Foto: arhiv podjetja SŽ-Oprema Ravne.
informativni
glasilo ravenskih
Leto 45
Ravne na Koroškem, aprila 2008
št. 4
Posodobljena pnevmatska kladiva iz Opreme Ravne v novi barvni preobleki
Podjetje Oprema Ravne je z razširitvijo in s posodobitvijo prodajnega programa pnevmatskih kladiv postalo eden vodilnih svetovnih proizvajalcev. Njihove izdelke uporabljajo od Finske do Južne Amerike in od Rusije do Avstralije.
»Pri posodobitvah posvečamo, poleg spoštovanja smernic za varno delo, največ pozornosti razvoju rešitev, ki so uporabniku prijazne,« pravi direktor
Darko Jevšnikar in pojasnjuje:	»Zadnja
sprememba se nanaša na delo v najbolj zahtevnih razmerah, to je v rudnikih premoga, kjer so lahko razmere zaradi plina in vnetljivega prahu še posebej nevarne. Naše izdelke smo prilagodili za delo v takšnih okoliščinah oziroma skladno s smernico 94/9/EC.«
Gre predvsem za pravilno izbiro materialov (npr. protistatična plastika, guma, površina brez delov iz aluminija, ki bi povzročali iskrenje, zato tudi nalepka »antistatic«).
»Ker prilagoditve niso vidne na prvi pogled, smo se odločili, da morebitne zamenjave kladiv preprečimo tudi s spremembo barve,« poudarja direktor. V Opremi Ravne so tako razbijalna kladiva pobarvali oranžno (vrtalna kladiva ostajajo črna).
Odločitev za oranžno barvo, ki so jo v podjetju izbrali za svojo in so že prepoznavni po njej, saj se pojavlja tudi v njihovih prostorih, na promocijskih izdelkih, v katalogih, logotipu ipd., ni naključna. »Oranžna simbolizira sonce, spodbuja ustvarjalnost in optimizem, daje energijo, skratka pomeni nenehni razvoj izdelkov,« utemeljuje barvno izbiro direktor Jevšnikar.
A. Č.
Foto: arhiv podjetja SŽ-Oprema Ravne.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
STROJI V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE
Iz režije na produktivna dela
V začetku marca se je začel postopek prisilne poravnave nad podjetjem Stroji. Odgovore na ključna vprašanja smo poiskali pri direktorju Dušanu Strmčniku.
Februarja ste obširno spregovorili za Informativni fužinar in iz odgovorov ni bilo slutiti, da so razmere v družbi tako slabe. Kateri so bili glavni razlogi za prisilno poravnavo?
Odločitev, da je nujno potrebno uvesti postopek prisilne poravnave nad Stroji, d. o. o., je bila sprejeta 18. februarja, ko smo dobili odgovore od bank, da nas niso več pripravljene servisirati zaradi izredno slabih poslovnih rezultatov v letu 2007. V skladu z veljavno zakonodajo smo bili dolžni podati predlog, saj imamo negativen kapital. Solventnost ni bila transparentna, so se pa roki za poplačila nenormalno podaljševali.
Kaj postopek prisilne poravnave oziroma načrt finančne reorganizacije pomeni za zaposlene?
Postopek prisilne poravnave bo imel vpliv na zaposlene predvsem v smislu prerazporeditev iz režijskih del na produktivna dela. Seveda pričakujemo sodelovanje zaposlenih, v nasprotnem primeru bo sledilo odpuščanje in
kasneje zaposlovanje novih sodelavcev, saj je cilj zagotoviti dovolj delavcev za organizacijo dela v treh izmenah na vseh strojih.
Kako poteka poslovanje v letošnjem letu in kakšni so načrti, ki ste si jih postavili v Strojih za leto 2008?
Trenutno zaključujemo posle, pridobljene še v lanskem letu in pod pogoji, ki smo jih dosegli takrat.
V družbi poteka projekt reorganizacije vseh poslovnih funkcij - finančne, nabavne, prodajne in sedaj tudi proizvodne, da bomo čim prej vzpostavili optimalne razmere za delo.
Smo v fazi pridobivanja novih naročil, so pa kupci v tem času previdni, prav tako kot dobavitelji.
A. Č.
Razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci zdaj ni ustrezno, v prihodnje naj bi se občutno povečalo število zaposlenih v proizvodnji.
V Uradnem listu RS je bila 14. marca 2008 objavljena informacija Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu o začetku prisilne poravnave nad dolžnikom Stroji, Podjetje za proizvodnjo stiskalnic, strojnih delov in naprav, d. o. o.
Imenovanje bil upniški odbor v sestavi:
• Filli Stahl, Grosshandels gesmbh, Celovec,
• Unior Kovaška industrija, Zreče,
. Dobrodel, Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje, Prevalje,
• Merkur, Trgovina in storitve, Naklo,
. Valentin Česnik, predsednik sveta delavcev.
