Naši dopisi. Iz G-orice. 4. grudna. (^Soča" in učiteljstvo). [Konec]. Boj nekaterih učiteljev proti »Soči" danes, od aprila sem je nesraisel in očitno voda na mlin veenim neprijateljem učiteljskega stanu. — Saj je »Soča" šele od mal. travna prosta okov, ki so jo lani silili, da je vedno ostreje odbijala učiteljstvo od sebe! nSoča" je veljala za glasilo naših vodilnih krogov, in to je tudi res bila. Jaz sem bil v najožji družbi ,,narodnega vodstva", do katerega sem kazal veliko več lojalnosti nego ga je zaslužilo. . . sebi v očitno škodo. Zato je tudi ,,Soča" odbijala napade na naše poslance iz »učiteljskih krogov" in zagovarjala našo oficijalno politiko. . . Zašel bi veliko predaleč, ako bi našteval, kako in zakaj so prišli v ,,Sočo" razni članki in dopisi. Tudi je ,,nevarnost", da bi mi zopet »Goričani" besno odgovorili s člankom o Bovaduštvu". Naj rečem torej le toliko v splošnih besedah, da BSoča" je zavzela znano stališče nasproti učiteljstvu vsled pritiska tistih mož, katerih vpliva se je oprostila po letošnjem razkolu. Podrobnosti naj ne navajam. Kaj sledi iz tega dejstva? Gotovo to, da: ono učiteljstvo, ki je še po razkolu ,Soči" nasprotno, se bori proti nedolžni lupi ni, oklenivši se sovražnega jedra! ^Nasprotstvo ,,Soči" po razkolu je nesmisel, ki se stopnjuje v greh proti učiteljskim interesom, odkar so nekateri učitelji stopili v službo ,,Goričanov" in v družbo nkrščanskega socijalista" kaplana Dermastije. Ti učitelji so se vsled neke slepe jeze proti papirnati nSoči" zvezali s tistimi življi, ki so zakrivili bivše »grehe" v ,,Soči". Koliko pametnejše bi bili storili, ako bi bili hoteli spoznati, da je tudi za učiteljstvo le prav in koristno, ako se je nSoča" otresla vpliva ljudi, ki z učiteljstvom niso nikdar pošteno mislili. Namesto tega spoznanja pa sem doživel bridko razočaranje, da so se učitelji združili s tistimi ljudmi, ki so takorekoč vodili vojno proti učiteljstvu, da bi tako z združemmi raočmi uničili nSočo", ker se je otresla komande teroristov in hotela uvesti tudi stvarno kritiko, položivši veliko kadivnico v kot. — Skratka: Po razkolu je bilo mesto za svobodomiselno uoiteljstvo le v krogu ,,Šoče" in nikjer drugod, najmanj okrog wGorice", kjer so zbrani vsi tisti, ki so v prejšnjih časih nasprotovali vsakemu svobodnejemu gibanju raed učiteljstvom. Jaz sem debelo gledal to zvezo najradikalnejših učiteljev z najčrnejšimi nazadnjaki, ki so vihteli prej gorjačo nad prvimi; debelo sem gledal, ko je pripeljal v Gorico za urednika »Gorice" g. Petra Medveščka tisti mož, ki je tekom let priobčil v ,,Soči" celo vrsto napadov nanj : ta dva sta si ležala v prijateljskera objetju. Medvešček pa je zlorabljal one njegove dopise, da je dokazoval mojo nnesraranosf itd. Ali je mogoče večje perfidnosti spletkarske usode!? Ako bi jaz take reči podal ln neoporečno dokazal, bi rni isti Medvešček zabrusil v obraz le psovko: ovaduh! — kakor je storil v drugem slučaju! Naj končam ! Vsak razsoden ucitelj lahko vidi, da je ,Soča" od raal. travna sem prosta nekih spon, ki so jo prej tiščale. . .; od takrat je tudi v učiteljskem vprašanju vse drugače nastopala. MSoča" pospešuje tudi na vso moč organizacijo trgovskega in obrtnega stanu, jaz sam pa govorira na vseh shodih v prilog učiteljstva. . . Nasproti temu pa je gotovo kakor amen v očenašu, da učiteljstvo ne sme pričakovati resničnih