličastih stožcev sladkorja je stalo pred
njim.
Voditelj je še živel. Noge so se mu izpremenile v modrikasto kašo in *“di gornje telo se je že pričelo grbiti. Bilo je, kakor bi bilo človeka naenkrat Prebavilo popolnoma prosojno bitje.
Ta ni imel rdeče čepice, ampak simo pokrivalo kakor nekašno mitro, Pod katero -so se še premikale 'žive, r*nene oči.
Jaburek- mu je z vso silo dal s kopitom po butici, pa ni mogel preprečiti, da bi ga ne bil umirajoči še zadnji tre-n,»tek ranil z majhnim srpom na nogo.
Pogledal je okrog sebe. Nobenega ^ega bitja ni bilo videti več«
iVonj po evetoviB amberije je po-mofcnejii in kar oater. Zdelo *e je, i*haja od vijoletičaatih' stožcev. Btoid 80 bfli enaki in vsi i* enake '2JWovijoUča«te zdrizaste aluzL Oata-1 COkrai^^ iar
med vseh teh vijoličastih piramid je bilo nemogoče,
bkripaje vz zobmi je brcnil Pom-pej mrtvega, voditelja v obraz in tekel nato naziaj po poti, po kateri je prišel. Ze od daleč sta se mu zabliščali bakreni čeladi v solncu. Svoj potapljaški tomister je napolnil s komprimiranim zrakom in stopil v plin. Poti ni hotelo biti konca. Ubožec je bil ves solzan. O Bog, njegov gospod je bil mrtev! Umrl je, tukaj v daljni Indiji 1 Ledeni orjaki Himalaje so zehali proti nebu
—	kaj jim je bila mari žalost majhnega utripajočega človeškega srcal
Pompej Jaburek je zvesto napisal vse, kar se je zgodilo, besedo za besedo, tako kakor je vse videl in doživel, razumeti tega tako ni mogel *— in poslal vse skupaj tajniku svojega gospoda v 'Bombay, Afganistanec sam je nesel, pismo. Potem pa je Pompej umrl, zakaj srp Tibetanca je bil za* strupljeri.
»Alah je Eno in Mohamed je njegov prerok,« je molil Afganistanec in se s čelom dotakni), tal. Indijski lovci so potresli mrtvo truplo s cvetlicami in ga sežgali na leseni grmkdi. Pri tem so prepevali svete pesmi.
Tajnik ali Murrad Bejr je prebledel. k° Je prečital pismo in ga poslat v uredništvo lista »Indian Gazette«,
Nov vesoljni, potop se je pričel. »Indian Gazette«, ki je objavila vest o sir Rogerju Thorntonu, je izšla drugi, dan 'celo tri ure pozneje ■ kakor Sicer, Temu je bil vzrok čuden in *tfaK Hoten jdarodek!: Mr. Birendranat Nao-
rodjee, urednik lista in dva podured-nika4 ki sta navadno še pred izdajo lista opolnoči pregledala izdajo, sta izginila brez sledu iz zaprtih uredniških' prostorov, Samo trije modrikasti, zdrizasti stožci so ostali na tleh, sredi med njimi p^ je ležal ekseniplar. sveže tiskanega lista. Komaj pa je policija nehala protokolirati, so se pripetili že brezštevilni podobni primeri.
Kar na tucate So izginjali ljudje, ki 60 čitali časopis in .gestikulirali, in to kar pred očmi prestrašene množice, ki je tekala vsa razburjena po ulicah. Vsepovsod so stali majhni vijoličasti stožci, po stopnicah, po trgih in ulicah
—	kamorkoli je videlo oko.
Preden je prišla noč, je bil Bombaj ie napol brez ljudi. Takoj so uradno zaprli pristanišče vsemu prometu, da bi preprečili razširjenje nove epidemije, kajti ta nova bolezen je mogla.biti na vsak način samo epidemija. Samo brzojav in kabel sta funk-Cijonirala noč in dan in razpošiljala strašne vesti, da je izbruhnila »Vijoli-Srko čez ocean v daljnji svet.
Ze drugi dan so ukinili karanteno, ki je ptišla že prepozno.
Iz vseh krajev sveta so naznanjali straišne vesti, da je izbruhila »Vijoličasta smrt« že skoro povsod in da bo pomorila vse ljudi na svetu. Vse je izgubilo glavo in civiliziran svet je bil velikansko mravljišče, v katero je vtaknil kmečki fant! gorečo pipo.
Na Nemškem je izbruhnila epidemija najprej v v Hamburgu. Avstriji. . pa, kjer se Čitajo samo lokalne v*»tl,’ ie bilo doUre tedne prizaneseno.
Prvi primer v Hamburgu je bil posebno pretresljiv. Pastor. Stiihlken, ki je bil gluh o^ starosti, je sedel zjutraj pri kavi v krogu svojih ljubih: Teobalda, svojega najstarejšega sina, ki je kadil dolgo 'dijaško pipo, Jete, zveste žene, Mici, Tince, sploh’ vseh. Stari oče .je odprl ravnokar dqšli angleški časopis iti čital svojim o siru Rogerju Thorntonu. Komaj je izpre-govoril besedo amialSn, se je hotel okrepiti s požirkom kave. pa je prestrašen opazil, da sede okrog njega samo še vijoličasti, zdrizasti stožci. V enem je tičala še dolga dijaška pipa Vseh štirinajst duš je vzel gospod k sebi.
Pobožni starec j« brez zavesti padel na tla.
Teden dni pozneje je bilo Se več kot polovica ljudi na svetu mrtvih.
Nekemu nemškemu učenjaku se je posrečilo, da je nekoliko razjasnil vso to strahoto. Okoliščina, da je epedi-mija prinesla gluhim tn mutastim, mu je vdahnila čisto pravilno idejo, da gre tukaj za Čisto akustičen fenomen.
V	svoji samotni učilnici napisal dolgo znanstveno predavanje in naznanil to predavanje s kratkimi besedicami po časopisih.	'	1
Njegova izvajanja so obstajala v glavnem v tem, da se je skliceval na neko skoro še nepoznano indijsko sveto pismo, V katerem je bilo pisano
o	proizvajanju raznih astralnih in flu-idičnih zračnih vrtincev, ki nastanejo vse! izgovarjave nekaterih skrivnostnih besed in forrnul. Učenjak je postavil vsa ta izvaianja na podlago naj-
modernejših odkritij na polju vibracijske in izžarivalne teorije.