Za upravitelja prisilne poravnave je bil določen Boštjan Repnik iz Dravograda.
Podjetje Stroji mora v treh mesecih - šteto od dneva vložitve predloga poravnave (predlog je bil vložen
19.	2. 2008) - predložiti sodišču načrt finančne sanacije, sicer bo sodišče postopek prisilne poravnave ustavilo.
Upniki so lahko svoje terjatve, ki so nastale do dneva nabitja oklica o začetku prisilne poravnave na oglasno desko sodišča (4. 3. 2008), prijavili poravnalnemu senatu do 4. aprila letos.
V Strojih bi želeli obdržati proizvodnjo stiskalnic in linij za preoblikovanje pločevin, odločitev pa bo odvisna od trga.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
11. SREČANJE KEMIKOV ŽELEZARNE RAVNE
Ob delu stkana povezanost še živi
Zaposleni v kemijskem laboratoriju Železarne Ravne so se 28. marca pri Delalutu zbrali na tradicionalnem srečanju, ki je bilo že 11. zapored. Bera njihovega druženje je res obilna, saj so doslej izšli že trije zborniki, najbolj obsežna in vsebinsko bogata je bila publikacija ob lanski desetletnici srečevanja.
»Vesel sem, da je naše druženje še vedno polno moči in idej ter da kolegi in kolegice v njem najdemo osebno zadovoljstvo,« je bil navdušen Franci Kamnik, najstarejši udeleženec in dolgoletni član organizacijskega odbora, ko je pozdravil trideset kemikov, večina med njimi je že v pokoju.
Organizatorica srečanja Olga Aplinc, vodja Kemije v Metalu Ravne, takole razmišlja o vezeh, ki so zdržale leta dolgo: »Smo kar pisana skupina: delali smo v različnih obdobjih, različno dolgo, v različnih prostorih, z različno aparativno opremo in analiznimi postopki, z različnih koncev smo doma. Poleg zadovoljstva ob druženju pa mislim, da nas je povezovalo tudi opravljeno delo. Vsak izmed nas je od drugega nekaj prejel in prav tako tudi dal. Na tem temelji delo laboratorija, vedno je skupinsko. Nekateri skrbijo za pripravo vzorcev, vendar potrebujejo oznako, pripravljenega in označenega izročijo sodelavcu; ta ga sprejme, analizira in zapiše rezultat; drugi uredijo prostore, ki so v zadovoljstvo vseh v laboratoriju, in upam, da za to prejmejo zadovoljstvo tudi oni; spet tretji poskrbijo za dostavo kemikalij in vsega
<V CL <U O
O
O
"D
4-»
to
O
O
li_
o
4-*
o
potrebnega. V laboratoriju seje med delom in ob njem stkala povezanost med nami, ki se odraža v teh naših srečanjih. Želim si, da bi te nitke sodelovanja pri delu povezale in pritegnile v našo prijetno družbo tudi mlajše.«
Ob obujanju spominov so nekdanji sodelavci z zanimanjem prisluhnili Olgi Aplinc, ko jim je pripovedovala, kako je v Kemiji danes. »Zaposlili smo tri nove sodelavce, ker jih potrebujemo za uvedbo štiriizmenskega turnusa, delamo z novo plazmo, dobili bomo novi kvantometer in analizator za ogljik. Tudi jeklarji kupujejo novi kvantometer z inovativno pripravo vzorca, ki ga moramo kemiki seveda umeriti in uvesti v delo. Uspešni smo pri izmenjalnih analizah, in to v dveh shemah; eno pripravlja Kemijski inštitut, drugo pa nemški Institut fur Eignusprijfung. V teh primerjavah sodelujemo z analizami na atomskem absorberju, fotometriji, kvantometru in v analitskem laboratoriju. V okviru enot za gospodarjenje EGO si prizadevamo za doseganje ciljev in fleksibilno ukrepanje ob odstopanjih, poudarek pa je tudi na urejenosti okolja in skladnosti opreme s predpisi ter rabi osebnih varovalnih sredstev. Leta 2006 smo dosegli prvo mesto, lani pa smo bili za eno točko 'prekratki'.« Obujanje spominov na nekdanje dni, druženje s prijetnimi, zdaj upokojenimi sodelavci ter seznanjenje z novostmi v laboratorijskem delu vedno znova pritegnejo kemike, zato se gotovo dobijo tudi ob letu osorej.
A. Č.
POZORNOSTI DO ZAPOSLENIH V OPREMI RAVNE
Zahvala in priznanje, rdeča vrtnica ter perkmandeljc za jubilante dela
»Imeti rad delo, ki ga opravljaš, pomeni uživati pri delu, prihajati v službo dobre volje, družiti se s sodelavci ... in pomeni oditi domov zadovoljen, pomeni, da se vsak dan kaj novega naučiš, se izobražuješ, prilagajaš spremembam ..., pomeni, da osebno rasteš, v svojih očeh ter očeh sodelavcev in nadrejenih,« je jubilante dela pozdravil in nagovoril Darko Jevšnikar, direktor Opreme Ravne. Zaželel jim je, da bi vse to v podjetju občutili še naprej in v njem ostali še mnogo let, do 'penzije'.