simpatij od strani ,,Pr. Lista" in ,,Gorice". Tej klerikalni družbi je dobro došla pomoč nekaterih učiteljev, češ: hilf, was helfen kann, da se le enkrat znebirno teh »Sočanov" ! Drugih komentarjev ne pišem. Učiteljstvo naj samo sodi in izbira. A. Gabršček. S Tolminskega, dne 1. grudna. (Poročilo gosp. Andreja Vrtovca o glavnih moraentih njega črez 20 letnega delovanja na šolskem in učiteljskera polju, vzroki odstopaodkandidature v okrajni šolski svet in odborništvo »Učit. društva"ter izjava, da ne sprejme nobene morebitne izvolitve. Toje bila peta točka dnevnega reda pri zborovanju tolminskega nUčiteljskega društva" v Tolminu dne 22. listopada t. 1.). G. Andrej Vrtovec prične svoje poročilo samozavestno s čisto vestjo, veselira srcera in jasnim čelom prilično tako-le: Gč. tovariši, čč. tovarišice! Večkrat se je poudarjala raed uciteljstvom želja, da bi učiteljski zastopnik poročal o svojem delovanju v okrajnem šolskem svetu. Tej želji ustrežem danes. Dovoljeno naj mi bode pri tej priložnosti, se še nekoliko ozreti nazaj. V Kopru na učiteljišču smo imeli svoj zasebni pevski zbor, kateremu sera jaz predsedoval. Vadili srao se v petju, govorništvu, v deklamacijah, igrah ter prirejali izlete in veselice. Delal sem na to, da srao se skupno naročili na več slovenskih časopisov. V prvi službi v Ajdovščini 1. 1878.-79. je blagodejno vplival name nadučitelj blagega spornina rajnki gosp. Setničar glede delavnosti in točnosti v službi. Tu sem ustanovil malo drevesnico in napravil skoro vse brodje za telovadbo. Pri uradni učiteljski konferenci v Gorici 1. 1879. sem se vdeležil prvikrat razprav ter stavil nekoje predloge glede obiskovanja šole. V Dolini, koperski okraj v Istriji, 7 let učiteljujoč sem se vdeleževal snovanja »Učiteljskega društva" v sežanskem okraju ter bil potetn provzročitelj in soustanovitelj »Učiteljskega društva" za koperski okraj. Ves čas tamošnjega službovanja sem bil voljen v odbor ,,Učit. društva" bodisi kod predsednik, tajnik ali blagajnik. Priučivši se natančno deželne šolske postave za Istro, sem stavil v ,,Učiteljskem društvu" in pri uradni učit. konferenci v Kopru v teku časa vec važnih predlogov, tako za izboljšanje učiteljskih plač v Istriji, da bi se odpravil zastareli in skrajno krivični krajevni sistera. Šev danes rai je milo in bridko, da mora istrski tovariš, bodi si po kateremkoli vzroku navezan na koji kraj, učiteljevati ves čas za isto plačo, navadno 400 gld. Personalni sistera je vendar pravičneji. Vsled raojih predlogov srao ustanovili društveno knjižnico, okrajno učiteljsko knjižnico razdelili v dva dela, v slovanski in italijanski del, in vsak je svoj del oskrboval in opravljal, v deželno konferenco je bil poklican z virilnim glasora zastopnik slovanske učiteljske manjšine, z virilnira glasorn v smislu postave so morali biti vabljeni k sejam kraj. sol. sveta vsi učitelji - voditelji istega okoliša: do istega časa je bil vabljen k sejam krajnega šolskega sveta le učitelj - voditelj najvišje razredne ljudske šole v okolišu. Priporaniti je, da v Istriji spadajo vse šole v županiji pod eden in isti krajni šolski svet — po nekod 4—10 šol. V Dolini sera pregovoril občino, da je ista odstopila prostoren obzidan vrt v šolske namene za sadje- in trtorejo. Ob nedeljah po večernicah sern predaval v ,,Gitalnici" zbranim kmetovavcem o umnejšem kmetijstvu. L. 1886. v