Predaval je v Berlinu in ker je bilo toliko-občinstva, se je moral poslužiti govorilne cevi, ko je čital svoje dolge stavke z rokopisa.
Tisto čudovito predavanje se je končalo z lapidarnimi besedami: Poj« dite k ušesnemu zdravniku, pa mu recite, naj vas ogluši. In varujte se iz« govarjati besedo amalan. Sekundo jpo-zneje so bili učenjak in vsi poslušalci zdrizasti stožci brez življenja, toda rokopis je ostal. Tekom časa so ga prečitali drugi m se ravnali po njem ih obvarovali človeštvo, da ni popolnoma izumrlo.
Nekaj desetletij pozneje, leta '1950 je stanovala na svetu mutasta generacija.
Običaji in navade, drugi družabni stalež in lastnina odpravljena. Svet je vladal ušesni zdravnik. Mozart, Beethoven, Wagner so bili takrat smešni, kakor tudi Albertus Magnus in Bom-bastna Paracelsus. Ljudje so vrgli note med staro šaro k srednjeveškim alkimističnim receptom. Samo tupa^ tam je bilo še v kaki mučilnici za Mute videti zaprašen klavir, ki j« kazal svoje stare zobe.
PRIPIS AVTORIJA': Opozarjam spoštovanega čitatelja. naj ne izgovori na glas besede am&lan.
Sli8iBiIl!jliOSlllM“
Stran 9
,JUGOSLAVIJA^ 9C avgusta'1921.
mmsstusaum
[197. fitev:
v""'v'"v '
IVAN ZOREC? ‘
Med Srbi.
; CptijiC.)
V	Mostaru sem dobil novo 'druščino. Vstopil je približno petdesetletni mo-hamedanec z vitko, popolnoma zavito in zastrto damo; še rokavice so j! šle do komolca.
Mož je bil oblečen skoraj1 po najnovejši evropski modi, samo fes in spremljevalka sta ga označevala kot mohatncdanca.
Ona je bila zavita in zamotana v tisto posebno in značilno 'turško žensko obleko, ki se ti kaže kakor če bi si krilo odzad vrgla čez glavo in bi ga pod brado spela, da bi se ji videlo samo lice, če ga ne bi zastirala tanka temna koprena. Izpod širokega krila so koketirale majhne, okrogle noge, obute v prozorne nogavice in nizke, rumene 'čeveljčke z visokimi petami.
Mohamedanke so tudi v svoji na-kazni obleki elegantne, a pod noge ljubke in gracijozne in niso kljub moderni obutvi nikdar tako mučno pošve-drane kakor n. pr. — pa brez zamere! =— nekatere naše štorlcljaste »dame«.
Iz pogovora sem spoznal, da je gospod višji davčni uradnik in da potuje p svojo spremljevalko ki je najbrž njegova sorodnica, v Trebinje.
Ko je zgovorni efendija začel govoriti tudi z menoj, je dama vzdignila
Sopreno in si jo je vrgla čez glavo. Ne a bi se kam ozirala, je mirno1 in molče Idela zraven mene, a njej nasproti ofe-*eni davkar. K pogovor se seveda ni Vtikala. '	(
Samo tako od strani sem Jo pogledava!, drugače pa sem se delat kakor je seveda ne M betel gledati.
Mlada je bila, lepa ne. Belo tke JTV je bilo podolgovato, nos dolg in vzbo-čen, rjavkaste oH motne, skoraj brezizrazne, usta nekoliko prevelika, a ustnice stisnjene ▼ nekak pomišljal ozke in blede, no nič posebnega.
Ko je med najinim pogoyorom sH-Šala, kdo sem, je nekoliko okrenila glavo, Na sebi sem začutil njen dremavi pogled. Morda ni o Slovencih slišala še nikoli in sem se ji zato zdel najbrž zanimiv --a »stranac«.
»Ali je res,« je vrašal davkar, »3a poslujejo uradi v Sloveniji tako točno, kakor slišimo,-iirrjnam.jih vlada navaja za yzgled?«,^%k'
-	»Res, res! seviraaT«?- ,
»Tudi pri'nas so bili prel ‘oradi precej točni in redni; zdaj odnehavajo.«
»Zakaj?, Saj je zdaj za rod še več Vzroka.« >7,
»E druge-vraztaere,' kaj. hočete! Nered v naše urade je prišel od zgoraj doL ,Ce K nas pustili, da bi ‘delali kakor znamo, bi šlo vse gladko. Ali v uradovanje segajo ljudje, ki še pojma nimajo o modemi upravi.«
Začutil sem, da je v njegovih' besedah precej resnice. Kaj podobnega bi bil tudi jaz lahko povedal o Sloveni ji, a bi si bil rajši jezik odgriznil, kakor pa
o	svoji domovini kaj žalega povedal. Jaz sem namreč Slovenec 4e stare vere in sem na svoje slovenstvo zdaj še bolj ponosen nego kdaj poprej.
»Vse bo 'kmalu bolje,« sem skušal ogovarjat^ »budi uprava se bo izboljšala. Le premislite, da se naša država upravlja po najmanj peterih različnih
Upravnih sistemih. Ko se ujedlnijo vsi ti upravni sistemi bo uradovanje v enotnem tira ia ne bo več netočnosti«
, »To doživijo komaj naši vnuki.« v' »Ge ne 'doživimo tega Že mi, ne bo prav a« za »as, ne za otroke in ne za naše zanamce.«
»loki« je odrezal In začel govoriti
o	Izvozni In uvozni trgovini, t
Tako sva prišla na draginjo Jn druge, puste vsakdanjosti. •	,
»Oprostite,« je naenkrat vprašaj »odkod znate tako dobro srbsko?.« , »Tako — znam.«	m
»Ali znajo vsi Slovenci srbsko?* $ " »Vsi!«	‘	'
»Kako vendar?« ,,	'	N r
»Ker smo res pravi Jugoslovani in ker ne vidimo v tisti neznatni razliki med slovenskim in srbsko - hrvatskim jezikom res nobenih nepremagljivih' težkoč. Zato je treba samo nekaj dobre volje in prave ljubezni . , . Hrvat in Srb. tožita, da Slovenca ne razumeta. Oba dobro poznam: ne razumeta, ker sta, kakor se mi zdi, preindolentna! — Oprostite!« sem se naenkrat spomnil, da sem v svoji vnemi morda preveč rekel. Pa menda nisem.