30 jubilantov dela, ki so delovno dobo zaokrožili lani ali (jo bodo) letos, je vodstvo podjetja 28. marca povabilo v gostilno Brančurnik, kjer jim je podelilo zahvale in priznanja za prizadevno delo, vrtnico in permandeljca, nato pa so v kramljanju preživeli lep petkov popoldan.
Jubilanti dela iz let 2007 in 2008
Beseda jubilantov s 40-letnim delovnim stažem
Franc Bivšek: »Vseh 40 let sem delal skorajda na istem programu, vseskozi v konstrukciji, čeprav naj bi bil v pripravi dela. Začel sem v t. i.
Enoti 2 ali Predelavi.
Ker je manjkalo strojnikov, sem inženir strojništva, smo morali delati vse, kar je bilo potrebno.
V štiridesetih letih se
je res veliko spremenilo. Kar je bilo takrat na začetku, je zdaj eksotika. Mladi skoraj ne morejo verjeti, kako je bilo nekdaj. Nekoč smo vse ustvarjali na risalni deski, zdaj se konstruira z računalnikom. Napredek je res velik: komunikacije preko faksov, interneta ...
V pokoju mi zagotovo ne bo dolgčas, sodelujem pri športni zvezi, v društvih invalidov in upokojencev.«
Stanko Jamnik: »Večino delovne dobe sem preživel v Opremi Ravne, prej sem delal v RPT-ju in v prototipni delavnici Orodjarne. Ko je bilo objavljeno prosto delovno mesto monterja oz. serviserja, sem se vrnil v Pnevmatiko. Na 'šiht' sem rad hodil, delo je bilo zanimivo, s prodajniki in z direktorjem sem bil tudi pri kupcih v Iranu,
Ukrajini, Makedoniji ... S sodelavci nikoli nisem imel problemov. Od začetka marca sem upokojen, nekaj časa sem pogrešal službo, potem pa se človek navadi. Dela mi tudi zdaj ne zmanjka.
Moje sporočilo sodelavcem: Delo moraš imeti rad in če delaš z veseljem, ni težko. Pri delu zmeraj lahko odkriješ kaj novega.«
Anton Skrivalnik:
»Leta 1965 sem se zaposlil v Jeklovleku, od leta 1971 pa sem vseskozi delal v Pnevmatiki. Sem brusilec in sem opravljal različna dela. Dobro sem se razumel s sodelavci in se nisem nikoli sprl z njimi ter obratno.
Vsakomur sem pomagal, če je potreboval pomoč.
Tovrstna prireditev je v redu, prijetna so bila tudi vsakoletna druženja ob koncu leta. Ob odhodu v pokoj sem vse sodelavce iz podjetja povabil na poslovilno zabavo. Zdaj si želim le, da bi bil zdrav.«
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
Jubilanti dela so prejeli tudi figurico perkmandeljca, gorskega škrata, ki prebiva v rudnikih. Izbira ni naključna, saj pnevmatična kladiva, izdelek Opreme Ravne, uporabljajo tudi v rudnikih. Pripovedka govori, da je perkmandeljc rudarjem, ki so našli zlato, naročil, da ga lahko vzamejo le toliko, kot ga potrebujejo za življenje. Možje ga niso ubogali in so ga pobrali, kolikor so ga le lahko nesli. Ko so prišli iz rudnika, so opazili, da imajo žepe polne kamenja ... Nauk zgodbe: Človek ne sme biti preveč pohlepen, treba je v pravi meri delati in uživati.
Pogostitev in gledališka predstava za sodelavke ob 8. marcu
Mednarodni dan žensk v različnih delovnih okoljih praznujejo na različne načine: z voščili, drobnimi pozornostmi, darilci, največkrat rožami...
V Opremi Ravne direktor ob koncu dopoldanske izmene povabi vse sodelavke v jedilnico, kjer pokramljajo ob kavi in slaščici. Tudi letos, 7. marca, je bilo tako. Podjetje je sodelavkam omogočilo tudi ogled Sirupa sreče, t. i. male krošnjarske operete Mestnega gledališča Ptuj, ki je na Ravnah gostovalo 13. marca.
Direktor Darko Jevšnikar je sodelavcem čestital za pripadnost delu in podjetju.
Tradicionalno druženje žensk v Opremi Ravne ob 8. marcu je priložnost za srečanje vseh sodelavk in pomenek z direktorjem.
