SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LI (45) Štev. (N°) 7 ESLOVENIA LIBRE BUENOSAIRES 5 de marzo -5. marca! 992 Zasledujoč razvoj dogodkov v domovini in usmerjanje življenja v nove tirnice, ki naj bi po opravljeni „spravi med živimi" bilo poroštvo lepše narodove bodočnosti, se Slovencu-zdomcu nenehno ustavljajo misli ob nekaterih dejstvih, ki bi jih bilo potrebno enkrat za vselej in dokončno jasno postaviti na svoje mesto. Ne moremo se znebiti občutka, da se je doma po spominskih slovesnostih v Rogu, na Teharjah, ob Lipi sprave in drugod kar ustalilo mnenje, da je s temi spravnimi akti sprava že popolna in so s tem pred Bogom in pred ljudmi vsi računi poravnani. Če upoštevamo, da je eden bistvenih pogojev sprave, odpuščanje, bil dosežen, saj smo s tem izpolnili samo svojo krščansko dolžnost, pa ne smemo pozabiti, da je drugi, prav tako pomembni pogoj poprava vseh krivic ali drugačne povedano, vrnitev odvzetih pravic. Ta pogoj pa za popolno spravo še daleč ni izpolnjen. Dan za dnem smo priče, kako doma pozabljajo na tisti veliki del svojega narodnega telesa, ki so ga vsa leta zaničevalno označevali kot „sovražno politično demokracijo" in ki je, čeprav mu je danes odprta pot nazaj v domovino, obsojen živeti odtrgan daleč od matične zemlje. Nismo več sovražna emigracija, tudi izdajalski pečat, ki se nas je držal, so nam skoro zbrisali. Sprava je delno vrnila čast in dobro ime. Ostala pa je velika krivica, ki trdno zapira pot k dokončni spravi. Dovolj je bilo že pisanega in govorjenega o novem zakonu o državljanstvu, dovolj o vračilu krivično vzete lastnine in še o marsičem. Le malo dokazov pa smo imeli doslej, da domovina resnično hoče popraviti krivice. Še vedno je v njej odločilni jeziček na tehtnici odločanj skupina, ki bi v drugih državah in v drugačnih razmerah morala biti že davno v nevenča-nem pokoju in pozabi. Pribijemo: Domovini se nikdar nismo odrekli. Prisiljeni smo jo zapustili, da si rešimo svobodno življenje, pa čeprav pod tujim nebom. Po krvi ji pripadamo in nihče nam te krvne zveze ne more odreči. Tudi državljanstvu se nikdar nismo odpovedali. Vedeli smo, da tema suženjstva pred rdečimi valpti ne bo trajna, upali smo v vstajenje naroda in v svit njegove svobode. Z žulji, z bolečino domotožja, s solzami nad neznanimi grobovi tisočih bratov in z vero v pravičnost smo gradili Slovenijo v svetu in ohranili slovenstvo. Ničemur, kar smo imeli, se nismo odrekli, razen suženjstvu pod rdečim bičem. Zato zaročarani gledamo, kako danes v svobodni domovini, h katere svobodi smo tudi mi po svojih močeh doprinašali, pozabljajo na nas ter hočejo mimo in preko nas ter zato brez nas graditi novo domovino. Tisoči prej nedolžno pobitih in desettisoči sedaj krivično odpisanih naj ne bi sodelovali pri pohodu v novo, demokratsko življenje. Z isto voljo, kot smo se pol stoletja ohranjali v svetu, zaupajoč vase in v božjo pomoč, vztrajamo naprej v našem slovenstvu. Kot taki pa zahtevamo, da se nam in našim potomcem priznajo vse pravice, ki se jim nikdar nismo odpovedali. Čeprav v tujini, hočemo ostati zvesti svojemu narodu, hočemo sograditi njegovo bodočnost in soodločati o njeni usodi. Pripravlja se nov volilni zakon. Pričakujemo, da bo v njem zagotovljeno zdomcem soodločanje v obeh smereh: s pravico voliti in s pravico voljen ali po svoji volji zastopan biti. Ob tej osnovni pravici pa pričakujemo tudi priznanje vseh drugih pravic, ki jih ima vsak svoboden državljan in o katerih bo treba še govoriti. Če tega priznanja ne dosežemo, sprava ni bila dosežena in narodu bo zadejana nova, sicer nekrvava, a vendar boleča in neopravičljiva rana. V domovino bomo hodili le kot turisti in na grobove naših, ki so zanjo dali svojo življenje. SKD za razširitev koalicije Slovenski krščanski demokrati bodo strankam vladajoče koalicije predlagali razširitev koalicije z eno od opozicijskih strank, je povedal 25. februarja na časnikarski konferenci po seji izvršnega odbora stranke predsednik Peterle. Ob tem je Peterle dejal, da bodo vstop v koalicijo ponudili Socialistični stranki in liberalno demokratski stranki, manj verjetno pa Socialdemokratski prenovi. Strankam, ki naj bi se priključile vladajoči koaliciji, so pripravljeni ponuditi tri prosta ministrska mesta. Menil je tudi, da vlada narodne enotnosti ni kratkoročna rešitev in se zato zanjo ne zavzemajo. Lojze Peterle je tudi dejal, da je izvršni odbor stranke podprl njegov predlog, da se prične postopek za sprejetje zakona o reorganizaciji državne uprave, ki bi zmanjšal število resornih ministrstev, in predlog za zamenjavo treh ministrov iz vrst Demokratske stranke, Ustavno podlago za tako odločitev mu daje 114. člen Ustave, ki določa, da mora predsednik vlade skrbeti za enostnošt politične in upravne usmeritve vlade ter usklajevati delo ministrov. Ob tem je opozoril tudi na to, da dr. Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in Jelko Kacin zamenjujejo načelo lojalnosti in kriterij sposobnosti, kar so dokazali na nedavni časnikarski konferenci. Sam meni, da mora biti vlada enotna. Do konca tedna naj bi se o prodlogu za zamenjavo treh ministrov opredelile tudi ostale stranke koalicije, čemur naj bi sledil formalni postopek za zamenjavo. Na vprašanje časnikarja STA, če bo postopek v parlamentu vezal na lasten odstop, je predsednik vlade odgovoril, da rie. V primeru, da se koaliciji nobena od strank ne bo pridružila, bo po mnenju predsednika SKD še naprej prisotna blokada dela na ravni parlamenta in vlade. SLOVENSKA VLADA Po novi ustavi in po zadnjih spremembah v upravnih zakonih smo Slovenci končno dobili svojo vlado, kot jo ima ves civilizirani svet, in ne več izvršnega sveta parlamenta, kot so ga uvedli sovjeti in po njih vse komunistične države. Tako je sedaj Lojze Peterle predsednik slovenske vlade. VLADA. REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIK g. Tine Vivod predsednik Zedinjena Slovenija Ramon L* Falcon 4158 Buenos 'Aires fain 34 1 643 0241 Ljubljana, 27-2.1992 Dragi ro jaki ! Za podporo' in destitke oh mednarodnem primanju Republika Slovenije se . vam na ji ep £e zahvaljujem. Pisma z izrazi podpore in priznanja naših rojakov po svetti, ki so zelò Številna, sp dokaži da iift5 trud ni bil zaman. Opravičujem se za nekaj zamude. Pišem je veliko in ne Utegnem sproti odgovarjati. Sé enkrat prav lepa hvala in vsem lep pozdrav iz samostojne Slovenije. Lojze Peterle P R E D S E’ D N 1 K DR. PETER KLOPČIČ Toronto SLOVENSKA SPOVED Vasja Predan je v Naših razgledih od 24. januarja 1992 napisal gloso Nürnberg & Čebine. Zgraža se, ker je slovenski „politični veljak" (tako ga Predan naziva) namigoval, da naj bi slovenske komuniste sodili približno tako kot naciste v Nürem-bergu. Predan sarkastično predlaga, naj bi bilo sodišče v Čebinah (tu je bila ustanovljena 1.1937 KP Slovenije) in doda: „Torej: Čebine. Resda nismo mesto, a so zlasti zastran svojega okoliškega gozdnega prostranstva večje od vzorniške nemške lokacije in imajo pred njo sijajno prednost; ker bodo tu sodili slovenski ,zločinski partiji', partija pa ni samo vrhunska, marveč vsi njeni udje, bo kraj idealno prikladen za eksekucije, ki bodo procesu sledile." Zdi se mi, da je zelo malo Slovencev, ki želijo proces in eksekucije, kot jih omenja Predan. Potrebna pa je javna sodna preiskava političnega življenja v Sloveniji zadnjih 45 let. Take kot jih imamo v Kanadi. Tu se imenujejo „Public inquiry". Karakteristika teh raziskav je, da nobenega ne kaznujejo; sodišče niti ne priporoči, naj kakega krivca obsodijo. Edini namen je, da razčistijo in osvetlijo nekatera dogajanja. Sodnik, ki tako razpravo vodi, ima le pravico, da kaznuje osebo, ki noče pričati pred tem sodiščem, ali pa če kdo poda lažno izjavo. Predan in morda še kdo drug bo vprašal, zakaj je taka sodna razprava potrebna. V Sloveniji smo imeli verjetno enega najbolj krutih in radikalnih postopkov z dejanskimi in tudi potencialnimi protikomunisti (kar vse anglosaksonsko zgodovinopisje potrjuje) po koncu druge svetovne vojne. Sistem večjega ali manjšega terorja je obstajal vso dobo komunistične diktature. Na drugi strani pa po demokratizaciji leta 1990 nismo imeli do sedaj nobene javne raziskave. Ta je potrebna, ker ima narod pravico, da zve, zakaj so se gotove stvari dogajale v zadnjih 45 letih. Sedanja „parlamentarna" komisija, ki naj bi se ukvarjala s tem vprašanjem, je očividno za zgodovinsko resnico nezainteresirana. Kaj naj bi ta javna raziskava obravnavala? Pisec tega članka bi si rad razjasnil sledeče dogodke: 1) Kako je mogoče, da so slovenski komunistični voditelji, potem ko so več let živeli in trpeli pod sovjetskim komunizmom, ki je po Solženicinu pahnil ruski narod v največje trpljenje (ki nima paralele nikjer na svetu), uvedli isti sistem in isto moralno propast v Sloveniji. 