»Boga ini, Slovenci ste res diven narod, kakor sem pred kratkim nekje bral. — Poznal sem nekega tovariša, ki je prišel iz Slovenije služit v Bosno. V enem mesecu je čisto dobro govoril in pisal srbsko. Samo klel je še slovensko, ker je slovenska kletvina lepša in bolj estetična, kakor je trdil.«
V	srcu sem bil vesel tistega rojaka In sem se smehljal.
»Prosim, ali verjamete, 'da se bodo kdaj zares ujedinila vs* tri jugoslovanska narečja?«
►Jugoslovanskih narečij ne poziram.
Moj slovenski jezik' vsaj ni prav nobeno narečje, ker je oblikovno in sintaktično dognan in popoln, in ker ima svojo književnost in izrazito narodno individualnost Zato je torej jezik, živ ‘jezik. Tudi srbohrvaščina in, če dovolite, tudi bulgarščina sta samostojna, čeprav drug drugemu in oba skupaj slovenskemu yeč ali manj ali prav zelo sorodna jezika. Preden pa se bodo torej zlili vsi ti trije jeziki — narodna ujedinili — bo trajalo še dolga, dolga stoletja.« ^ ;•» ' ^ >	«r-,
»Pa vendar toMkrat sjišimo o nekem narodnem ujedinjenju.«
»Samo državno smo ujedinjeni. Saj je to dosti. Več naenkrat ni mogoče in nam tudi treba ni, hvala Bogu!«
»Da razumem!« >
»Poglavitno bodi za nas država, državna skupnost, zvesta državna misel. V ujedinjeni državi je kdaj kesneje mogoče tudi resnično narodno ujedi-njenje. 'Ali to njedinjenje se bo godilo samo po sebi, prostovoljno, naravno in brez pritiska. .Vsaka naglica ali sila bi samo ovirala naravni razvoj.«
»To so zame čisto nove misli in so ml zelo všeč in jasne. Prosim, ali jih' smem povedati nekemu svojemu prijatelju, ki je časnikar?«
»Prosim, brez skrbi.«
Po vozovnem hodniku je prišel sprevodnik. Mohamedanka je urno segla po kopreni in sl z njo prekrila obraz.
»Prosim,« je javljal sprevodnik, »bližamo 5« GabelL — Prestop za Met-fcov&c
Ko je odšel Je spet dvignila kopreno in se je zagledala predse. **
mf
„.............	U.
'p Vlak se je cvileče’ustavil in jaz sem se naglo poslovil, a samo z gospodom, ker bi se bil pregrešil proti običajem, če bi bil obgovarjal tudi mohamedanko.
Davkar me je spremil prav na postajni hodnik, kjer se je še enkrat poslovil:	/->;
»Srečno torej,« ‘je dejal in ml stiskal roko, »zelo trii je žal, da se. morava že ločiti:«
Vlak' je (••'■oj odpeljal ih jaz sem ostal sam. K;. .o sam? Z vseh strani so, me obiskovali grenki in veseli spomini. Tamle po onih planotah in skalnih brdili, proti Stolacu in Ljubuškemu smo imeli vaje in smo gradili okope. Nad nami so krožili velikanski jastrebi, ? pekoči solnčni luči rjavi kakor vojna letala. O, glej no, tamle krožita dva, na' « obzorju proti Gradini nad- Čapljino se. pojavlja še eden. Pozdravljeni tudi vi, stari znanci! — Tule torej, ob tistile ? podrti kuli je drhtela mla^a ljubcsu* hajduka Sima . »v .	■	*
In tamle gori je bilo, ko me je višji | častnik iz Like tako hudo razžalil, ko, sem zasebno hotel z njim govoriti Hr-vatsko, češ, nemško govori! Kaj nisi častnik? — Tisti višji častnik, »junak Ib Sike,« je zdaj v — naši vojski! , , .
No, transeat , Naj gre mimg} mene ta kelih grenkobe! , . , v-r-iC O, samo še malo in videl bom spisi morje, prelepo zeleno obalo od Met-koviča do starodavnega belega Splital Srce mi poje in drhti in bridko by radostno mi je kakor že dolgo ne!.
Najslajše čuvstvo je ljubezen, najsvetejše čuvstvo pa je ljubezen do ra*-žejjene in ponižane domovined . , , "^
-	. v (Dalje.):
Michčl Zevaco;
»NOSTRADAMUS"
*y-b:
Neznani potnik.
»Ne odprite!« je zarjula štiriperesna deteljica kakor prej ter planila pokoncu.
»Saj ne odprem,« je rekel krčmar. »Glas je sicer hud, a človeški. Idite svojo pot, prijatelj, kdorkoli »te!«
-	»Da K le frfsib saianoV! Da bi le strela iz jasnega!« je razgrajal glas med tulenjem burje. »Odprl, nesrečni krčmar! Drugače ti zapalim kolibo, da se spečeš v nji!«
»Saint-Andrč še ni zažvižgal,« je Itienfl Trinquemaille. »Gospoda, vsi hudiči so nad nami nocoj. Kakšni udarci! Kakšen šuhder!«
, »Bog in bogme, prekleti razbojnik! Vrata nam bo razbili« v .it " »Ta pi ka frak!«	.»rž'
Potnik, ki je hotel noter, Je res tedensko razbijal po vratih. Njegova pest je morala biti podobna železnemu kladivu. In hkrati je rjul litanije kletvic, ki niso bile nič manj strašne od udarcev, s katerimi je hotel vtreti vrata.
»Kudiča!« Je kriknil Corpodibale. »Ma kako naj slišimo, ako se pripelje Floriza mimo in nam signor de Sait-Andrč zažvižga?«
»Prav imaš golobček Pijemon-fez! Tega divjaka se moramo iznebiti, preden nas pokliče dolžnost!«
»Izpad!« je dejal Trinquemaille. »Gospoda, ravnajmo krotko in rahlo! Besedo imajo samo bodala!«
»Ja! Nabrej!«
■Železni zapah je bil migoma odrinjen. S svojimi krvavimi očmi in obrazi spačenimi v grdem režanju so bili podobni besnim tigrom; pohlep po ubijanju jih je vrgel naprej. Planili so. Vrata so se odprla, veter je bušil v izbo in upihnil luč; štiri bodala so se dvignila . . . Tisti hip pa se je začulo četverno tuljenje; vsa deteljica je odskočila v preplašenem neredu . . . Corpodibale je izpljunil dvoje zob; Trinquemaille je hlastal po sapi, malone zadavljen po nevidni železrfi roki; Strapaiar se je zgrudil na pragu; Bouracan si je drgnil prsi, po katerih je bil izkupil silen udarec s pestjo.