Foto: arhiv podjetja SŽ-Oprema Ravne. Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
Defibrilator lahko reši življenje
Peter Kordež: »Pomembna je tudi pravilna masaža srca. Nagnemo se nad bolnika in iz ramen z obema rokama s prepletenimi prsti pritiskamo na prsnico, na sredi med spodnjim rebrom in ključnico. Po 30 stiskih sledita dva vpiha (umetno dihanje vedno dajejo zdravstveni delavci, za laike pri poškodovanih, okrvavljenih ali pobruhanih bolnikih oziroma zaradi drugih vzrokov ni zavezujoče). Z masažo srca ne moremo škoditi, rešimo pa lahko življenje!«
Peter Kordež iz Reševalne službe Koroške je prebivalcem Čečovja 2. aprila takole razlagal uporabo defibrilatorja.
Kdaj in kako ga uporabimo?
Ko se človek zcjrudi, najprej
pokličemo št. 112. Ce je aparat tako blizu, da ga bomo lahko uporabili v petih minutah, pohitimo ponj in z njim pomagamo še pred prihodom reševalcev. Ce je aparat bolj oddaljen, poleg reševalcev pokličemo še koga, ki bo pohitel po aparat, sami pa človeku začnemo masirati srce in dajati umetno dihanje. Z masažo srca bomo upočasnili propadanje možganskih celic, z električnim sunkom pa spet pognali srce in s tem kri po žilah. Zavedajmo se, da v Sloveniji vsak dan v povprečju deset ljudi doživi zastoj srca, od njih jih šest umre takoj, tudi zato ker jim ne pomagajo dovolj hitro.
Uporaba defibrilatorja je enostavna: odpremo škatlo, ga vklopimo in sledimo njegovim jasnim zvočnim, pisnim (v slovenskem jeziku) in slikovnim navodilom.
Na Ravnah ob bankomatu NKBM pri vhodu v trgovino Tuš je nameščen avtomatski defibrilator, ki ga je kupila Občina Ravne na Koroškem in zanj odštela 3000 evrov. To je že drugi tovrstni pripomoček v kraju (imajo ga tudi v zimskem bazenu, saj je od leta 2006 obvezen tudi za kopališča), kmalu pa naj bi ga namestili tudi v Mercator centru in Interdiskontu. (Reševalna služba Koroške in Koronarni klub Mežiške doline sta dala pobudo tudi podjetju BVD - Ravne, da ga nabavi za postajo prve pomoči na ZGO-ju.)
Število avtomatskih defibrilatorjev v Mežiški dolini se tako počasi povečuje, imajo jih tudi že v Črni, Mežici (kjer so lani z njim že rešili življenje) in na Prevaljah, kmalu pajih bodo namestili še v Šentanelu in na Lešah. Želijo si ga tudi v bolj oddaljenih naseljih, kamor reševalne ekipe ne morejo prispeti tako hitro.
Da bi občani znali rokovati z avtomatskim defibrilatorjem, je Koronarni klub Mežiške doline (združuje več kot 160 članov v šestih skupinah) v začetku marca v ravenskih naseljih pripravil predstavitve njegove uporabe in masaže srca.
Kaj je avtomatski defibrilator?
Avtomatski defibrilator je naprava, ki laikom omogoči, da sočloveku, ki obleži in ne kaže znakov dihanja ali bitja srca, pomagamo in rešimo življenje. Če človek obleži na tleh, je velika možnost, da je prišlo do zastoja srca. V tem primeru ga lahko reši le sunek električnega toka, ki ponovno vzpostavi pravi srčni ritem oziroma srce ponovno zažene. Zato reševalci hitijo do človeka in ga z električnim sunkom poskušajo rešiti. Ker je za preživetje pomembna vsaka sekunda, so v svetu razvili napravo, ki vsakemu človeku omogoči, da sočloveku v stiski takoj pomaga. Tako ni treba čakati na reševalce, do človeka čim prej prinesemo avtomatski defibrilator in ga takoj uporabimo.
Gradivo Koronarnega kluba Mežiške doline in A. Č.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
V OBJEKTIV FOTOAPARATA UJETA URŠLJA GORA
Impresije Sebastijana Oblaka
Sebastijan Oblak - njegova želja je fotografije izdati v knjigi.
Sebastijan Oblak je v zrelih letih odkril gorništvo in se hkrati z njim začel ljubiteljsko ukvarjati tudi s fotografiranjem. Fotoaparat je bil njegov zvesti spremljevalec tudi na številnih vzponih na Uršljo goro, zato je nastalo veliko fotografij, posnel pa je tudi nekaj filmov.
Nekaj najlepših fotografij je izbral tudi za razstavo, ki sojo v Koroški osrednji knjižnici odprli 11. marca in se je je udeležilo več kot osemdeset obiskovalcev.