2) Igor Torkar v knjigi „Umiranje na obroke" pravi na strani 197/198 sledeče: „Slovenci smo bili v novi Jugoslaviji edini, ki smo uprizorili s trpini iz Dachaua nekaj fars po Stalinovih režijskih knjigah. Brez komentarja, ponavljam EDINI." Slovenci tako radi omalovažujemo ostale južnoslovanske narode. Toda v tem slučaju so Hrvati in Srbi dokazali, da imajo precej več ponosa in korajže; slovenska vlada se je pa ponašala kot moralni Pig-mejci. 3) Janko Lorenci je leta 1990 napisal knjigo o Jožetu Pučniku. V njej popisuje vse njegovo trpljenje in ponižanje in res nečloveško ravnanje z njim v mariborskem zaporu. 4) Vsi vemo, kako so komunistični oblastniki sistematično pošiljali politične nasprotnike v zapore, kjer so bili skupaj s kriminalci. Skozi to „šolo" je šlo po revolucijskih letih na desettisoče Slovencev. Kdo je za to odgovoren? 5) Kdo in zakaj so ustvarili v Sloveniji sistem strahu in ovaduštva, v katerem niti Nad. na 2. str. IZ ŽIVLJENJA V AEGENM Tone Mizerit SLOVENSKA SPOVED Nad. s 1. str. brat ni zaupal bratu? 6) Kdo je bil odgovoren za načrtno diskriminacijo vseh realnih in potencialnih nasprotnikov režima v šolah, pri službah, stanovanju, nabavi kredita itd.? -- Vse to se ni dogajala slučajno in sporadično, ampak je bilo sistematsko načrtovano, organizirano in izpeljano. Naloga javne raziskave naj bi bila, da razišče in osvetli, kdo je to načrtoval, izvajal in kontroliral ter kakšni so bili cilji teh nečloveških, umazanih in podlih metod. Če smo Slovenci narod, ki ima vsaj trohico ponosa, dostojanstva in vesti, se mora to neizmerno in tako dolgotrajno izrabljanje osnovnih človekovih pravic razjasniti. V slučaju, da obstaja še kak Slovenec, ki misli, da ta slovenska spoved iz katerega koli razloga ni potrebna, naj še enkrat prebere (če še ni) roman „Zločin in kazen" Dostojevskega. Ali pa naj se seznani, kako globoko so si Francozi pogledali v svojo dušo; ravno tako Španci, Nemci, Rusi in še kdo drug. Zrel človek si je svest svojih dejanj in sprejme kritiko ali celo kazen za svoje napake. Samo plebejci se nočejo soočiti s svojim početjem. Narodna spoved je nujno potreben akt, tako potreben kot slovenska vojna, da se narod reši travme, v kateri je še vedno, in tudi zato, da se nakaže bodočim generacijam, česa Slovenci ne bodo nikoli več delali. Da se zrak v zatohli Sloveniji popolnoma osveži, je nujno, da se izvede še nekaj ukrepov: Slovenskim ljudem doma bi še rad povedal tole: 1) Velja si zapomniti, kdo je pomagal v prvi dobi mladi slovenski državi in dosegel za nas priznanje in sprejem v evropsko skupnost. To je bila krščanska demokracija v Nemčiji. Značilno je tudi istočasno dogajanje v Avstriji in evropskem parlamentu v Strassbourgu. V Avstriji se je od vsega početka za nas potegoval krščanski demokrat, zunanji minister Mock, medtem ko je socialist Wranitzky do zadnjega dne Konec Dolomitske izjave Kot je znano, so 1. marca leta 1943 člani Osvobodilne fronte formalno podpisali izjavo, s katero so se tudi legalno odrekle svojih političnih samobitnosti vse idejne skupine v OF in prepustile tudi formalno oblast Komunistični partiji, ki jo je že prej de facto izvajala. Kocbeku so to izjavo tudi zamerili, ko se je na milost in nemilost (dejansko na nemilost) predal partiji. Sedaj sta majhna krščanska socialna stranka, ki še vedno prisega na Kocbekove ideje, sicer ni pomembna in nima nobenega poslanca, vodi pa jo Kovačič, in vodstvo SDP - Socialdemokratska prenova, kot se biv. komunisti sedaj imenujejo, podpisali izjavo ob obletnici te neslavne Dolomitske pogodbe, da pač ta ne sme več pomeniti politične hipoteke, saj so vse omejitve kot odprava pluralizma v OF „presežene". Po skoraj 50 letih, ko so na podlagi Dolomitske izjave komunisti vedno zagovarjali „demokratski" izvor svoje diktature, hočejo zabrisati tisto izsiljeno odpoved, ker jim to sedaj prav pride. 1) Omogočiti primeren dostop do domobranskih grobišč. Trenutno je kažipot do njih partizansko znamenje „Baza 20". Tudi primeren in stalen napis mora biti pri grobiščih. Ta naj razloži, kaj se je na teh svetih tleh zgodilo. 2) Zakonodaja Slovenije in njena administrativna ureditev mora biti taka, da omogoča polno udeležbo Slovencev po celem svetu na vseh poljih slovenskega udejstvovanja; tako na političnem, gospodarskem, kulturnem in vzgojnem. V zadnjih 100 letih je stalno živelo približno 25% Slovencev v zdomstvu. Pogosto so ti bili najbolj podjetni, pogumni in razgledani ljudje. Popolnoma nesprejemljivo bi bilo, če bi ta del naroda ostal odrinjen od aktivnega sodelovanja z narodnim življenjem in to posebno sedaj, ko moderni sistem komunikacij in prometa to sodelovanje omogoča. 3) Nujno je, da se tako imenovanim partizanskim „herojem" dajo take pokojnine kot vsem ostalim Slovencem. Človek se čudi, kako je mogoče, da ti privilegiji obstajajo še po dveh letih demokratske vlade. Kakšna demokracija pa je to? In pokojnina bivšim domobrancem, invalidom, vdovam? Kdaj pride na vrsto to vprašanje? 4) Potrebno je, da začnemo Slovenci pisati objektivno in pošteno zgodovino, ne pa, da še naprej zastrupljamo ves narod, posebno pa še mladino z netočno in površno razlago slovenskega dogajanja. Če ne bomo imeli Slovenci moralnega poguma, da opravimo narodno spoved in razjasnimo življenje Slovenije pod komunističnim režimom, potem borno ostali edini narod v Evropi, za katerega komunizem ni bil tragedija, in to navkljub dejstvu, da je slovenski narod preživel to nesrečo ves pohabljen in še z nezaceljenimi ranami. zaviral in odlašal priznanje naše države. V evropskem parlamentu so levičarske stranke nasprotovale priznanju naše evropske suverenosti, medtem ko so se za to zavzemali krščanski demokrati. Tudi francoski socialistični vodja Mitterand ni bil ravno naš prijatelj. Imejte pred očmi sledeče: če bo pri letošnjih volitvah prevladovala v Sloveniji krščanska demokracija, bo imela naša domovina v finančni moči Nemčije močnejšo oporo, kakor pa, če pride na krmilo kakšna levičarska kombinacija. In tako oporo bo Slovenija še kako potrebovala! 2) Morda si mislite vi, ki živite v domovini: „Tistim, ki živijo v tujini, je lahko govoriti. Na varnem so, v dobrem gospodarskem položaju in jim ni nobene sile." Pa ni tako. Tudi na zahodu so mnoge države v gospodarski recesiji z naraščajočo brezposelnostjo in gospodarskimi teževami, da ne omenjam tistih evropskih držav, ki so živele pod komunizmom in se nahajajo v prehodni dobi k novemu gospodarskemu sistemu. Albanija, Poljska, Češka, Romunija... imajo podobne ali še večje težave kakor jih ima danes Slovenija. Rusija, Ukrajina in druge države nekdanje Sovjetske zveze pa so še v težjem položaju in brez pomoči iz zahoda ne pridejo nikamor. Slovenski izseljenci v Nemčiji lahko od blizu opazujemo težave v nekdaj komunistični Vzhodni Nemčiji, tako imenovani DDR. Če ji ne bi pomagala Zahodna Nemčija z milijardami nemških mark, bi bil položaj v tej deželi res obupen. 