»Kakšna toča!« je kriknil Stra-pafar.
»On edini,« je zajavkal Corpodi-b'ale, »on edini ume takole izprazniti čeljusti!«
»Ja!« je viknil Bouracan, »to je on!«
»Royal de Beaurevers!« je vrisnil Trinquemaille.
»On sam in nihče drugi, janjčki moji! , . .Strapafar in Bouracan, pomagajta mojemu staremu Bra-bantu s konja in zanesita ga noter! Prižgi luč, Corpodibale, Trinque-maille, zapahni vrata!«
Planili so vsak po svojem ukazu. Mladi mož je vstopil; voda je kar curljala od njega. Krenil je naravnost k mizi pod kaminovim pristreškom; tara je pograbil visni mejLin si privoščil krepak požirek. Nato je vrgel meh v kot, namrdnil se z izrazom paivečjega zaničevanja* obrisal sl
usta z rokavom h* krvavo pogledal domačina:
»Tfej, svinjarija! Vina na mizo, a spodobnega! Slišiš, ti belcebubski oštir? Zgeui se, da ti ne razcepim uhljev z bodalom! In vi, sodrga tolovajska, mi boste pomnili, kaj se pravi puščati Royala zunaj pred vrati, da mora lajati kakor zatekel pes!«
»Ne bodi hud, poglavar,« je krotko dejal Tringoemailte, »saj pismo vedeli * 1 c
»Treba je Mo Vedeti!« je starini mladi mož in besno zasadil bodalo v mizo.
Trinqemaffl« se Je sklon!! pred Royalom v dve gub*. Corpodibale. Strapaiar hi Bouracan so strpieh v mladeniča s strastnim občudovanjem.
»Sobo, krčmar! Najboljšo posteljo, Id jo premoreš! In najboljšega vina, kar ga skrivaš v svoji kleti! Primite, janjd; dobro mi ga držite za roke in za noge! Strela peklenska/med ubogi Brahant se poslavlja od tega sveta!«
Ko sta Bouracan in Strapafar privedla starega Brabanta v izbo, se je onesvestil. Razbojniki so ga prestregli. Krčmar jim je pokazal pot, tresoč se kakor šiba na vodi. Položili so umirajočega v posteljo; soba je bila v prvem nadstropju. Nato je skočil krčmar po vina.
»Izginite zdaj!« je zarohnel RoyaL »Počakajte me spodaj. Oovo-rili bomo še, ovčice moje. — Hejo, Brabant! Moj stari Brabant! Hudiča, mar ne slišiš? Te U Žeja, vrli moj? Daj, privošči si požirek te rajske pijače!«
Ranjenec je ležal ž odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Royal de Beau-revers sam pri sebi. »Oče mi je bil!«
Zdrznil se je. Ostri zobje so se mu zableščali v trpkem nasmehu.
»Oče!« je ponovil poluglasno. »Kdo je moj oče?«
Tisti hip se je pokazala izza priprtih vrat bleda, brezkrvna glava, podobna obrazu pošasti . ., Ne* znani potnik je gledal v sobo! . * *
Kakšna radovednost ga je vabila? Zakaj je prišel prisluškovat?..
»Ako imam- očeta,« je povzel Royal, »naj bo preklet na vse večne čase! Hej, stari moj, ti si moj pravi oče!... Cuj me vendar, tristo hudičev! Ali te žeja?«
Odmašil je steklenico, ki jo je bil prinesel krčmar, in vteknil njen vrat v ranjenčeva usta. Umirajoči je nehote začel požirati. Vino mu je vrnilo zavest in podžgalo ugašajoče moči.
»Drami so!« le zamrmral mladi
mož.
Brabant se je junaško nasmehnil in zajecljal:
»Da, mali, dramim se; toda kmalu bom spet zaspal In tedaj bo z menoj pri kraju!«
»Ne, grom in strela! Tega nočem; ti mi ne smeš umreti...«
»Čenče! Danes meni, jutri tebi — enkrat se mora vsak sprijazniti s to mislijo. Papež, kralj ali rokovnjač, vsak priroma nazadnje v svojo jamo. Mojo mrho črvom, dušo hudiču
—	prvi ne bom, zadnji pa tudi ne!«
Beaureversu se je spačil obraz, boli od km?* nego od bolesti. Teda!
pa se je uprl pogled umirajočega Y vrata in se napolnil z nečloveško grozo, kakršno je zmožna ustvariti edino muka smrtnega boja.
»Smrt!« ie zajecljal. »Glej tot. Ee poglej!«
RoyaI se je naglo obrati proti vratom, kamor mu je. pokazal Brabant. Toda videl ni ničesar. Planil je tik na prag, a našel ni drugega nego teman hodnik in na koncu tega hod-ntica zaprta vrata.
•Saj ni ničesar,« Je dejal vrnivši ec k umirajočemu. »Sanjalo se ti je.«
»Sanjalo?, Menda res. Blesti se nd začenja .... Ničesar ni... in vendar ja bil nekdo tam.,. Videi sem obraz... joj, obraz, Id ni bilo v njem niti kaplje krvi!«
Ranjenčev glas je postajal Hripav, njegovo hropenje čedalje bolj naglo in pretrgano; s mehanlškim gibanjem rok je poizkušal zvaliti s svojih prs namišljeno breme. A zdajci se je zagrobotal.