Tomo Jeseničnik je ob ocenjevanju Oblakovih fotografij dejal, da je pokrajinska fotografija med ljubiteljskimi fotografi najbolj priljubljena, vendar pa je zanjo potrebno veliko časa. Te težave pa avtor ni imel, saj je ob več sto vzponih doživel več izjemnih svetlobnih predstav kot večina. »Brez svetlobe pa ni barv, kontrastov, tekstur ...,« je poudaril uveljavljeni poklicni fotograf in Oblaka pohvalil, da zna poseči po fotoaparatu v pravem trenutku, ko se na Uršljo goro spušča prav posebna svetloba, npr. alegorični spev. Po Jeseničnikovem mnenju je bil Oblaku čut za fotografijo položen že v zibelko, dokončno pa ga je razvil s svojim odnosom do narave. »Avtor ima enakovreden odnos do abstraktnih motivov kot tudi do drobnih, likovno bolj siromašnih podob, mimo katerih bodo mnogo šli, ne da bi jih opazili,« je še pokomentiral vsebinsko raznovrstnost podob Uršlje gore.
Sebastijan Oblak je na ogled postavil fotografije, posnete v zadnjih nekaj letih. Nekatere med njimi je naredil še s klasičnim, analognim fotoaparatom, novejše pa že z digitalnim. Ob tem je zanimivo, da jih sploh ni »obdeloval« ali popravljal z računalniškimi programi.
Upokojeni sodelavec Metala Ravne, ki z ženo v prostem času rad pohajkuje tudi po svetu, je bil vesel odziva obiskovalcev razstave in njihovih pohval. Načrtuje že gostovanje fotografij v Velikovcu ter razmišlja o fotografski monografiji Uršlje gore. Ker ljubiteljev Gore ni malo, mu bo to z njihovo pomočjo gotovo uspelo.
A. Č.
Mag. Franc Verovnik, zbiralec starih fotografij Uršlje gore in njen velik ljubitelj, je Sebastijanu Oblaku čestital za uspele fotografije.
Kažipot na Uršlji gori pod snežno odejo
Foto: Sebastijan Oblak. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
PRIREDITVE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI
Koroški kulturni mozaiki: gostja Neža Maurer
Neža Maurerje bila zanimiva gostja, stara gospa, ki je s svojo neposrednostjo, odkritostjo, pronicljivostjo in energijo 20. marca očarala poslušalce. (»Ko nimamo več toliko moči, postanemo modri.«) Razgovorila se je o svoji mladosti (želela je postati potovka, da bi hodila od hiše do hiše po opravkih in v zameno za prenočišče pripovedovala zgodbe), študiju slavistike na obroke zaradi revščine, delu (med drugim je bila učiteljica, urednica otroškega izobraževalnega programa na televiziji, prevajalka), otrocih (Neža je klovnesa, Miklavž pa vojaški pilot) ter pesnjenju (pesmi ji ne zmanjka, že načrtuje novo knjigo).
Tjaša Razdevšek je Nežo Maurer označila kot eno najvidnejših slovenskih pesnic, ki je vseskozi na kulturnem prizorišču. »Je nežna, subtilna, ranljiva, mogoče kdaj tudi ranjena.« Znane so njene materine pesmi (Od tebe k meni), ki jih je pisala do
20.	leta starosti obeh otrok, doslej pa so izšle že v več kot 5000 izvodih. Največje priznanje je za pesnico bilo, ko ji je za njihovo iskrenost čestital pesnik Ivan Minatti. Pesnica je ob prebiranju svojih pesmi za različno poslušalstvo natresla še cel kup življenjskih spoznanj, ki so se dotaknila predvsem ženskega dela poslušalstva, ker so zadevala njihov položaj v družbi in družini. (»Otrok je slovo od mladosti.«) Za najširši krog ljudi pa so uporabne pesničine misli o pomembnosti vztrajanja (pri delu, študiju, ljubezni), o tem, da je treba »goreti« (sicer zarjavimo) in tudi o samokritičnosti (priznati si kdaj, da nimam prav).
Z Nežo Maurer se je pogovarjala Tjaša Razdevšek, študentka primerjalne književnosti.
Neža Maurer:	»Svet	se spreminja zavoljo
sovraštva in trpljenja, zakaj se ne bi zaradi ljubezni?«
Humanistični pogovori: gost dr. Boris Vezjak
Dr. Boris Vezjak, docent za filozofijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, je širši javnosti znan ne le kot poznavalec antike in prevajalec Platona, temveč tudi kot kritični intelektualec, ki s svojimi lucidnimi komentarji odraža dogajanja v slovenski družbi, so v vabilo zapisali organizatorji prireditve, ki jo je 13. marca vodil profesor filozofije Jože Ručigaj.
Gost večera okoli šestdeset poslušalcev nikakor ni razočaral. Spregovoril je o Platonu in Aristotelu, njunem odnosu ter o načinu pisanja, prevodih Platonovih Dialogov (Gorazd Kocjančič je v desetih letih prevedel celotni Platonov opus, kar je svetovni dosežek), o vlogi filozofa v družbi, ki naj opozarja na neumnosti, zmote in prevare v družbi in politiki (»Nikoli mi ne zmanjka dela.«), pomanjkanju
polnokrvnih intelektualcev v slovenski družbi, odsotnosti t. i. levih strank pri nas, kritiziral je kampanjo o sproščeni Sloveniji (gre za filozofski koncept! oz. teološki pomen: duhovna odprtost človeka za boga), zanimiva je tudi njegova ideja o dveletni periodi parlamentarnih volitev itd.