3) Če gledamo trezno in objektivno, moramo priznati: Peterletova vlada je v poldrugem letu veliko dosegla: uvedla je demokratski parlamentarni sistem, dosegla novo slovensko ustavo, proglasila suvereno Znova nekaj škriplje. Kolesa ne tečejo, kot bi želela vlada in kot bi želeli vsi, saj je od uspeha vladnega gospodarskega načrta odvisno mnogo za bodočo mimo usodo celotne družbe. Vendar cene ne mirujejo in v prvih dveh mesecih je inflacija dosegla kar 5%, kar predstavlja polovico celotne inflacije, ki jo je državni proračun predvideval za leto 1992. NUJNO IN VAŽNO Težko je to vprašanje. A ob vsej problematiki mora človek vendar z nasmehom opazovati, kako se ekonomisti kregajo, ko skušajo razložiti, vsak po svoje, vzroke sedanjega položaja. Ponavljam, položaj ni kritičen; nič še ni izgubljeno, le zamudili smo nekaj prilik, da bi celoten razvoj lepše vodili do zaželenega cilja. A če eni trdijo, da je vsemu krivo sorazmerje med dolarjem in pesom (razmerje je ena proti ena, medtem, ko je v zadnjih mesecih inflacija dosegla visoke številke) in minister zagotavlja, da cene rastejo, ker smo v Argentini bolj bogati, se nam okoli ustnic poraja nasmeh in ugotovimo, da pač vse odvisi od očal, ki si jih vsak postavi na nos. Sredi preplaha pa je vladna gospodarska ekipa nenadoma odločila, da dvigne IVA davke z 16 na 18 odstotkov. Da bo to povzročilo avtomatični poskok cen, je nedvomno. Marca torej ne bomo imeli miru; inflacija pa ne bo ostala na dveh odstotkih. S tega pa lahko razberemo, kateri je prvotni cilj vlade. Ni to boj proti inflaciji, marveč državna bilanca, kjer mora biti določen dobiček, pa tudi za oceno novega inflacijskega sunka. Saj plača tako narod, ne vlada. Po drugi strani pa naletimo tudi na drugo zanimivo vprašanje za debato istih ekonomistov: če se je vedno trdilo, da je glavni motor inflacije državni deficit, kako da inflacija znova narašča sedaj, ko je naša država ena redkih, ki ima lep profit? Pač, po definiciji, so ekonomisti strokovnjaki, ki vedo povedati, zakaj stvari niso take, kot so napovedali, da bodo. V bistvu pa tudi lahko spoznamo, kaj je za vlado nujno in kaj ni važno. Še vedno smo v dobi monetarizma, medtem ko ni nikakega pospeševanja proizvodnje, nobenih resnih planov za industrijski razmah, nikakega pospeševanja kapitalizacije. Uvoz vedno raste, medtem ko izvoz pada. Med skrčenjem domačega trga in malo privlačnosti v zunanjih tržiščih, argentinska ekonomija zahaja v nove škripce, ki jih še ne čutimo, a jih bomo kmalu, če vlada ne podvzame potrebnih korakov. VOLITVE IN REFORMA Te dni se je znova obudil politični dialog. Da se prav razumemo. Vsaka vlada od časa do časa skliče vse stranke demo- slovensko državo, jo branila z orožjem in dosegla odhod jugoslovanske vojske, ki je bila daleč močnejša od slovenskih oboroženih sil. Ustvarila je pogoje za lepšo bodočnost naše domovine. 4) Moj nasvet je: pri naslednjih volitvah podpirajmo slovensko krščansko demokracijo, če želimo dobro deželi pod Triglavom. Protestirati in rušiti je lahko, graditi pa zelo težko. Slovenci v Nemčiji smo mnenja, da bodo krščanski demokrati še najbolj sigurno in najhitreje postavili Slovenijo zopet na noge. Kdor soglaša z vsebino tega pisma, naj ga da kopirati in ga pošlje v več izvodih sorodnikom in znancem v Slovenijo. kratične politične skupnosti na „dialog", to je, na razgovor o problemih, ki zanimajo vlado. Običaj je tudi, da se na teh razgovorih obširno razpravlja, a potem se nič ne sklene; in če se kaj sklene, tudi običajno nima nobene realne teže. Spomnimo se le na razgovore, ki so jih sklicevale vojaške vlade. Ali na „kon-certacije", ki jih je organiziral Alfonsm. Če gre za resnična pogajanja, so ta vedno tajna in le kar se tam odloči, ima resnično vrednost. Vse ostalo je „pour la galerie". Nekaj takega se dogaja tudi sedaj. S to razliko, da je radikalizem odločno nasprotoval, da bi ustavna reforma bila snov pogajanj. In notranji minister Manzano je takoj sprejel. Prvič, ker kot smo omenili, ti pogovori niso odločilni. Drugič, ker ves politični svet čaka senatorskih volitev v prestolnici. Te bodo odločile ali se pe-ronizem spusti v avanturo reforme ali ne. In na žalost znova zapademo volilni snovi. To je nekaj, kar bo morala argentinska politična skupnost res nekdaj temeljito preučiti. Nekateri predlogi v zvezi z ustavno reformo govore prav o tej točki: naj vsi mandati, od predsednika do zadnjega občinskega svetovalca, trajajo le štiri leta. In da se v tej dobi štirih let ne izvajajo nikake nove volitve. Kajti sicer je vsa politika usmerjena le v volitve, medtem ko je vladanje porinjeno tla zadnje mesto. Nekaj takega je predvidevala tudi reforma, ki jo je svoj čas uvedel general Lanusse (sedaj v zaporu, ker se je „nespoštljivo" izražal o predsedniku); ta je svojčas uvedel tudi „ballotage", ki bolj odgovarja argentinskim potrebam kot pa „ley de lemas", ki ga. uvajajo v provincah. Vrnimo se k prestolniškemu senatorju. Ker prestolnica nima lastnega kongresu |e to edino argentinsko volilno okrožje, kjer prebivalstvo posebej voli senatorje. Letos je določeno leto in vlada skuša, da bi ta volitev bila neke vrste plebiscit za Menema in njegovo politiko. Zato je že organizirala povezavo, kjer peronizem nastopa skupaj z liberalci (UCeDé) in demokratsko stranko. Nasproti pa ji stoje radikali, katerim je bila sreča v prestolnici vedno mila. Peronizem (Menem) je za svojega kandidata izbral osebnost izven stranke, bivšega ministra za socialno skrbstvo Avelina Porta. Med radikali De la Rua priteguje vse simpatije in tudi ankete kažejo, da bi bil zmagovalec. On pa ni odločen. Ravnokar je nastopil kot poslanec in predseduje radikalni blok, obenem pa kaže izredne želje po predsedništvu države za leto 1995. Istočasno si pa ne upa zanikati: če bi bil radikalizem brez njegove kandidature poražen, bi njegova krivda onemogočila predsedniško nominacijo. Če pa kandidira in je poražen, bi bilo konec njegovim sanjam. Ankete mu napovedujejo uspeh in brez dvoma bo znova kandidat. PRASKANJE BREZ KONCA Seveda ni konec domačih sporov v vladi in v strankah. Tako je te dni nenehno spletkarjenje odplavilo zunanjega podmi-nistra. Juan Carlos Olima je enostavno odstopil brez večjih ceremonij. Hud spor imajo liberalci. Širši krog voditeljev je navalil na Alsogaraya, ker je podpisal sporazum s peronizmom glede kandidature prestolniškega senatorja. In končno, provinca Corrientes se pripravlja na novo volilno tekmo. Izenačenje volilcev za guvernerja je prisililo zvezno vlado, da je poslala interventorja, ki je sklical nove volitve. Te bodo meseca avgusta; in znova se bo pokazalo, ali priljubljenost menemizma raste ali pada. Po svoje bo zanimivo leto. Da bi bilo mirno in uspešno. Zeleni list iz Nemčije Krožno pismo dobromislečega rojaka Puenos Aires, 5. marca 1992 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 „Mesto pre< Isednika RS me ne zanima“ Ljubljana, 29. februarja 1992 (STA) -Normalne politične razmere, ko ljudi ne bo strah, kdo bo izvoljen za predsednika vlade, bodo vzpostavljene po najmanj dveh ali treh mandatnih obdobjih, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Do takrat so bodo tudi dejansko izoblikovali trije bloki: levi, sredinski in desni. STA: Kakšen je rezultat petkovega sestanka s koalicijskimi strankami? Peterle: Stranke so se strinjale, da je treba čimprej spraviti v proceduro zakon o vladi, ki je že pripravljen. Ta zakon bo šel že naslednji teden v vladno proceduro in potem še v parlamentarno. Gre za predlog za racionalizacijo oziroma zmanjšanje števila ministrov na 15. Stranke so za rekonstrukcijo vlade in so mi dale pooblastilo, da se z opozicijskimi strankami pogovarjam o možnem vstopu v koalicijo. V prihodnjih dneh bom torej obiskal stranke in videl, kaj lahko naredimo. STA: Zeleni so vam pred sestankom v pismu posredovali odločitev, da bodo nastopili s svojim kandidatom za mandatarja. Peterle: Res je. V pismu sporočajo, da bodo nastopili s svojim kandidatom, če do 15. marca ne bo zagotovila za volitve. V pismu ne piše, koga bodo predlagali, govori pa se, da bo to dr. Peter Tancig. STA: Ste se na sestanku pogovarjali tudi o vašem predlogu za razrešitev treh ministrov? Na prejšnjem sestanku za ta predlog niste dobili večinske podpore. Ali še vedno v/trajate pri tem? Peterle: O tem tokrat nismo posebej govorili, saj to spada v kontekst rekonstrukcije vlade. Se naprej pričakujem, da se bo zadeva razrešila z odstopi. Povsem logično bi bilo, da ministri, ki ne podpirajo vlade, odstopijo. To bi bilo edino pošteno. Žal prihaja do zamenjave kriterija lojalnosti s kriterijem sposobnosti in tudi do neustavne pozicije, saj v teh razmerah ne morem zagotavljati enotnosti vlade, kot to zahteva ustava. STA: Ali lahko pričakujemo glasovanje o predlogu v parlamentu? Peterle: Odvisno od dogodkov in tudi od poteka pogovorov z opozicijo. STA: Kako ocenjujete možnost, da bo predlog izglasovan, glede na to, da bo za to potrebna večina vseh prisotnih in ne večina vseh delegatov? Peterle: Glede na izjave Zelenih, da nasprotujejo zamenjavi ministrov, kar tudi pomeni, da v celoti ne razumejo pravil demokratične igre, je jasno, da sedanja koalicija nima večine za izglasovanje zamenjave. STA: Število ministrov se bo vsekakor zmanjšalo. Kako ministrske sedeže proporcionalno razdeliti med stranke in ali so ministrski sedeži predvideni tudi za opozicijo? Lahko govorite že o konkretnih imenih? Peterle: O imenih ne bi govoril. Odvisno od pogovorov. Koalicija je razpravljala o ponudbi oziroma o mestih, o katerih se je pripravljena pogovarjati z opozicijo. Bomo videli, kako bo kakšna stranka na to reagirala. STA: Govori se, da je v paketu ministrov, ki naj bi jih zamenjali, tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Peterle: Že na začetku sem dejal, da gre za najmanj tri ministre, ki bi morali po logiki in političnem bontonu zapustiti vlado. Tako da mislim, da so zeleni napačno razumeli, da predlagam zamenjavo samo treh ministrov: Bavčarja, Rupla in Kacina. Na sestanku o Ostercu nismo govorili. STA: Veliko nejasnosti je glede postopka za razrešitev ministrov. Sklicujete se na 114. člen ustave, po katerem je predsednik vlade odgovoren za enotnost vlade, dr. Rupel pa meni, da bi morali odstopiti vi in potem v parlamentu znova poskusiti dobiti mandat za sestavo vlade. Peterle: Dr. Rupel ima zanimivo razlago, češ da bi moral jaz odstopiti, če mislim, da je kak minister zrel za odstop. To je e-dinstvena razlaga pravil demokratične igre, s katero se seveda ne morem strinjati. Častno bi bilo, da bi ministri sami odstopili. Jaz vso zadevo postavljam na moralnopolitično raven, čeprav imam tudi drugačne razlage. Gre za napake, ki sta jih Rupel in Bavčar delala v preteklosti. STA: Kakšno je vaše stališče do oblikovanja vlade narodne enotnosti? Peterle: Mislim, da je veliko prej izvedljiva ideja o razširjeni koaliciji. V tem primeru imajo stranke možnost, da se izkažejo kot sposobne za vladanje. Lahko pa se zgodi, da te priložnosti ne bodo izkoristile in se bo to izčrpavanje z blokadami nadaljevalo. Značilen primer funkcioniranja našega parlamenta je petkova usklajevalna seja v zvezi z zakonom o zadrugah, ki se je poslanci zbora združenega dela niso udeležili. STA: So po vašem mnenju volitve pred poletjem mogoče? Ali je vlada sposobna pripraviti vseh 5 zakonov, ki bi volitve omogočile? Peterle: Vlada je sposobna pripraviti te zakone, odvisno pa je od drugih procedur na ravni usklajevanja strank. Prepričan sem, da so še možnosti za izvedbo volitev do junija. STA: Izjavili ste, da se bodo normalne politične razmere začele takrat, ko bo ljudem vseeno, kdo bo izvoljen. Koliko vlad bo treba še zamenjati? Peterle: Upal sem, da bo šel politični razvoj v to smer, da ne bomo zabredli v bipolarnost, čeprav je jasno, da se Demos bori proti političnim silam, ki so vladale v preteklosti. Dobro je kazalo do takrat, ko je Rupel začel s podtikanji o klerikalizmu krščanskih demokratov. Olje na ogenj so začeli prilivati tudi drugi. Sedaj smo se dejansko znašli v nevarnih vodah te bipolarnosti, kar za nas ni nič dobrega. Normalne razmere bodo vzpostavljene takrat, ko se bo prenehalo lepljenje s starimi etiketami. Ce pa bodo nekateri kar naprej govorili o klerikalizmu, sem pre- pričan, da ga bodo dejansko umetno ustvarili. Žal mi je, da se je z nekdanjo SDZ zgodilo to, kar se je. Namesto da bi zamenjali glavo, so naredili dve stranki. Demokratska je postala izrazito leva. Meni prav nič ne diši po sredinski. Ni toliko pomembna vlada, kot sestava parlamenta. Normalizacijo pričakujem po dveh ali treh volitvah. STA: Ko govorite o razširitvi koalicije, kot najverjetnejšo možnost omenjate vključitev socialistov ali liberalnih demokratov. Ste mogoče z bodočim predsednikom LDS dr. Janezom Drnovškom že sklenili neki tihi dogovor? Peterle: Socialisti in liberalni demokrati pridejo najbolj v poštev. Z dr. Drnovškom imava velikokrat sestanke, saj je v veliko pomoč pri svetovanju glede nekaterih finančnih in gospodarskih vprašanj. Kar zadeva politične vsebine, ni nobenih vnaprejšnjih dogovorov. Pogovor z LDS me še čaka in predvidevam, da se ga bosta udeležila tako sedanji kot bodoči predsednik. Če se bo stranka razvijala v skladu z' izhodišči za sodelovanje, ki jih je predstavil Drnovšek, vidim velike možnosti za sodelovanje, saj so njegova izhodišča kon-struktiva in sredinska. Mimogrede, doslej me še nobena stranka, ki se je razglašala za sredinsko, ni prepričala, da taka resnično je, razen lastne stranke, ki je bolj desno centrirana. Sicer pa tako ali tako težko pristajam na te sheme. Še najraje imam hidrološki kriterij, po katerem po sredini reke teče najmočnejši tok. STA: Kako po vašem mnenju premostiti blokado v parlamentu in skozi parlamentarno proceduro spraviti lastninsko zakonodajo? Peterle: Treba je upoštevati, da je v zboru združenega dela prišlo do nasprotovanja zakona o privatizaciji, o zadrugah, do predloga novega mandatarja in nenazadnje v petek do ignorance pri usklajevalnem sestanku o zadrugah. Tako ravnanje je pričakovati tudi v prihodnje. Blokado lahko premagamo le tako, da strnemo sile in ne izgubljamo energije. Zaradi neprivatizacije in drugih zakonov plačuje Slovenija zelo visoko ceno. Resnično upam, da se bo našla stranka, ki bo ocenila, da je sodelovanje potrebno ter da bomo tako zadeve peljali naprej. Če ne bo prišlo do razširitve koalicije ali volitev, bo blokada ostala še naprej, ta država pa si tega ne sme dovoliti. Vlada je pripravila dopolnjen predlog zakona o lastninjenju, ki je bil v dosedanjih razpravah podprt. STA: Lani septembra ste na taboru krščanskih demokratov v Novi Gorici dejali, da boste premislili, če boste ob mestu predsednika vlade obdržali mesto predsednika stranke. Ali je mogoče zdaj razmišljati o tem? Peterle: O tem smo se na stranki pogovarjali, vendar so mi odsvetovali, da bi odstopil kot predsednik stranke. Stranka bo tako ali tako imela priložnost o tem glasovati spomladi na kongresu. STA: Veliko članov vaše stranke bi podprlo vašo kandidaturo za predsednika predsedstva. Ali mogoče razmišljate o tem? Peterle: Menim, da bi me podprli tudi drugi in da bi imel veliko možnosti. Res je, da me veliko ljudi nagovarja h kandidaturi, povedati pa moram, da me to mesto ne zanima. Raje bi se boril za naslednji mandat, saj so nekatere stvari šele zastavljene in jih je treba izpeljati. STA: Ob izidu glasovanja o predlogu Marka Voljča za novega mandatarja so vas opozarjali, da ste izgubili večinsko podporo. Kaj bi se po vašem mnenju zgodilo z naslednjim predlogom za mandatarja? Peterle: Interpretacija, da sem poraženec, je seveda značilna poteza opozicije, ki mora z nekimi inverzijami opravičevati svoj poraz. Morali bi pač zbrati 121 glasov in če jim to ni uspelo, je zmaga na moji strani. Zame bi bila zmaga že, če bi zbrali 120 glasov. Vprašanje večinskosti oziroma manj-šinskosti je seveda zdaj odprto vprašanje. Menim, da je zdaj vlada dejansko manjšinska, kljub temu pa je treba upoštevati dejstvo, da je vodstvo Zelenih zelo levo, njihov poslanski klub pa mi ne daje takega vtisa. Torej je težko govoriti o tem, kakšna so dejanska razmerja. Negovost je za naš parlament značilna. Težko je bilo zbrati 121 glasov. Zelenim bi se pri predlogu moralo pridružiti primerno število poslancev, prav tako