»Hudiča, kaj vidim v tvojih' očeh? Solzo? Ne, ne, tako nisi več moj lev, moj Royal de Bcaurevers s srcem trdim kakor skala. Mari noriš? Čemu bi plakal? Daj, dečko, bodi trden ia krepak. Takšne slabosti so za tepce; ti zaupaj v svojo roko in v svoj meč... Z udarci la brcami si delaj gaz v življenju — grizi, kolji, ropaj — da drugi tebe ne ogrizek), ne zakoljejo in ne oropajo... Pogum! Ne bodi mila Jera! Zbogom, jaz se spravljam odtod. A čakaj, poslušaj še malo. Večkrat si me vprašal, kdo si. Zdaj tl hočem povedati. Jaz... oh, že speti Smrt! Smrt me gleda, iam, izza vrat!...«
Royai de Beaurevers se je naglo obrnil v naznačeno smer. Niti zdaj ni videl ničesar,
»Čakaj,« je zarenčal in se pridu-Šil. »Luč je kriva, da ti vstajajo prikazni pred očmi... Tako, zdaj bo bolje! Nič več ne boš videl tiste glave brez krvi!«
To rekši je udaril s pestjo po svečniku, da je zletel po tleh in ugasnil
»Dobro«, je zagodrnjal Brabanf. »To me pripravlja na večno noč. Poslušaj tedaj, mali.«
»Poslušam,« je dehnil tfe Beaurevers.
Oba sta nudila strahoten prizor: umirajoči razbojnik, ves moker od dežja in smrtnega znoja, mladi mož, ki se je sklanjal nad njegovo posteljo, oba vtopljena v zloveščem mraku, odeta v žvižganje vetra, ki je tulil zunaj svojo nerazumljivo pesem. A prizor ni bil brez svedoka; oko umirajočega se ni varalo — res je stal nekdo zunaj pred durmi... Ta nekdo je bil tujec, ki je malo prej s skrivnostno silo vplival na krčmarja skozi debeli zid ter ga primoral da je odklenil vrata!
Brabant je hropel. Njegovega spomina in njegovih misli se je bil polastil čuden vrtinec, ki jih je odnašal s seboj v večni kaos. Izkušal je povedati nekaj, kar mu je težilo srce. In to prizadevanje se je družilo s prikazi groze, ki jih ustvarja smrtni boj.
»Veš U, komu bi te bil moral Izročiti. ko sem te dobil še majhnega, nebogljenega levčka brez krempljev?«
'Y »Komu izročiti «— «—?.,.« v »Da,« je zahropel Brabant. »Uge-ni, komu! — Ne uganeš?,,, Dobro, povem ti jaz: krvniku!«
Royal je v temi vztrepetal od groze. Onkraj vrat pa je prisluškoval neznani potnik s strastnim zanimanjem.
»A Zakaj bf me bi! izročil krvniku?« je vprašal Royal. »Kaj sem zagrešil? Mari sem bil zločinec že v tistem prekletem trenutku, ko sem zagledal luč syet&?,« je dodal z divjim glasom.
»Zakaj? Glej, glej! Zdaj me Še ypraša, zakaj! A kako me ne bi! Saj ne ve, siromak! Nu, dragi, znaj, da si sin čarodejke, obsedenke, ki so jo vrgli v Temple, ker je zacoprala prestolonaslednika Franca in njegovo vleočanstvo Henrija, vojvodo Orleanskega, da sta se zaljubila vanjo. No, čar se ji je posrečil samo pri
Erestolonasledniku, zakaj ta je kma-
1	potem umrl v Tournonu. Henri pa «., on Je postal naš kralj Henri Drugi*,, on je tisti, ki... oh, prekleto! Joj, strela peklenska! Moči me zapuščajo — 1—«	-v--
»Povej-mi vsaj ftne moje matere!« je kriknil Beaurevers.
»Tvoje matere?,.. Oh, da... tvoja mati... v Templu... v temnici. kjer si bil rojen... Oh!... zbogom... daj mi roko Tak iztegni se že, mrhovina!,..«
Umirajočega je popadel tisti strašni drget, ki znači poslednji odpor človeškega življenja. Krvava pena mu je stopila na ustnice.
»Ne, ne!« je zavpil Royal. »Ne dam ti umreti!«
»Pomni,« je zaječal Brabant’ s poslednjim glasom, »pomni njega, ki me je ubil!«
»Nostradamus pogine od moje roke!« je zaškripal Royat. »Iskal ga bom na koncu sveta, ako treba...«
»Glej ga!« je kriknil umirajoči s presunljivim glasom ter se privzdignil na postelji, kakor bi se hotel ubraniti peklenske prikazni. Toda nevidna roka mu je prestrigla dih, in mrtev je padel na blazino.
Soba je bila namah polna luči. Za-čuvši Brabantov krik, se je RoyaJ ozri in zarenčal kakor lev, ki hoče napasti sovražnika. Spoznal je moža, ki je bil vstopil s svečnikom v roki.
»Nostradamus!« je kriknil Beaurevers. »Ti si Nostradamus!«
»Jaz!« je odgovoril neznani potnik s strahotno mirnim glasom.
»Pogini tu, kjer zda stojiš! Zagrebsti hočem tvojo crko hkrati z ubogim Brabantom, zato da boš poslušal krik njegovega sovraštva na veke vekov!«
In Royal je bliskoma izdrl bodalo ter ga zavihtil nad Nostradamom.
, »Ne boš me ubil,« je dejal Nostradamus s svojim pošastnim mirnoduš-jem. »Ne boš me ubil. Zakaj jaz edini vem tisto, kar ti je hotel Brabant povedati, ko mu je smrt zapečatila usta. Jaz edini vem, kdo je tvoja mati!«
Beaurevers je pobesil roko. Nekaj hipov ga je meril potnik z mrklo radovednostjo; nato je. obrnil glavo v stran, kaKor M se dramila ob pogledu na Beaiireversa v njegovi duši žgoča bolest...
»Tl veš, kdo je moja mati?« je
tthrODal	mftj
»Rojen si v temnici, v Templu,«> je povzel Nostradamus. »Vsa zgodba tvoje matere mi je znana. Usoda sa-ma te je privedla nocoj v to krčmo, kjer sem našel tudi jaz zavetje pred neurjem. Nebeške moči so hotele na* jino srečanje. Ne boš me ubil.« '
Z neizrekljivim začudenjem Je zrl Beaurevers v ta smrtnobledi obraz, ki ga je pačil strasten notranji gnev. Nad Nostradamovim čelom je plavalo veličanstvo groze, kakršna venča hudourne oblake; dvojen blisk mu je švigal iz oči, v njegovem glasu pa je zvenelo zamolklo, preteče bobnenje daljnega groma...