A. Č.
Dr. Boris Vezjak: »Filozofi stavimo vse sile na človekov razum.«
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
PLANINSKI POHODI V LETU 2008
V znamenju 40-letnice organiziranega pohodništva "železarjev"
V decembrski številki Informativnega fužinarja smo že poročali o zborovanju planinskih vodnikov, delujočih v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla oziroma v nekdanjih železarskih središčih. Oktobra lani so analizirali izpeljane pohode, določili pa so tudi datume in cilje pohodov v letu 2008, ki jih zdaj povzemamo iz zapisnika.
krajevnimi^ planinskimi društvi in z domačo občino. Če organizator pohoda ne bo uspel pridobiti sponzorjev za nakup majic, jih bo vseeno nabavil, udeleženci pa jih bodo lahko kupili. Vodniki pa so se strinjali, da je najpomembnejše, da srečanje je, četudi brez majic. Razveseljivo je tudi, da število pohodnikov narašča, zanimanje za pohode naj bi razširili tudi
Planinski pohodi zaposlenih v skupini SIJ in v drugih družbah na ZGO-ju			
Zap. št.	Datum	Cilj	Organizator
117. pohod	17. maj 2008	Košenjak	Odbor planinskih pohodov Ravne na Koroškem
118. pohod	7. junij 2008	Kum	Odbor planinskih pohodov Štore
119. pohod	28. junij 2008	Begunjščica (z Ljubelja)	Odbor planinskih pohodov Veriga, Plamen
120. pohod	30.avgust 2008	Slemenova Špica ali Stol ali Triglav	D M IT Jesenice - Odbor planinskih pohodov oz. Acroni
Najpomembnejšim podatkom, zajetim v tabeli, dodajmo še nekaj dogovorov planinskih vodnikov. Ti so si enotni, naj se pohodi prirejajo tudi v prihodnje. Pred vsakim pohodom se bodo sestali in pomagali organizatorju. Sklenili so, naj se na pohodih oblikujejo skupine glede na sposobnosti pohodnikov; vsaka skupina pa ima svojega vodnika. Pohodnike bodo spremljali tudi gorski reševalci. Odbori za pripravo planinskih pohodov bodo še okrepili sodelovanje s
med druge planince, ne le tiste iz »železarskih« vrst.
Ker je letos 40. obletnica prvega pohoda, četrti letošnji pohod pa bo že 120., je to priložnost za slovesnost, ki jo bodo pripravili jeseniški vodniki in organizatorji ob sklenitve letošnje sezone planinskih pohodov, 30. avgusta. Morebiti bodo za vzpon ponovno izbrali Triglav, tako kot leta 2003, ko je jubilejni 100. pohod 317 pohodnikom ostal v lepem spominu.
A. Č.
NA KUMU (1220	m),
najvišjem vrhu Posavskega hribovja, stojijo televizijski oddajnik, cerkev sv. Neže in planinski dom. Z vrha se odpirajo lepi razgledi na Pohorje na severu, na Konjiško goro in Boč na severovzhodu, Zagrebško goro na jugovzhodu, Gorjance na jugu, Snežnik na jugozahodu ter Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe na severozahodu.Travniki in gozdovi so rastišča zavarovanih in ogroženih rastlinskih vrst, med drugimi hladnikovega grintavca in opojne zlatice.
Foto: Miran Kodrin.
V SPOMIN
Marjan Šteharnik
Neka bol bila je v tebi, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako.
Pred meseci smo se v lepem popoldnevu zbrali na službenem slavju, na katerem še nismo slutili, da je to naše zadnje skupno srečanje z Marjanom. Kljub bolečinam v glavi, ki so že pritajeno nakazovale težko bolezen, se je skupaj z nami veselil ob upokojitvi sodelavca. Morda mu je misel na njegovo lepšo prihodnost dajala moč, da je bolečine skrival in trdno upal na podobno slavje, ki bi ga pripravil sam že čez dobri dve leti. Zadnjih nekaj mesecev smo sodelavci tiho spremljali novice o njegovem zdravljenju in skupaj z njim upali, da se bomo še srečevali v delovnem okolju.
Usoda je namenila drugače.