tudi pri naslednjem koraku, ko bi mandatar predstavil svojo vlado. Jaz seveda moram dopustiti tudi to možnost, trdim pa, da bi morali tisti, ki se tega lotevajo, pregledal svoje volilne obljube, kaj od tega so uresničili in kdaj so izstopili iz „vlaka", kajti ljudje dvakrat ne gredo na led. Demokratski stranki se že izrazito pozna, da je zgubila glas zaradi svojih korakov. Imam vtis, da po vsem tem, kar se je dogajalo, naša stranka ni izgubila podpore volilcev. Ravno nasprotno. Vsak dan dobivamo nove pristopne izjave, tudi od ljudi iz drugih strank, ki celo na naši upravi sprašujejo, kje bi se najlaže odjavili v svoji stranki. Z gotovostjo lahko napovem dvoje: dogajanje bo vsekakor imelo posledice pri voli leih, neopaženo pa ne bo ostalo tudi pri naših tujih političnih partnerjih. V parlamentu je mogoče zelo hitro prepoznati tendence preživetega sistema in nosilce novega. Bilo bi dobro, če bi to upoštevali tudi tisti, ki v parlament prihajajo s predlogi za novega mandatarja. Kot država se lahko v tujini resno izkažemo z nosilci novega, ne pa z ljudmi, ki so očitno uresničevali propadle politične koncepte in projekte. STA: Po nekaterih izjavah lahko sodimo, da menite, da so vam nekateri mediji, na primer Dnevnik, izrazito nenaklonjeni. Peterle: Res je. Moje mnenje je, da so pristranski. Treba je upoštevati, da se je v medijih malo spremenilo. Isti ljudje so ostali na istih položajih. Če na primer poslušate radio, slišite že kar po pravilu „dober dan, revščina, dober dan, žalost". Ti ljudje so talentirani za širjenje pesimizma. Želim le korekten odnos do resnice. Če neki časopis, kot je na primer Dnevnik, ki ima na razpolago vse informacije, piše mimo teh informacij, ne morem reči, da je objektiven. Proti temu bom nastopal ne glede na to, če je to na levi, desni ali neodvisni strani. Tudi tu gre za proces vzpostavljanja kriterijev, ki jih je treba izostriti ter vpeljati etična pravila. STA: Kaj pa izjava o predlagani razrešitvi treh ministrov, ki ste jo dali agenciji Reuter? Gre pravzaprav za nezaupnico domačim medijem. Peterle: Zgodilo se je pač, da je agencijo Reuter prvo zanimalo, kaj nameravam storiti po neizglasovanem novem mandatarju. Oni poznajo pravila igre. Vprašali so in jaz sem jim pač odgovoril. Odgovoril bi komurkoli, ki bi me to vprašal. Pogovor pripra vila Darja Groznik Hebenik zgodovine 8 V Slovencu je 4. novembra urednik Državne založbe Slovenije za zgodovinske učbenike Branimir Nešovič napisal trditev, da „starši to jesen niso kupovali tretje izdaje" (1990) učbenika za zgodovino v osmem razredu osnovne šole. Zato urednika Nešoviča naprošam, naj gre v knjigarno DZS v Šubičevi ulici v Ljubljani, kjer sem sredi oktobra letos kupil 3. izdajo učbenika Zgodovine 8, ter iz nje pobere vse izvode tretje izdaje, saj je letos, kot zapiše, bila natisnjena že 4. izdaja v nakladi kar 9000 izvodov, ki je, po njegovem, „delno dopolnjena", saj slika velikega revolucionarja Fidela Kastra ni več na strani 154 „marveč na 150", in „da je po novem bela garda razkrita kot okupatorjev sodelavec (prej razkrinkana) ". Res, gospod urednik, prepričali ste me, učbenik Zgodovina 8 je pomembno dopolnjen! Za to vmesno obdobje je pomembno, da boste ponatisnili vsaj zgodovino, kakor so jo učili v Celovcu, Trstu in Buenos Airesu. Ne razumem le, kako ravno buenos- Toronto, 15.1.1992 Dr. France Bučar predsednik Skupščine RS 61001 Ljubljana, Slovenija Spoštovani gospod presednik dr. Bučar! Čestitamo Vam in „naši" Sloveniji, da smo bili končno diplomatsko prav hitro priznani. Danes zvečer smo se srečali s Slovenci v slovenski dvorani v Torontu, kjer smo proslavili ta izredno važni zgodovinski zmago. Med častnimi gosti so bili tudi č.g. nadškof Lojze Ambrožič, g. Ivan Bizjak iz Ljubljane, nemški in francoski konzul ter novinarji in razni televizijski reporterji. Zavedamo se, da smo temu uspehu tudi Slovenci, ki ne bivamo v domovini nemalo doprinesli. Jaz osebno sem imela priliko z govorom protestirati že 30.6.91 v Gorici, Italija, in v juliju pred parlamentarno hišo v Torontu, Kanada. Telefonirali smo, pošiljali smo pisma in faxe različnim predstavnikom kanadske in ameriške vlade. Zelo pa nas žalosti (kakšna ironija, je to) da nas matična država (tako majhna po številu) ni priznala za svoje državljane, da nimamo niti slovenskega državljanstva in moramo zanj prositi. Ohranili smo narodno zavest, jezik, vero in Vam takoj priskočili na moralno in materialno pomoč. Ohranili smo se 50 let, imamo slovenske šole, cerkve, časopise, slovenske predstave in prireditve. Sedaj po tolikih letih upanja, ko imamo svoje državo, ne moremo imeti niti enega zastopnika v slovenskem svetu ali držav- aireškega prispevka ne morete dobiti. Ali ni varno spravljen v udbovskem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice? Od vaše pisarne pa do tega famoznega oddelka rabite borih 10 minut. Na koncu urednik DZS upa, da bo priročnik na voljo prihodnjo jesen, „ko naj bi bila na voljo tudi nova Zgodovina 8". Gospoda Nešoviča prosim za pojasnilo, za kakšno „novo Zgodovino 8" gre? Ali naj bo to spet „delno dopolnjena" izdaja komunistične propagande in, naj mi bo oproščeno, ker moram uporabiti takšen izraz, laži? Ali gre v resnici že za povsem novo napisan učbenik Zgodovina 8? Če je res to zadnje, potem urednika DZS prosim, da javnosti predstavi poglavja, ki bodo v tej'„novi Zgodovini 8", kako daleč je že napisana in kje si zainteresirani lahko preberemo nov tekst Zgodovine 8? Gospod Nešovič, ali zgodovinska čitanka za osmi razred osnovne šole več ne obstaja? Ivo Žajdela, Ljubljana nem zboru (kot jih imajo druge narodnosti). Kako velika škoda ne samo za nas ampak tudi za Vas in našo domovino. Ob tej priliki Vas naproščam, če bi bilo mogoče, da bi se našla kakšna zgradba, ki bi služila Slovencem iz vsega sveta. Stanovanja bi bila lahko naprodaj ali pa v najem, kjer bi se lahko zbirali ali hodili na obiske. Naši otroci bi se tam lahko začasno ustavili, kjer bi se lahko srečevali z mladino iz Slovenije in mladino slovenskega porekla iz različnih krajev sveta. To naj bi bilo središče, kjer bi se spoznavali med seboj, izmenjavali ideje in pomagali drug drugemu. To naj bi bil tudi njihov in naš „dom" začasnega bivanja, kjer naj bi gojili narodno zavest in ljubezen do domovine in kjer naj bi začenjali nova dolgotrajna prijateljstva s Slovenci doma in po svetu. Tu naj bi se osnovale tudi razne izmenjave in izobraževanja naše mladine in naše prihodnosti. Ta „hiša" naj bi bila tudi povezava Vas s svetom. Upamo, da boste ob priliki rojstva naše mlade države upoštevali našo prošnjo, saj Vam bomo kot do sedaj še v naprej stali ob strani. Ob tem zgodovinskem dogodku želim Vam in vsem Vašim sodelavcem in naši mladi državi polno uspehov in soglasja, v 1992 pa upam, da se zopet srečava doma ali v Toronto. Lep pozdrav, Ema Pogačar P/S: Prepis bom posredovala tudi časopisom. JAVNO VABILO Zgodovinarju dr. TONETU FERENCU in politikom: IVANU DOLNIČARJU, LIDIJI ŠENTJURC in BOGDANU OSOLNIKU pri televizijski okrogli mizi: Občinski odbor Liberalne Stranje v Kranju je te pred tremi meseci Televiziji Slovenija predlagal organizacijo okrogle mize z naslovom RESNICA ali NERESNICA in se nanaša na ugotovitve predloga deklaracije o narodni spravi. Ta deklaracija je bila prebrana 15. junija 1990 pri lipi sprave. Ta predlog Televiziji Slovenija je bil že dvakrat objavljen v časopisu (nazadnje v PP 29 in to 4. januarja letos pod naslovom VEČPLASTNA OSVETLITEV SLOVENSKEGA UPORA 1941) zato predloga deklaracije ne bom ponavljal, Liberalna . . stranka Slovenije pa v celoti podpira pobudo Občinskega odbora LS Kranj. Čeprav nisem zgodovinar ampak sekretar LS, me je znanstveni posvet, ki ga je priredil SAZU 22. in 24. maja lansko leto, zanimal in sem na njem sodeloval. Na tem posvetu je bilo povedanega marsikaj novega, marsikaj pomembnega za našo polpreteklost pa je bilo zamolčanega. Prav zato IS vztraja pri organizaciji okrogle mize, pri čemer se zaveda, da mnogi politiki taki tematiki niso naklonjeni. Vsem ni do resnice, ampak jim je do tiste resnice, od katere živijo in jo imajo radi. Ker televiziji ni mogoče sestaviti okrogle mize, pri kateri bi sodelovali tudi nasprotniki ugotovitev v deklaraciji o narodni spravi, Vas v imenu LS prosimo za Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine Čedad, 15.1. 