»Kdo ste?« je jeknll mladi mož, odmikaje se. »In kaj ste?« ,
»Kdo sem? .., Tisti, ki pozna ime in zgodbo tvoje matere. Oboje tl bom povedal. Hkrati pa sem tisti, Id pozna ime in zgodbo tvojega očeta!* je dodal Nostradamus z yzdihom ne« utešeneea sovraštva. -
»Mojega očeta!« je Vzkliknil mladi mož.
»Povem ti njegovo ime! Povem ti njegovo zgodbo!« je dejal Nostradamus. »Ali me hočeš še vedno
Ubiti?«	.	 *	'
»Ne, oe, tako mi SaTanaT Ako velja spoznati mojega očeta in mu povedati, da ga sovražim, jaz, njegovi zavrženi otrok, ki so me hoteli izročiti krvniku — oh, ako gre za radost, da morem pljuniti njemu, ki mi je dal življenje, vso svojo mržnjo v obraz, sem pripravljen prodati svojo dušo Satanu in svoje telo krvniku, ki sem mu itak od rojstva zapisan v last!«
Nostradamus , je s tragiškim smehljajem na ustnicah poslušal
strašne besede. „• -	.....
»Dobro,« je velel. »Meni se Boš imel zahvaliti za veselje. In nato me lehko ubiješ, ako te bo volja. Zakaj ko ti ugodim, bo moja naloga med živimi dovršena.«	r-
»Verjamem vam!'«-' je ZatlfrftiM Beaurevers »Vse verjamem, ka* pravite. Karkoli boste hoteli, storim. Toda ne varajte sc! Vi ste ubili m£ jega starega Brabanta. Prisilili ste me, da sem se umeknil. Sovražim vasi in jas mrzim kakor nikogar na svetu. Kakor hitro vas ne bom y.e$ potreboval, vas ubijem.« >•
»Dobro!« je ponovil Nostradamus z enakim divjim zadoščenjem. »Tak« a 81 ue morem želeti boljšega. Vidiva se v Parizu.«
*We?« je željno vprašal RoyaL *Ne skrbi. Vedel te bora najti, ka-. *e bom potrebovaL Zbogom, mladi mož. Vprašal si me, kdo sem. Vedi tedaj, da sem duh osvet, zapisanih v knjigi usode. Tvoja usoda sem. Tisti sem, ki prihaja iz globin skrivnosti, da te novede tja, kjer bo tvoja usoda dopolnjena, še nekaj: reven si, ubog in razcapan.., Ali hočeš zlata?«
Ne da bi Čakal Odgovora, Je prijel Nostradamus mladega moža za roko in ga potegnil v svojo sobo. Tam je odvezal potno vrečo. Beaureversu se je zableščalo pred očmi. Namestu da bi bila polna obleke, je bila vreča natlačena z dragulji in zlatnino. Razbojnik, ki je dan na dan tvegal življenje za par beraških Srebrnjakov, je prebledel. Nostradamus pa se je skrivnostno nasmehnil in odgovoril:
ti)alie nrth.1
>/
prej A. Zanlk sinovi.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Noviaad.
'	’	Brzojavi: TTlerakl. Ljubljana. — Telefon 64.
- • ' ' • ■ ■ - 1 •
Emajlni'laki. Pravi firnež. Barva za pode.
— . ..................................................
Priznano ‘najboljša in zanefeljiva kakovost: Barve za obleke, yse .vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), stroj no olje, j' karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919.
Promet v Jansk. I. nad 128,000.000 K.
Podružnica V Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
II Al	-	čistih	brez odbitka rentnega
*	'	|	davka,
2j g-*	Neposredno pod-	državnim
tli	■ ■	nadzorstvom.
^<§7. Ste v.
„JUGOSLAVIJA* 21. avgusta 1921.
stran i
!7ptZ£l Josip Peteline
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7
v vsvh opremah, materijal In Izvršba predvojna, za rodbinsko In flbrtao. rabo, ter vsi posamezni deli za vse sisteme, Igle, >t4X	olje	na	drobno	in‘	na	debelo.
Popravila se sprejemajo)
Doimpeljase zastopnike
SjJrejmcm za Ljubljano in okolico. Dela in konkurenčna zmožnost podana. Cenjena vprašanja z zahtevki plač na E«neralna zastopstva čohoslovaške industrije in tovarniško skladišče manufakture pletenin, kratko in konfekcijske‘robe.
Telefon 12 >49. Zagreb, lisca 17.
NUDIMO: -M
Glavnike, lasne zaponke, koščene zaponke;
Nože, vilice, žlice, leseno robo;
Parfum, mazilo za brke, puder, briljantine;
Veziva, čipke, vrvice:
Trakove za čevlje, stenj, naramnice; j	ltrožc, prstane, uhane;
(Jumbe, sukanca:
Svinčnike, peresa, gobe.
Ščetke vseh vrst!
in vso ostalo galentorljsko in nirberžko robot Prodaja samo na veliko!	Prodaja	samo	na	veliko	t
BRAČA SVJEZIČ, ZAGREB
Tatefon 23 - 44.	Potrlnjska	ul. 5.	Telefon	23-24.
SPEDICIJSKA TVRDKA
MilH Mbii.
o°oo®o na RAK^V <£<>❖
oskrbuje točuo, najliitrejSe vso v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, kakor ; tudi ocarinjenje.
in kože divjačina sprejme y stroj, b a r v o iu izdelavo
Hranapstvii JOT
Ljubljana, Bradišče št. I
h SANDRIN
LJUBLJANA.
Velika zalogi -g y o ^ ^ n kož, podplatov, gonil*
Gradbeno podjetje
ing. Dukič & drug
Ljubljana, Resljeva c.9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
•v«
V mest n Štirinadstropna, 10 stanovanj. Kupec' dobi moderno stanovanje.
V Sp. SiSkf moderna trinadstropna hiša z dvoriščem in vrtom, tud) Stanovanje zp kupca. Cene ugodne. PoizVe' be pri Anoričnem Zavodu
DRAGO BESELJAK & DRUG Ljubljana, Sodna ulica St 5.
Ugodna prilika za IMčarjz ali upokojence.