Že davnega leta 1969 se je Marjan zaposlil v takratni Železarni Ravne, v čistilnici livarne. Po odsluženem vojaškem roku seje ponovno vrnil v livarno. Njegovo znanje mu je omogočilo, da se je spopadel z novimi izzivi in se leta 1973 priključil oddelku za AOP kot programer. Pri delu si je pridobival izkušnje in napredoval do glavnega operaterja na IBM-računalniku. Ob reorganizaciji Železarne Ravne je napredoval na delovno mesto vodje operaterjev v podjetju Metal Ravne v oddelku Informatika.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj je svetoval sodelavcem pri vseh enostavnih in zapletenih
operacijah in reševal težave, ki so se pojavljale ob raznih zahtevah uporabnikov informacijskega sistema. Z nami se je dobro razumel, svoje naloge je dosledno in vestno izpolnjeval. Dobro je poznal urnike raznih obdelav, vedno je vedel za njihov vrstni red in tudi druge operaterje je navajal na pravilno izvajanje nalog.
Vest o Marjanovem izgubljenem boju z boleznijo nas je presenetila sredi delovnega dne. Prekinili smo delo in nekaj minut obujali spomine na čase, ko smo skupaj z njim zavzeto opravljali delovne naloge. Ne bomo ga mogli več prositi za nasvete, njegovo znanje je odšlo z njim v prerani grob. Pogrešali ga bomo.
Družini izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci iz informatike Metala Ravne
Zahvala
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka MARJANA ŠTEHARNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Metala Ravne, še posebej službe Informatika, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Žena Silva, sinova Tadej in Uroš z družinama
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v marcu
Na ZGO-ju: 4. 3. 2008 so poklicni gasilci sodelovali pri delovni nesreči v Sistemski tehniki,
4.	3. 2008 so ob 21.35 in 1.04 po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kemijskega laboratorija, 6. 3. 2008 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore kemijskega laboratorija, 7. 3. 2008 so po vklopu javljalnika za nivo vode pregledali valjarno, 8. 3. 2008 so po obvestilu o požaru pregledali lakirno komoro v Styrii Vzmeteh, 17. 3. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v kovačnici, 18. 3. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v Styrii Vzmeteh,
24. 3. 2008 so črpali vodo iz poslovnih prostorov v Akers valjih, 25. 3. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca iz Nožev Ravne, 29. 3. 2008 so sodelovali pri delovni nesreči v valjarni, 29. 3. 2008 so sodelovali pri nudenju prve pomoči in prevozu obolelega delavca iz Strojev.
Druga pomoč in intervencije: 11. 3. 2008 ob najdbi pogrešane osebe na javorniškem gradu na Ravnah, 20. 3. 2008 so poklicni gasilci črpali vodo iz skladiščnih prostorov Reševalne službe Koroške, 24. 3. 2008 pri prometni nesreči v Slovenj Gradcu, 28. 3. 2008 pri prometni nesreči na Selah, 30. 3. 2008 skupaj s PGD Kotlje ob pregretju bojlerja v stanovanju v Kotljah, 23. 2. 2008 ob razlitju motornega olja na parkirišču v Partizanski ulici na Ravnah, 24. 2. 2008 pri prometni nesreči v Podgorju pri Slovenj Gradcu, 26. 2. 2008 pri prometni nesreči na Poljani, 28. 2. 2008 pri požaru na Navrškem vrhu.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Foto: Matej Kodrin.
Kadrovska gibanja v februarju
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
__________________________________29.	2.	2008
PETROL ENERGETIKA	134
RAVNE	95
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	244
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
SLOREST	28
SISTEMSKA TEHNIKA	253
SISTEMSKA TEHNIKA ARMAS	17
STROJI	134
AKERS VALJI	90
SŽ-OPREMA RAVNE	135
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V družbi Akers valji so februarja dobili dva nova sodelavca; prvi se jim je pridružil _za določen, drugi pa za nedoločen čas. V podjetju SŽ-Oprema Ravne so sklenili eno delovno razmerje za določen čas. V Strojih imajo štiri nove sodelavce za določen čas, dva sta prišla zaradi povečanega obsega dela, dva pa sta na usposabljanju oz. pripravništvu. V podjetju Sistemska tehnika Armas so zaposlili enega novega sodelavca za nedoločen čas. Za določen čas so delo ponudili 14 iskalcem v Styrii Vzmeteh.
Prekinitve delovnega razmerja
V Slorestu je sodelavcu potekla zaposlitev za določen čas. V podjetju SŽ-Oprema Ravne so zabeležili tri odhode zaradi naslednjih vzrokov: potek pogodbe, sporazumno prenehanje delovnega razmerja in upokojitev. Iz Strojev je odšlo sedem sodelavcev: dvema je potekla zaposlitev za določen čas, dva sta se upokojila, v treh primerih pa so delovno razmerje odpovedali delavci. Iz Sistemske tehnike je sporazumno odšel sodelavec. Pet sodelavcev je zapustilo podjetje Styria Vzmeti, štirje so dali odpoved, enemu sodelavcu pa je potekla pogodba za določen čas.
Pripis: Objavljamo podatke le za družbe, ki še naročajo Informativni fužinar.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov
podjetij povzela A. Č.