1992 Ohranitev etnične istovetnosti in povezanosti z rodno deželo je od samega začetka temeljni cilj politike, ki jo vodi dežela Furlanija-Julijska krajina do naseljencev. Z zakonom štev. 46 z dne 10. septembra 1990 je bil ustanovljen Zavod za izseljenska vprašanja. Bistvena novost, ki je bila vključena v statut tega Zavoda je, da se priznava izseljencem samim prvenstvo in programiranje pobud, ki so njim lastni. Zakon nadalje priznava značaj večna-rodnosti in večjezičnosti dežele Furlanije-Julijske krajine. Slovenski deželni izseljenski komponenti je torej priznano enako dostojanstvo in spoštovanje kot ga uživajo furlanski in julijsko-krajinski izseljenci. Iz povedanega sledi, da je Deželni zavod slovenskim sodeželanom pripravljen dati na razpolago instrumentarij, ki zadeva obdržanje njihove istovetnosti v deželah, kjer se ti nahajajo. Naj poudarimo, da velja izseljenski status dežele Furlanije-Julijske krajine za vse tiste, ki so se izselili iz zdajšnjega deželnega območja skupno z njihovimi potomci, kakor tudi za vse tiste izseljence, ki so odšli z območja tistih predelov sedanje Slovenije in Hrvaške, ki so pa bili med prvo in drugo vojno v mejah takratne kraljevine Italije. Naša Zveza, ki je bila ustanovljena z namenom, da zbere pod svoje okrilje beneške Slovence, si v zadnjih časih prizadeva, da svoj krog delovanja razširi tudi na izseljence s Tržaškega in Goriškega, kateri niso bili doslej seznanjeni s pravicami, ki so jim namenjene. Prva pobuda za slednjo bo na stroške Deželnega zavoda in naše Zveze ta, da oskrbimo nekaj slovenskih društev in prav tako nekaj prijateljev in znancev, katerih naslovi so nam znani, z enim izmed slovenskih časnikov, ki izhajajo v Furlaniji-Julijski krajini. S takim abonmajem in s posebno številko Emigranta, ki je docela namejena prijateljem Primorcem upamo, da bomo stvarneje in širše zastavili sodelovanje s prijatelji Goričani in Tržačani v zdomstvu. Interesenti se lahko — z željo po podrobnejših informacijah o Zvezi — pisemsko ali telefonsko obrnejo na našo Zvezo s sedežem v Čedadu. Prepričani, da bo ta pobuda lepo sprejeta, izkoriščamo priložnost, da prav vsem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Ferruccio Clavora predsednik Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije -Julijske krajine Via IX Agosto, n. 8 - 33043 CIVIDALE -ČEDAD - Italia - Tel: 39-432-732231 Najbolj znani slovenski morski pustolovec, Belokranjec Jure Šterk, je iz Portoroža z jadrnico Slovenija odrinil na svojo samotarsko povbo okoli zemlje 23. avgusta lanskega leta. Jure Šterk je bil med zadnjo vojno med prostovoljci v slovenski TO, kar je bil tudi razlog, da je moral svoj napovedani odhod na plovbo okoli sveta za kak mesec odložiti. Vmes je dograjeval in kompletiral svoje miniaturno plovilce, ki se bo v naslednjih dveh letih spopadalo z oceani, tokovi, vetrovi in ujmami. Jure ima za sabo že tri plovbe čez Atlantik. Leta 1990 sta se Jure Šterk in Franci Stres udeležila regate od Pulja do Tunisa, kjer sta potrebovala 10 dni, 2 uri in 44 minut in postavila rekord Transmediteran-ske regate, ki jo organizirajo vsaki dve leti. Letos Jureta ne bo na tej regati, saj bo plul nekje okoli Avstralije. „Slovenija" je za plovbo dobro opremljena. Jadrnico so krepko okrepili v trupu. Na krovu ima tri avtopilote, Tomos mu je podaril sva izvenkrmna motorja, ljubljanski sodelovanje, posebej dr. Toneta Ferenca kot zgodovinarja in Ivana Dolničarja, Lidijo Šentjurc in Bogdana Osolnika kot dobre poznavalce takratnih razmer, razen če jim ni v podčast sedeti za mizo z majhnimi ljudmi. Gotovo pa tudi ne bi bilo narobe če bi tudi SAZU določila svojega razpravljal-ca. Deklaracijo o narodni spravi pa bodo zagovarjali dr. Janez Peršič, Štanislav Klep, dr.Tine Velikonja in Ivo Žajdela. Televizija Slovenija je za okroglo mizo določila 11. februar 1992. Spoštovane povabljence prosim, da svojo udeležbo sporočijo na Televizijo Slovenija ali na moj naslov. S spoštovanjem Danijel Malenšek sekretar Liberalne stranke obrtnik Kavs mu je izdelal močan in osem metrov visòk jambor. S poti pa se bo redno javljal slovenskim radijskim poslušalcem in TV gledalcem. Jure ima s seboj kamero, posnete kasete pa bo vsakih nekaj mesecev pošiljal v Slovenijo, tako da bodo vsi videli, kaj se mu spotoma zanimivega dogaja. Jure Šterk je tudi aktiven slovenski radioamater. Njegov pozivni znak je YT3YS in je skoraj vsak dan v stiku na raznih valovih z slovenskimi govorečimi postajami po svetu. V Sloveniji, v Nemčijo, v Torontu, v ZDA in sedaj tudi v Argentini LU6EXX Janez. Oddaja trenutno na 21.385 Khz ob 22,30 GMT ali 19,30 v Buenos Airesu. Njegova sedanja pozicija (8-1-92) je 20° severno in 30° zahodno od Kanarskih otokov. Pluje proti Karibskim otokom in bo pristal na Martiniki. Računa, da marca tega leta prične z prehodom čez Panamski prekop in tako pride v južni Pacifični ocean in od tam v Avstralijo. Njegova pot je nevarna, zahtevna in zelo pogumna. Veliko jih je bilo, ki se na morje spoznajo, pa so mu to avanturo toplo odsvetovali, a se trmasti Jure ni dal odvrniti. Rekel je: „Naj govorijo, kar hočejo. Morda se mi utegne pustolovščina malo zavleči, za kakega pol leta, a ne več. Samotarska plovba okoli sveta je bil moj življenjski cilj. Vse svoje dosedanje morske izkušnje sem vložil vanjo, okoli sveta pa bom plul pod zastavo in grbom Slovenije, države, ki smo jo enkrat doslej že ubranili in ki jo bo moral svet, kamor odrinem, slej ko prej priznati. Njeno ime in zastavo bom tudi sam ponesel na oceane in druge zemljine". . Slovenci po svetu, in vsi, ki bodo brali te vrstice, bodo imeli priložnost Jureta Šterka spremljali in slišati, ko pripluje v njihove vode... Janez Amon LU6EXX NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Brezposelnost je bila v lanskem oktobru 9.4% aktivnega prebivalstva; to je 91.200 oseb. K temu bi bilo treba prišteti še vse tiste, ki so prejemali denarna nadomestila, kar bi pripeljalo število brez-poslenih do 115.000. Kljub temu pa je iriinistrica za delo Jožica Puhar povedala, da je še vedno kakih trideset odstotkov preveč zaposlenih. LJUBLJANA — Borza žlatnih kovin je začela delovati 13. februarja. Prvi dan so na zlati borzi trgovali za pol milijona tolarjev zlata, predvsem v kovancih in v nepredelani obliki 50 gramov težkih ploščicah. Gram zlata stane 1206 tolarjev. (1 dolar=80 SLT). V teku časa bodo trgovali tudi s platinom in paladijem. LJUBLJANA — Povprečna decembrska plača (izplačana v začetku januarja) je v družbenem sektorju znašala 27.600 tolarjev, čisti dohodek pa 16.634 SLT. Povprečna mesečna plača za leto 1991 je torej znašala bruto 16.82 SLT, neto pa 10.222 SLT. LJUBLJANA :— Društvo ljubiteljev baletne in operne umetnosti je pripravilo koncert opernih arij 14. februarja. Med pevci solisti je med drugimi sodeloval tudi Janez Vasle. LJUBLJANA — Največji znesek, ki ga je mogoče plačati s čekom, je 5.000 SLT, najnižji pa 300 tolarjev. To velja od 10. februarja za banke skupine Ljubljanske banke; lastnik računa ima v matičini banki pravico do neomejene višine, na poštah ali drugih bankah pa je najvišja vsota 2.500 SLT. KRŠKO — Jedrska elektrarna je morala 5. februarja ustaviti proizvodnjo elektrike, ker so zaradi puščanja pare na enem izmed slepih in začepljenih izhodov iz visokotlačne turbine (na tem mestu je pritiska 8 atmosfer). Puščanje je izviralo iz razpoke, dolge 10 cm in široke 1 cm. Na lestvici mednarodnih jedrskih dogodkov, razvrščenih med 0 in 7 (černobilska nesreča), so strokovnjaki dodelili temu dogodku stopnjo 0. Zaradi zmanjšanja proizvodnje elektrike je Slovenija uvozila največ toka iz Italije, pa tudi iz Avstrije in Švice. Iz Jugoslavije