Tolminu službo zadobivši, sem začel prvo šolske postave za Goriško proučevati. Pri prvi uradni okrajni učiteljski konferenci sera stavil predlog, da naj se voli v smislu postave stalni odbor, ki bode sestavljal dnevni red uradnim uciteljskim okrajnim konferencarn. To je vendar velik razloček, sestavlja-li dnevni red učiteljstvo ali pa okrajni šolski nedzornik sara po svoji volji. Stalni odbor, izvoljen izmed učiteljstva, stavi lahko na dnevni red uradni učiteljski okrajni konferenci v razpravo gmotno stanje učiteljstva, ugled in širše pravice učiteljstva i. t. d. ne-Ie pa pedagoško - didaktične predmete. Pri tej učiteljski konferenci sera bil tudi izvoljen učiteljskim zastopnikom v okrajni šolski svet v Tolminu. Za to delovanje sem si napravil koj nastopni načrt: 1. Z ostalim učiteljskim zastopnikom delovati v sporazuraljenju in v soglasju. 2. Učiteljske in šolske interese zastopati v okrajnem šolskem svetu v soglasju in v sporazumljenju tudi s predsednikom, okrajnira šolskim nad- zornikom in ostalimi udi. 3. Ako pa ni mogoče sporazumljenja, oborožen s postavo, prešinjen s pravico in resnico, pridobljajoč glasove ostalih udov, se zavzeti odločno in energično za učiteljske in šolske interese, ne oziraje se niti na desno, niti na levo. Temu svojemu načrtu zvest sem delal 13 let v okrajnem šolskem svetu. Izposloval sem osobito podučiteljem-podučiteljicam stalno osebno doklado. Ne iz principa nego ker bi bil katehet v II., oz. v I. plačni vrsti na škodo uoiteljstvu, nisem glasoval za njegovo imenovanje v Tolminu, ker je izključila postava 1. 1896. začasne učitelje iz skupnega števila v pomikanju v višje plačne vrste, dosegel, da so se dotični začasni učitelji in učiteljice imenovali stalnim, skrbel, da je bil, hitro ko je bilo katero raesto prazno, najstarejši učitelj in učiteljica pomaknjena v višjo plačno vrsto. Utrdil v okrajnem šolskem svetu načelo, da se učitelji in učiteljice poraikajo v višje plačne vrste in nastavljajo na boljša mesta po službenih letih. Dosegel skupne in istodobne pocitnice z drugimi okraji v deželi, dosegel dnevni red k sejarn, delal na to, da se učitelji in učiteljice rned šolskim letom ne prestavljajo; ako pa se že mora kdo prestaviti in nova imenovanja naj se izvršujejo pred začetkom šolskega leta, da z novirn šolskim letom je vsakdo na svojem mestu, da ne trpi red in pouk. Ker sem bil med udi eden izmed največjih davkoplačevavcev, sem odločeval rnnogokrat pri preudarkih, zidanju šolskih poslopij i. t. d. Skrbel, da se je postavek v preudarku — podpore učiteljem — povišal za par sto gld. Učiteljstvo sem v okrajnem šolskem svetu sicer mirno a toplo in odločno zagovarjal; ako se ni moglo katerega tovariša popolnoma oprostiti, sem delal za najmanjšo kazen. Tu nebom navajal posameznih slučajev v 13. letih. Roko na srce, in vsakdo lahko ve, kaj sem vse v tem oziru storil Omeniti pa naj mi bode dovoljeno, da sera v treh slučajih za tri tovariše v okrajnem šolskem svetu krvavel. Posledice zarae so bile hude. Zarad ednega sem bil že iz Tolmina v Kred prestavljen in nisern dobil državne službe, ki mi je bila takorekoč obljubljena, zarad* trejega sem bil v ,,Učiteljskem društvu" izdan, kar bi utegnilo imeti tudi jako občutne posledice. Da vrhutega delajo ravno ti trije tovariši proti raeni, ni lojalno, ni lepo. V okrajnem šolskem svetu sem nadalje stavil več