Informativni fužinar, št. 4, april 2008. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.000 izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Rešitve izpolnjevanke ter anagramov iz prejšnje in te številke
Rešitev iz Informativnega fužinarja št. 2
Rešitev anagramnih kombinacij, ki se dvanajstkrat ponovi, je PREMETANKA.
Rešitve iz Informativnega fužinarja št. 3
Rešitve vodoravno: JURIJ DALMATIN, PRIMOŽ TRUBAR, MIŠKO KRANJEC, VLADIMIR BARTOL, TONE PARTLJIČ, BRANKO GRADIŠNIK, GREGOR STRNIŠA, ZOFKA KVEDER, TONE SELIŠKAR, TONE SELIŠKAR, ANDREJ HIENG, JANKO GLAZER.
Rešitve iz Informativnega fužinarja št. 4
1. PRIMOŽ TRUBAR (Cerkvena ordninga, 1564)
2. JURIJ DALMATIN (Biblija, 1584)
3. ADAM BOHORIČ (Arcticae horulae - Zimske urice, 1584)
4. SEBASTIJAN KRELJ (Otročja biblija, 1566; prevod: Postila slovenska, 1567, Johannes Spangenberg)
5. JANEZ SVETOKRIŠKI (Sveti priročnik - Sacrum promptuarium) I-V, 1691-1707)
6. VALENTIN VODNIK (poezija: Pesme za pokušino, 1806; časopis: Lublanske novice, 1797; priročnika: Kuharske bukve, 1799, Babištvo ali porodničarski vuk za babice I-II, 1818; učbenik: Pismenost ali gramatika za prve šole, 1811)
7. JANEZ TRDINA (Bajke in povesti o Gorjancih, 1882-1888)
8. SIMON GREGORČIČ (Poezije I, 1882)
9. IVAN TAVČAR (Visoška kronika, 1919)
10. ANTON AŠKERC (Balade in romance, 1890)
Miran Kodrin
■
v
Foto: Matej Kodrin.
RAZVEDRILO
Z anagrami do imen slovenskih književnikov in njihovih knjig
Navodilo
Črke iz krepko natisnjenih besed premestite tako, da se vam bodo izpisala imena in priimki slovenskih književnikov; potem tudi odgovor na vprašanje, katera knjiga je predstavljena v besedilu, ne bo težak. (Rešitve so objavljene na str. 11.)
1.
Izum tiska je »najvišjemu dobrotniku našega naroda« (I. Tavčar) pomagal pri neslutenem razmahu TIRAŽ (naklad) slovenskih publikacij. Knjiga, ki »je urejala vprašanja cerkvene organizacije, bogoslužja in šolstva ter krščevanja, porok in pogrebov« (I. Ilich), je bila razglašena za PROBRUM (zavrženo dejanje), avtor pa kot heretik dokončno pregnan iz domovine.
2.
MILIJARDNA naložba v knjigo, ki jo je namesto domačega izdelal TUJ tiskar, je »po temeljiti, marketinški pripravi - zbiranju naročil, denarja in podpore oblasti« (I. Ilich) - uspela spretnemu in izvrstnemu prevajalcu.
3.
Pomemben soudeleženec verskega BORA (boja) je Slovencem ponudil knjigo o DOMAČIH jezikovnih pravilih.
4.
Prvi načrtni skrbnik narečnih ubesedenih IKEBAN je s knjigama povzročil pravopisni in jezikovni STRESLJAJ.
5.
Ustvarjalec - »najbolj vidna postava med zastopniki slovenske retorske proze« (J. Pogačnik) je začel SEJATI VZORNIŠKE zglede v težko pričakovanem priročniku.
6.
TANKOVIDEN književnik je V slovenski literarni hiši odprl kar nekaj žanrskih LIN - poučna poezija, časopis, priročnik, učbenik...
7.
Predčasno upokojeni profesor je zbral bogato ljudsko ZNANJE v zbirki poučnih TIRAD.
8.
Je morebiti RES, da »pevcu po milosti božji« (I. Cankar) MOGOČNI ponos ni dovolil sleči duhovniškega talarja? Naglo pa je stopal v GRIČ s knjigo pesmi, ki je navdušila in vznemirila sodobnike.
9.
Pisatelj »silovite volje in nemirne dejavnosti« (A. Trstenjak) je »dal Slovencem prvi zares dognani, idejno in estetsko izoblikovani roman z višjo duhovno podlago« (J. Kos). V njem prevladujejo VRTAČA bolečin, trpljenje ter natočena čaša čistega VINA treh rodov.
10.
Pesniški ŠKOREC, preroški NATAN, »prvi med našimi poeti, ki seje širše uveljavil tudi med tujimi sodobniki« (I. Grdina), je s prvencem razburkal beroče občinstvo.
Miran Kodrin
Razglednica z Uršlje gore
Foto: Sebastijan Oblak.