pa nič, čeprav ji pripada nekaj toka iz termoelektrarne Ugljevik in še nekaj pošiljk kot povračilo za že posojeno elektriko. LJUBLJANA — Izdali so faksimile Stiskih rokopisov, obenem pa zbornik Študije, v katerem je Jože Toporišič prispeval prečrkovanje, uglasitev in prevod besedil v današnjo knjižni slovenščino, nadalje jezikoslovno obravnavo besedil Češčena bodi, Naš gospud in splošne spovedi Jaz se odpovem, seznanja s svetom, ki se odraža v besednih vrstah; sestavil je tudi Besednjak, ki obsega vse besede Stiškega rokopisa. Jože Pogačnik piše o Književno zgodovinskih določnicah, Marijan Smolik označuje rokopis s teološkega vidika, Jurij Snoj posreduje muzikološki vidik, Lucijan Bratuš pa preučuje pisno podobo rokopisa. LJUBLJANA — V knjižici Radioplay Selection Radio Slovenija predstavlja 37 Besedil (23 slovenskih radijskih iger in 14 radijskih iger za otroke) v angleščini, nemščini ali francoščini. Namenjena so tujim radijskim postajam. Z zgoščenim sinopsisom, podatki o številu moških in ženskih glasov, o prevodih scenarija, o časovni dolžini posamezne igre so predstavljena besedila Gluviča, Gogola, Hienga, Jančarja, Kocjančiča, Kosmača, Krstiča, Lainščka, Lokarja, Lužana, Makarovičeve, Messnerja, Puntarja, Rudolfa, Šelige, Jugove, Fritza, Golje, Ščekove, Jana, ^idakovičeve in Zajca. LJUBLJANA — 160.000 vlog za pridobitev državljanstva je bilo predstavljenih konca roka (27 decembra). Od tega so jih tretjino že rešili, ostalo pa pravijo, da bodo rešili pred 20. majem. LJUBLJANA — Iz lanskega prebival-skega popisa so izdali popravljene podatke. Tako naj bi do popisa bilo v Sloveniji 1.962.606 prebivalcev, od katerih je 1.718.318 Slovencev, 54.000 Hrvatov, 47.1000 Srbov, 27.000 Muslimanov in 12.100 Italijanov, 550 Nemcev, 180 Avstrijcev in manjša števila raznih drugih, predvsem evropskih narodnosti. NEW YORK, ZDA — Diplomat Ignac Golob, ki je bil do nedavnega veleposlanik v Mehiki, je prejel naziv častnega akademika umetniške akademije za mednarodno pravo. Golob je zdaj neformalni predstavnik Slovenije pri Organizaciji združenih narodov. LJUBLJANA — Preimenovanja so na dnevnem redu. Pet osnovnih šol iz občine Vič-Rudnik je na prošnjo šole in krajevne skupnosti izgubilo svoja „slavna" imena; zdaj so le Osnovna šola Vič, ali Ig, Vrhovci, Preserje in Škofljica. — Titova cesta se po novem imenuje Slovenska cesta, (proti Ježici pa Dunajska) a na stenah še ni najti zamenjanih tabel, ker geodetska mestna uprava še ni dobila zanesljivega izvajalca. V načrtih pa je tudi preimenovanje Allendejeve ulice (v Baragovo), Kardeljeve (v Gosarjevo in Kresnik-ovo), Bilečanske (v Črnomeljsko), Skojevske (v Zelenovo). LJUBLJANA — Umrl je Milan Apih, star 85 let. Bil je komunistični politkomisar, pisatelj in pesnik. NOVA GORICA — Flavtistka Irena Grafenauer in harfistka Marija Craf sta imeli kratko turnejo po slovenskem Primorju in Mariboru. Nastopila sta z deli Bacha, Mozarta, Ravela, Francoisa ter Slovenca Petra Kopača. Grafenauerjeva je solistka simfoničnega orkestra Bavarskega radia in je posnela že šest plošč za firmo Philips. Grafova pa je solistka v Berlinski filharmoniji. JESENICE —Jeseniška skupščina je leta 1984 razglasila za umetnostna spomenika Ruard-Bucelinijevo graščino in Rudarsko cerkev, kot tehniški spomenik pa območje Stare Save z večjim številom stavb in naprav (plavž, mlin, delavska stanovanjska stavba). Z opuščanjem nekaterih delov proizvodnje pa se je pokazala zmožnost, da bi zaščiteno območje razširili še na prostor nekdanjega naselja, katerega hiše so bile nanizane ob nekdanji deželni cesti Trbiž-Ljubljana, danes pa je temkaj opustošen usedalnik pepela. LJUBLJANA — Hitro in uspešno branje je naslov nove knjige dr. Vida Pečjaka, avtorja strokovnih knjig in znanstveno-fan-tastičnih del. Knjiga je izšla v samozaložbi in ponuja vrsto vaj in nasvetov za izboljšanje hitrosti branja in razumevanje gradiva. Ni namenjena tistim, ki so na začetni stopnji branja. MURSKA SOBOTA — V tem šolskem letu prejema v Pomurju štipendije iz združenih sredstev 2.644 dijakov in študentov. V šolskem letu 1990/91 je bilo do teh štipendij upravičenih kar 3.798 pomurskih dijakov in študentov. Zaradi zaostrenih meril pri dodeljevaju štipendij se je njihovo število zmanjšalo. Težko je dobiti zaposlitev. V tej pokrajini je pripravljenih že 7.567 brezposelnih. Med njimi je 1861 iskalcev prve zaposlitve. LJUBLJANA — Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je priredil koncertni večer ob 100. obletnici rojstva Marije Kogoja. Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz sta v prvem delu izvedla Kogojev preludij za violino in klavir, v drugem pa skladbi Luigija Dellapicola in Benjamina Brittna. jmk SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice BARI LOCH E Krščeni so bili v slovenski cerrkvi Marije Pomagaj: Tomaž Damjan Gričar, sin Francija in ge. Bernarde roj. Durič. Botrovala sta: ga. Marjetka de Barrasa in France Gričar. Krstil pa je p. Alojzij Kukoviča; Ivan Jože Kociman, sin Miha Martina in ge. Olge roj. Dolenc. Botrovala sta ga. Marjeta Pregelj in Jože Dolenc. Krstil je delegat Alojzij Starc; Nevenka Lucijana Grohar, hčerka inž. Andreja in ge. Nadi roj. Kopač. Botrovala sta ga. Jožica Zupan in župnik Igo Grohar. Krstil pa jo je g. Jurij Rode. Čestitamo! Poročila sta se: lic. Milena Kristina Bavec in Jorge Perez. Čestitamo! Novi diplomantki: V Bariločah je diplomirala v I.P.I.M. - decoración de interiors Monika Kambič. Na inštitutu za telesno vzgojo I.N.E.F. „Gral. M. Belgrano" v San Fernandu je končala študije Zinka , Klemen iz Carapachaya. Čestitamo! V sklad ZSMŽ sta darovali: ga. Pavlovčič $ 10 in N. N. $ 100. Obema najlepša hvala! Miklavž prihaja v Planinski Stan že več kot trideset let. Ustavi se s svojim spremstvom kako urico, nagovori vse navzoče in obdari otroke tako, da dobijo vsi enake zavitke sladkarij in sadja. Tudi letos se je oglasil v soboto, 8. decembra 1991 in obljubil, da bo drugo leto spet prišel. Božič in novo leto. - Kot po navadi je župnik Branko Jan opravil božično polnočnico ob veliki udeležbi bariloških rojakov. Za božič popoldne pa je maševal v Planinskem Stanu in zatem se je razvila prijetna čajanka z obilnim slovenskim petjem. Za novo leto so mladi ljudje organizirali zabaven večer z muziko in plesom. Spet Captila. - V dneh 11. in 12. januarja se je večja skupina planincev povzpela do slovenskega križa na Cerro Capilla. Družbico so sestavljali bariloški in buenosaireš-ki izletniki, vodil pa je, kot se razume, izurjeni Dinko Bertoncelj. Med osemnajstimi udeleženci, ki so vsi prispeli na cilj, so sodelovali tudi trije Neslovenci, med njimi José Luis Fonrouge, ki je svoje čase veljal kot najboljši argentinski plezalec. Že itak zahtevno turo je otežila še znatna vročina, ki je privabila roje obadov. Pa se je vendar ves izlet v redu in brez neprilik izvedel. VA Zbor Ninos y Jóvenes Cantores de Bariloche Zbor je vse leto pod vodstvom Andreja Jana pridno deloval. Poleg štirih koncertov v Buenos Airesu je izvedel vrsto koncertov tudi v Bariločah. Zadnji med njimi je bil že tradicionalni (to pot 24) „Navidad Coral". V nabito polni katedrali (postala bo zares katedrala, saj bodo Bariloche v kratkem postale sedež nove škofije) so nas dva večera zapovrstjo popeljale v božično skrivnost mogočne skladbe Gallusa (Alleluia, Cantate Dominum canticum novum za tri zbore), Haydna, Čajkovskega in nežne uspavanske (Ačko: Počivaj milo Detece). Na tem božičnem koncertu je sodeloval tudi zbor Gaudeamus, ki ga vodi Janez Mežnar. Na orglah je spremljala ga. Anica Arnšek Magistrova. Posebno doživetje je bilo za zbor sodelovanje na XXIV. „Semanas musicales de Frutillar" v Čilu (od 25. januarja pa do 4. februarja), kamor je bil zbor letos prvič povabljen. Na te glasbene tedne imajo dostop samo najboljši glasbeniki, pevci, zbori in orkestri. Zbor je imel pet koncertov: dva v mestu Frutillar, enega v Osornu in dva v hote- Mogoče ne veste, da... — da je na svetu že 48 milijonov drogi-rancev