predlogov, ki so merili na izboljšanje šolstva in izboljšanje gmotnega stanjev učiteljstva. V okrajnem šolskera svetu sera si prizadeval pridobiti in utrditi vpliv učiteljskih zastopnikov. Kot predsednik v ,,Učiteljskih društvih", kot delegat wZaveze" v Celju, v Trstu, Gorici, kot predsednik ali odbornik v drugih društvih in pri uradnih okrajnih učiteljskih konferencah in lokalnih konferencah, bodisi v političnih društvih i pri političnih shodih, v starašinstvu, pri snovanju hranilnic in posojilnic itd., sem bil in ostal delujoča moč ter imel pred očmi vedno in povsod šolske sosebno pa učiteljske interese ter povzdigoval v tem smislu vedno in povsod svoj glas in stavil prirnerne nasvete in. predloge, ki so raerili na izboljšanje šolstva, povišanje učiteljskih dohodkov in razširjenje njih pravic, povzdigo in utrditev učiteljskega ugleda in stanu i. t. d. Predaleč bi zašel, ako bi hotel tu naštevati svoje razprave in predloge v vseh zgoraj omenjenih korporacijah, V časopise sem pisal mnogo. Prva leta, ko je urejeval ,,Učiteljskega Tovariša" še rajnki g. And. Praprotnik, sem obdeloval in priobčeval v tem listu bolj pedagoškm didaktične razprave, kasneje se pa pečal bolj s pravnina razraerarni učiteljstva. Celo ko sera bil pred par leti na Tirolskem, sem se seznanil s tamošnjimi nekojimi gg. tovariši, proučil tamošnje šolske postave ter taraošnje razmere opisal v naših šolskih listih. Ves čas pa pišem in se obenem praktično pečam z umnejšim kmetijstvom. Ves čas svojega učiteljevanja sem iskal prilike za nadaljnje izobraževanje in k temu tudi svoje tovariše prijateljsko spodbujal, vedoč da le na ta način dopolnimo pomanjkljivosti ter zadobimo.in utrdimo večji ugled. Gojil sem in gojim še vedno vročo željo po višji izobrazbi in premestitvi uoiteljišča iz Kopra v Trst ali v Gorico celih 24 let. Dal sera tu pa tam tem svojim željam odduška, a nikoli misleč, s tem koga napadati ali žaliti. Imel sera pred očmi stvar in ugled učiteljstva. Zadnja leta delam na to, .da bi vseslovensko učiteljstvo izdajalo svoj kmetijsko-gospodarski list, urejevan za naše kmetiško ljudstvo. Zato smo ucitelji najsposobnejši, učiti še nadalje v takem listu odraslo mladino in ljudstvo sploh cepljajoč in poučujoc je v urnnejšem kmetijsfcvu in boljšem gospodarstvu, kazati ljudstvu šolo kot njemu koristno napravo in uoitelja kot dnbrotnika držav in narodov in tako širiti in utrjevati naš vpliv v ljudstvu ter dvigniti kvišku učiteljski stan, ne hlapčujoč vec nobeni stranki brez dejanskih korapezacij. Moji naerti v tem oziru so pri' lipravnera odboru dične ,,Zaveze". Napade na šolstvo in učiteljstvo sem odbijal energično in odločno, naj so pa prihajali od katerekoli strani. Tu bi lahko navedel ranogo, ranogo zgledov, kako sera v takih bojih za šolstvo in učiteljstvo krvavel. Tovarišern sem bil in ostanem vdani prijatelj, dober svetovavec, sosebno mlajšim kolegora, kar lahko pričajo vsi gg. tovariši kot bivši podučitelji v Tolminu. Končno naj mi bode dovoljeno še pripornniti, da niso ni malo osnovana sumničenja par gg. tovarišev, ki med drugira trde celo, da nisem za njih, oziroma za učiteljstvo še nič storil — zakaj in od kod to prihaja, rai je uganjka. Poudarjam pa tudi tu, da ostanera pri svoji izjavi: ne kandidujem več v okrajni šolski svet in v odborništvo »Učiteljskega društva" ter ne sprejmem nobene morebitne izvolitve.