Proda be novo zidana hiša z sadnim
Tapetniška In dekoracijska delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulica 39.
priporoma se v napravo novega <n predelavo starega tapetniškega
pohištva.
usnja
V na debelo.
fns . f? J
"■v^iv,V.w-
vsakovrstnega... VUJil j| U njh jermenov In boksa
MESTNI Tite «.
vrtom ip, drugimi priti|<linatni na jako razglednem kraju blizu Bleda. Kupec dobi stanovanje takoj. Cena 60.000 D,
Resni kupci naj pošljejo ponudbe do 10: 9 1921 na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUQ, Ljubljana. Sodna ulica št 5.
Pozor!
Poz or 8
ZLATA JAB4A
Dvonadstropna tovarna z 90 HP vodno močjo v industrijskem trgu Slovenije se proda za 400.000 dinarjev. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
©b počitnicah
se naši šolarčkl najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami
izvod 20 K
w Zvezn! knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg štev. &
Polnogumijasti obroči
za tovorne avtomobile
Pnevmatiko
za kolesa in avtomobile Kolesa Avtomobili
najceneje,
J. GOREČ,
Ljubljana. Gosposvetska cesta št. fi.
8estavraci]a Južni Kolodvor* Maribor.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro«- domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Eranjo Stikler, restavrater.
KUPIMO §0.000 hrastovih železniških pragov
normalne mere za sukees. dobavo. Obvezne ponudbe le poslati pod »Hrastovi pragi", poštni predal 43, Ljubljana.
v* v
išče za takojšnji nastopi
prvovrstno pisarniško moč
kalkulacijo in prodajo. V poštev pridejo samo v tej stroki dobro verzirani in sposobni prosilci. Razvčfttčga
perfektno stenotipistinjo
foftaka začetnica) katera naj bode tudi kornercijelno dobro z°bražena. Pogoj za obe službi je popolno obvladanje slovenskega 'n nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine., Prosilci naj »Pošljejo svoj cur. vitae, spričevala, zahtevke plače ter po možnosti •Udi sliko direktno na gornjo tvrdko. Jugoslovani imajo prednost.
Prodamo takoj
2S.000 Komadov brzojavnih’ drogov
^®nko Postojna ali franko nakladalnih postaj. Vprašati je pod „EXPQRT“ poštni predal 143 Ljubljana.:'?
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne W a 11 e r Mar'fin y. — Hydravlična. stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali; Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse Ljubljana, Rimska kraje, za kar je na razpolago 10 to-cc9ta 2-	=- vornih automobilov. ............
J
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska o.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ’ ulica 3.
Centrala:
v •
V«'	4
Jugoslavijo!**
za štednjake
(Herdringe)
zaječi.
i	sav fm^jfgovački lijev izracijuje i dobavlja:
Domki ag^tflir, toomice Strojeva 1 Bjolovara.
UK
nt «10 in Km min
a niti it; ip iliji Mo
Stev. 1. Davorin Jetiko: Što čutiš, Šrbine tužni?
„	2.	Ivan fl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„	3.	Anton	Hajdrih:	Slabo sveča' je brlela.
„	4.	Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
„	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjqh-
n	6.	Anton	Hajdrih:	Jadransko morje.
. „	7.	Anton Hajdrih: Pri okhu sva molče'slonela.
„	8.	Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila.
„	9.	P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno okd.
n	10.	P. Hng. Sattner: Na planine!
Vsaka pesem stane 1 K; 11 izvodov stane 10 K. StGvilkfi fi. 7,8 in 18 stanejo po 2 kroni, 11 inodor stanejo 20 Inon. Dobiva it i
Upravni svet Slovenske eskomptrie banke v Ljubljani naznanja, da je otvoril 15. avgusta 1921 svojo
■ ;!p®clrM$sslc® nm Rakeku
v hišitrgovca A. DOMICELJA nasproti kolodvora v Rakeku. Podružnica se bode bavila z vsemi v bančne stroke spadajočimi posli
Upravni svet.
«'V
^j0GOSLAVljA\"2ir^8trT92f:
V	u
/97. STeV.
! Veletrgovina manufakture, mi na debelo
J lili. Mita testa 33
v Balkana.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro mamifakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah*
J:	Solidna	in	točna	postrežba	zajamčena.	v	,,-.
H i i	  —.............  .	I	I	II	 ,	I	I	...
Manufakturno - Galanterijskoj trgovini
Kirila Mane vica * Humano vo
potrebna j£ odmah	,
vredna i sftrySna mpdisklnja I krojačka S ledna služayka
s dobrom preporukom.
Sa ponudama i uslovima obratiti se firrhi pismeno. V
Z lil
tim iBimi tim. man
mub.hninKW.al
Ljubliana. Koniinsii tu IS (mi uunH terkff)
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji, Forster, BSsendorfer, Heitzman etc, na obroke in posodo! .Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil.
Prodaja en oras in debil. Največje in najsposobrajii podjetje i Jugoslaviji.
Bumljeve cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje; kavčukove plošče, vsako vrsto fcsbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t d. ima trajno veliko zalogo
JBOMET tetin. ind. podjetje
Ljubljana.
Večja mhožina odpadkov
• •
. se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi Bsta.
lak sa konzerviranja * lepenko kritih »treh. asfalt, katran, lesni Mment, ksilotej (naj-cenejii karboUnej), watproof m izsuševanje vlainega (Idovja In Izoliran]« proti vlagi, zidno la strešno opeko, apno, cement In drug« atarblnsk* potrebiiiae dobmrlja
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana. Bleiweisova c 18.
Ugodna prilika t
Ugodaa prilika!
Samo 16 dnfl
NAZNANILO.
Vsied prenovijcnja lokalov bo modna trgovina
1. SlilHOVIC nasledil na Mnem trgu št. 19.
osi 1®. avgusta do 3. septembra 1921 zaprta,
Prodaja se pa vrši med tem nad trgovino v prvem nadstropja (vhod »kozi vežo)
10°!o
popustom.
PohiStvo
in tapetniška delavni
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni.
Brata Sever, UMI. Kolizij.
Gosposvetska cesta štev. 13.
Prevodni zavod
preskrbuje prevode vseh vrst iz vseh jezikov- Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori se dostavijo takoj.
Uradne ure od 15. do 18. ure
Karlovaka cesta 24/L
ISCE SE!
Jamski paznik
samec ati oženjen.
Zidarski pollr
samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravniitvo lista pod šifro ,,premog".