in da mamila osvajajo tudi bivši komunistični Vzhod (v Rusiji je preizkusilo mamila 20% mladih in 27% vojakov pri odsluženju roka)... — da je „Der Spiegel" objavil novico, da je bil pesnik Sacha Anderson, ki je veljal za enega ob opozicionalnih kulturnikov v bivši Nemški demokratični republiki, dejansko agent njene tajne policije Stasi... Mladika, Trst št. 10 -1991 lu Termas de Puyehue. Na glavnem večernem koncertu v Frutillarju je bila prva polovica posvečena Gallusu. Zapeli so osem njegovih del, vse od štiri pa do dva-najstglasnih motetov. Deležni so bili laskave pohvale s strani poslušateljev, kritikov in organizatorjev o čemer so pisali tudi čilski časopisi. Predsednica organizacije teh „glasbenih tednov" Flora Inostroza je izjavila, da so na višini Dunajskih pevčkov. Župan mesta Frutillar pa je izjavil mnenje, da je to najboljši zbor, kar jih je v štirinajstdvajsetih letih prišlo v Frutillar. Tudi na teh koncertih je spremljala na orgle profesorica Anica Arnšek Magistrova. Zboru in njegovemu vodju čestitamo za lepe uspehe z željo, da bi še naprej z lepim petjem plemenitil srca poslušalcev. SLOVENCI V EVROPI 12. januarja 1992 so v Stuttgartu ustanovili „Kulturno društvo SLOVENIJA Stuttgart". Za predsednika je bil iz-vojen Karl Cepi, za njegovega zastopnika pa Anton Strojan iz Schwierdingna. Na mesto tajnika so navzoči izvolili dr. Branka Tanka iz Stuttgarta, odgovornega za tisk pa Cirila Turka. Ustanovitev novega društva med Slovenci na WürttemberSkem je narekoval razvoj v domovini in mednarodno priznanje Slovenije. Med cilji društva je namreč rečeno, da bo skrbelo za „varstvo duhovnih, kulturnih, narodnih in političnih interesov članov na krščansko-humanističnih temeljih. Prizadevalo se bo za odstranitev duhovne škode, ki jo je Sloveniji prizadela komunistična diktatura in se trudila za spravo med ljudmi." Že ta poudarka utemeljujeta upravičenost novega društva. Začetek slovenskih osnovnih šol bo v nedeljo, 15. marca, ob 16. uri v Slovenski hiši Na sporedu: sv. maša na čast Svetemu Duhu, nato v dvorani pravljična igra Čarovnik iz Oza Igrali bodo otroci in mladina Slomškovega doma. Režija: Andrejka Vombergar Vstopnina: za otroke $ 1; za odrasle $ 3. Začetek pouka pa bo v soboto, 21. marca: V Capitalu (Slovenska hiša) ob 9. uri; v Carapachayu ob 8.30; v Castelarju ob 8.30;v Ramos Mejiji ob 8.00; v San Justu ob 8.15; v San Martinu ob 8.3(1; v Slovenski vasi, v Mendozi, v Bariločah, Tucumanu in Villa Mercedes — po dogovoru. Začetek slovenskega tečaja za argentinsko govoreče otroke pa bo v soboto, 21. marca ob 10. uri v Slovenski hiši v Buenos Airesu. NOVO! Pravkar je izšla kot 147. izdanje Slovenske kulturne akcije knjiga: PROFESOR ERNEST TOMEC Zbornik člankov in pričevanj ob njegovi 50-letnici in njegovi smrti na 262 straneh z barvnimi prilogami fotografskih dokumentov. Kupite knjigo pravočasno v Dušnopastirski pisarni. - Cena $ 20. 22.mar ca vsakoletna tombola v Carapachayu MALI OGLASI KM. Windsurf, kayak, snowboard. Nove, po naročilu in ugodnosti. Popravila bazenov in vse iz steklenega vlakna (f. de vidrio) - Tel.: 659-9892 ORIENTES.R.L- Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice Rep. O. del Uruguay 2651 ( ex Camino de Cintura ) 1754 San Justo - TEL 651-2500, 651-2335 METKA - L in F. Švigelj - Otroške obleke - Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicolas)-Tel. 441-7496 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3« „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Ami-anot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. TeL: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo. SERVIS Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 - San Justo - Tel.: 651-2176. ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840. Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985. dr. Franc Knavs— odvetnik - ponedeljek torek petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177 SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske -industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. VODORAVNO: 1. Tako kot je treba. 5. Sestrin mož. 9. 1’lod. 12. Močno ovlažen. 14. Mineralna voda v Sloveniji. 16. Obmejno mesto na Primorskem. 18. Odprto ognjišče v hiši. 20. Častni naziv judovskih učiteljev postave. 21, Ptica ujeda. 22. Skupina sorodnikov. 24. Perzija danes. 26. Osebni zaimek (3. sklon) 28. Vzdih. 29. Vzgojitelj, posrednik znanja. 31. Nikalnica. 32. Kovi-nasta zaščita glave pri viteških borbah. 34. Govori neresnico. 35. Priprava za priganjanje konj. 36. Kralj Hunov. 38. Delujoči ognjenik na obali Sicilije. 40. Splakuje. 41. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021. Garden Pools — konstrukcije bazenov - -filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N» 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda -— Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325r2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - l ei * 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do Potno, prepoteno. 43. Trgovina z zdravili. 45 Verska ločina (4. sklon). 47. Osebni zaimek. 48. Priprava za šivanje. 49. Žlahtni plin, ki ga dajejo v svetlobne cevi. NAVPIČNO: 1. Angleška kratica za „popoldne''. 2. Izrastek na goveji glavi. 3. Sozvočje dveh ali več tonov. 4. Zaupanje, priznanje. 6. Nedoločni zaimek. 7. Kratica za aluminij. 8. Na kakšen način. 9. Ime prvega papeža pred posvetitvijo. 10. Brezbarvna tekočina, ki služi pri pripravi barvil (množina). 11. Čas od zore do noči. 13. Poklic, ki ga je opravljal apostol Peter, ko je spoznal Jezusa. 15. Pri tej priči. 17. Slovensko žensko ime. 19. Kovanec v stari Avstriji. 21. Iz snega. 23. Nasprotno od tesno prilegajočega. 25. Oče. 27. Vzboklina na nogi zadaj, med kolenom in peto. 29. Se poslavlja od življenja. 30. Od preteklega novega leta pa do prihodnjega. 33. Nauk o poštenosti. 35. Denarni zavodi. 37. Varuhi domačega ognjišča v starem Rimu. 39. Svojilni zaimek. 40. Strast. 41. Lep. 42. Nemško moško ime (Habsburžan) 44. Narodno gledališče. 46. Osebni zaimek. 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisama) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $3- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 9- PORAVNAJTE NAROČNINO! Rožmanov dom Zakonski par dobi zaposlitev s hrano in stanovanjem (v chaletu). Delo in plača po dogovoru. Informacije Tel.: 258-8952 Ne pozabite, da bo 8. marca TOMBOLA NA PRISTAVI Začetek ob 16. uri. Glavni dobitek: BARVNI TV na daljinsko upravljanje Srečke v predprodaji Pet + ena = Pet pesov Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac de la Propiedad Intelectual N9 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. C Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE") Stavljenje in oblikovanje: MALTVILKO TaUcres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Urtidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires Šola in mladina Slomškovega doma vabita ob začetku slovenskih osnovnih šol na pravljično igro ČAROVNIK IZ OZA V režiji Andrejke Vombergar 15. marca popoldan po maši v Slovenski hiši OBVESTILA SOBOTA, 7. marca: Sprejemni izpiti za I. letnik Srednješolskega tečaja ob 8.45. uri. NEDELJA, 8. marca: V Slomškovem domu po maši predavanje dr. Jureta Marina: Srce in zdravje. Tombola na Pristavi ob 16. uri SOBOTA, 14. marca: Popravni izpiti, vpisovanje in začetek pouka Srednješolskega tečaja. NEDELJA, 15. marca: Začetna šolska sv. maša ob 16. v Slovenski hiši, nato v dvorani pravljična igra Čarovnik iz Oza v izvedbi Slomškove šole. NEDELJA, 22. marca: Tombola v Carapachayu. t ZAHVALA Ob smrti našega dragega Jožeta Lovrenčiča ml. slovenskega kulturnega delavca se iskreno zahvaljujemo osebju periodističnega programa v Radio Noticias Argentinas, župniku Matiji Borštnarju, družinam Štancer, Rot, Benegas, kakor tudi vsem pokojnikovim prijateljem v Sloveniji in Argentini za vso pomoč in tolažilne besede. Zena, sin, hčerka in sestre z družinami Buenos Aires, Ljubljana, New York, Portland; 24. januarja 1992