Obvestilo.
Imaa v
la»fc
potnbUin«. oblek«, ferlj«, ovratalko to
gambe aa žlan«
Oaikl aa raapaUfol
peter Capuder
Zdravo! Dobavitelj J. S. S.
Raznovrstno
B&hierovo Jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona Zaloge, Železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko Selezo dobavlja po tovarniških . dnevnih cenah
.JHflUr, talini. podjEtje
LJUBLJANA.
Krojači
samostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno delo. Vpraša se Emonska cesta 8. Ljubljana.
....	š'
Vedno vollka izbira vseh vrst
bombaža, sukanca, kvatkanca, nogavic,
za dame in gospodo, ter galenterijo na debolo,
Karo! Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
»Phiiiigpafit^
siva barva proti rjlj
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks,' naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
»Promet4*
tehn. indusir. podjetje. Ljubljana,
Gonilni jermeni
M BOS, Hm,
za tovarne, mline, žage in poljedeljske stroje v vsaki širini, takoj dobavni pri
Največja izbira
najnovejših, najtinejših in naj cenejših oblek za gospode, dame in otroke
Mestni trg 5—6.
j M nii itti in fii
JANČIGAJ & GAGEL
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 3.
pozoil Prodajamo od danes naprej dokler zaloga traja no kontaenfni teni:	POZOR'
moške čevlje, prima telečje usnje po K 400'— moške čevlje, prlma bos usnje po K 450—.
Dobra knjiga je najboljši prijatelj.
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak.
Založba:
•	*	»•	•	•
•	%	•	•	•
4	•	•	f	t
'*	•	e	*
e
Albreht Ivan: Slutnje, pesmi . .
Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi Pugelj Milan: Mimo ciljev, novele Golar Cvetko: Kmečke povesti . . . . .
Romanova Marica: Šopek samotarke, novele . . t * Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk , . . Štuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina , • « ♦ Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp . . . . . • « Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturam!
Zbirka rudarskih in fužinarsklh izrazov........................
Machiavelli N.: Vladar . , .
Gruden Igo: Narcis . ...
Primorske pesmi .
broš. K 8*— vez. K . . 8—
Albreht — Gasoari: Mlada Greda
> •
•	• i
• ,V *
•	* t
* I » ♦
w
11
♦I
1>
,10-„ 10— M 15-*
5— 2—
P
n
ji
10—
10—
12—
15—
12—
15—
10 — 12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak,
posl. dr. Borštnik V...............•	•••	. *	•	•
13—15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje . . . . 16 snopič Albreht Iv.: Paberki iz Roža, ........................
koroške pravljice .	-
17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . . . 19—23 snopil Anatol France: Kuhinja pn Kraljici Gosji Nožiči, prevel Oton Zupančič
24 snopič Puškin A.; Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik.......................................  *
25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . 27— 28 snopič; Albreht Iv. Malenkosti . • • • • •
("	  —	-'mJš-
„ 20— „ 24— 24—
25— 30—
......................30—
, navadna 40— finejša 60—
broš. K 12-
n » 14-
„ 8'-„ » io-
vez. K 16
W 11
20—
11 11 11 >1 V 11
34—
10—
25—
18—
11 11
»i ii
40-
30'-
n
ii
ii
ii
ii
ii
Knjižnica „JugoslavUe“:
broš. K 10—
pf	„ 40—	vez. K	50—
v platno	„	„	60—
broš. K 20—	„	„	26*—
*	v platno	v	M	32—
I. zv. Larlsch: Razkrinkani Habsburžani II. Izd. . .
II. in Ul. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen -	roman v dveh delih	. *	,	,	.	*. ,	»
V. zv.	W«idova O.: Viera, roman .	«	.	.	•	,	.	#
Narodna knllinlca:
K tej knjižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi »Zvezni knjigami", da se ga vpiše kot naročnika „Narodne knjižnice*1. Kot tak dobi vsako knjteo „Narodne knjižnice11 z 10 #/# popustom in še poštnine proste ter se mu pošlje vsaka novo izšla knjiga „Narodne knjižnice44 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz založbe »Zvezne knjigarne" dobi dotlčnlk poštnine prosto. Ker vrši „Na* rodna knjižnica11 velevažno kulturno nalogo s tem, da izdaja najboljša izvirna in prevodna dela, je vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je izšlo v
»Narodni knjižnici14 28 snopičev;
1—2	snopič	Val. Vodnika izbrani spisi	.	*	*	*	• t broi. K 4—
3 — 5 snopič Andrejev L. : Gaudeamus, komedija,
prevel dr. J. Glonar .	.	.	v->	•	•
6—9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest' iz dni trpljenja in nad
Carantanus: Koroška  ..................• • . * '
Vošnjak Dr. B.:; Gosposvetsko polje Naša Istra, spihal Fr. Erjavec ..»•*> ■» Abditus: Problemi malega naroda . . • • • Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja
. K 4— • „ 2— • » 1— . „ 2— . „ 2— „ 10-
Oieianuvic emu; muu	#	.	•	• \	.	i	:
V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi jih moral poznati
vsak zaveden Slovenec 1
Mala pesmarica
” 3 ” 4 w	5	”
H	“	M
M	6	H
St. 1 Jenko Dav. t Što čutiš Srbine tužni
2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko-Frankopanska .... Hajdrlh A: Slabo sveča je brlela . * * • „	n	Pod oknom
M	„	V sladkih sanjah
ii'	Jadransko morje .	• • •	•	*
n	Pri oknu sva molče	slonela	•	*
i,	8	„	Slovo . • • • •	■ ♦ •	*	*
„	9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko	.	•
„10 »	„	,,	Na planine ..
Pevci, pevski zbori l Z izda
. K 1 — . „ 1 —
; ” JL
” j-—
” 2_____
• 11
♦ •
2—
, 10—
14— vez. K 20 —
pomanjkanju po
Vse te knjige se naročajo pri »Zvezni knjigarni« v Ljubljani, Marijin trg dobe pa se tudi v vseh podružnicah „Jugoslavije“ v Mariboru, Celju m t tuju.
„ZVEZNA KNJIGARNA*1 V LJUBLJANI, Marijin trg 8.
Odgovorni urednik; Domiuik Cehin,
IzdAla konzaisii
. .
Ti§ka »Zvezna tiskarnai V Ljubija1^*