Ameriška Domovi na ■/ir/l/l’EH No. 231 AM€mCAN IH SMftrr » ^ ^ ^ ^ FORC-ieN in LANGUA&€ ONLY Sfati®nal and! Lnternatlesia] CirenlatlM CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1959 SLOVGNIAN MORNING NGWSPARGR ŠTEV. LVm.—VOL. LVIIL Gomulka je zaposlil vlad. podpredsednike Novi grobovi Henry (Krajc) Krisfy Kakor smo že včeraj poročali, ---- je po kratki bolezni umrl v ^oljska rdeča vlada priporo- Crile Veteranski bolnišnici ča varčevanje, ker je celot- Henry (Krajc) Kristy z 1205 E. no narodno gospodarstvo 60 St. Star je bil 46 let in ro- zašlo v težave. jen v Clevelandu. Bil je vete-! VARŠAVA, Polj. _ Vsaka ran druŠe svetovne vojne, služil komunistična vlada se odlikuje Po tem, da ima celo vrsto podpredsednikov, ki navadno nimajo nobenega pravega opravila. So prišli na taka mesta, ker so Verni in odlični komunisti. V varšavski vladi so- bili do Egiptovski Naser se je začel bati za Sirijo Poskusi iraškega diktatorja gen. Kasema razširiti vpliv nad Sirijo, so pripravili Naserja do tega, da je začel odstranjevati vzroke nezadovoljstva v sirijskem j delu Združene arabske republike. najkovejse vesti NEHRU GLEDA NA SPOR S KITAJSKO BOU RESNO je v mornarici, in član Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Zaposlen je bil pri Dee & Kay Tavern kot čistilec. Tukaj zapušča sina Kennetha, mater Mary Krajc, brate Josepha, Franka, Albina in sestro Beitho Bokal. jem z Egiptom in tako se je ro-s^daj trije; sedaj je Gomulka Pogreb bo v četrtek ob desetih n0va Združena arabska re-Postavil še dva tovariša, ki sta iz Zakrajskovega pogreb, zavo- publika. Takrat so arabski nafta Poljskem razvpita kot stali- da v cerkev sv. Vida ob 10:30, cij0nalisti upali, da bodo sir-ftista. Da zaposli vseh pet pod- nato na pokopališče Kalvarija.1 skem vzgledu sledile še druge Predsednikov, je Gomulka okli-. Truplo bo položeno na mrtvaški arabske države, pa so se golju- KAIRO, Egipt. 1958 je šla Sirija Februarja v bratski ob- C£d kampanjo varčevanja v Poljskem gospodarstvu. Varče-vati bo treba povsod, v javni u-Pravi in domačih gospodinj-rtvih, da ne govorimo o gospodarskih podjetjih. Kontrolo nad Varčevanjem je poveril kar vsem Potim podpredsednikom. V svojem delu večkrat ne bodo imeli sreče. Tako na primer ftdiče ne verjame, da bi mogli izterjati od kmetov kakih $200 oder danes popoldne ob enih. Eisenhower ne bo videl indijskega vojnega ministra Krišne NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je odpovedala vse vo- j jaške parade za časa obiska na-; šega predsednika Eisenhower-ja, ne morda zato, da pokaže, j K* |da je tudi ona miroljubna kot °00,000 na kmetskih dolgovih injnaš predsednik, ampak iz poseb- ^ nezadovoljnost,''za kar Te fali v -svojih upih. Goljufali so se v svojem upanju tudi sirski nacijonalisti. V egiptovskem bratskem objemu je postala Sirija navadna kolonija Egipta; izgubila ni samo svoje polit čne, ampak tudi svojo gospodarsko samostojnost in tako zelo hitro podlegla gospodarskemu in u-! pravnemu pritisku iz Kaira. Širšo kmalu začeli kazati naj-prvo svoje razočaranje, potem davčnih zaostankih, dasiravno | nega razloga. V Indiji je vojni ftamerava režim investirati v kmetijstvo nad $800 milijonov. Nobenega sestanka na Vrbvih pred (lit? v LONDON, Ang. — Londonsko časopisje da je začelo javno trditi, minister znsni levičar Krišna iMenon, ki ga javnost zelo napada, ker preveč vleče s komunisti. Da ne bi dali njegovim nasprotnikom prilike za javne demonstracije in škandale'pri Ei-jSenhowerjevem obisku, je vla-. da na tihem odpovedala vojaške sestanka na vrhovih ne md- , „ , . , , ^ biti pred 1. 1961. Navaja za'TT. ^ ^ ^ ’ sledeče okolnosti: Hruščev je da, ^ ^ b° m0gel stisnil svoj obisk v Pariz v po-'tekom Eisenhowerjevega obiska Jlad, De Gaulle bo šel v Lon-T°bene vidneKe vl°ge-d°ft šele v aprilu, v Washing-' . > 0 :0n šele v maju, Eisenhower bo .Nirpn in Rockefeller gra-Sel v Moskvo šele po teh obiskih. 0 sestanka na vrhovih bi mo-bl° priti šele v juniju, takrat bo Pa v Ameriki volivna kampanja v Polnem teku in Hruščev bo ^ajše počakal, da se sestane 1. 1961 U hiši. z novim gospodarjem v Be. dita svoje postojanke v — Beli hiši WASHINGTON, D. C. — Do prihodnjih predsedniških volitev manjka skoraj pičlo leto, toda v republikanski stranki je že zavladalo prepričanje, da sta samo dva resna kandidata, ki bo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower je včeraj razlagal vodnikom Kongresa svoje načrh3 in cilje tekom potovanja po Evropi, Aziji in Afriki. Jutri bo o tem razpravljal na tiskovni konferenci, v četrtek zv. od 7:15 da 7:30 bo pa preko radia in televizije govoril splošni javnosti. CLEVELAND, O. - V mestnem svetu je prišlo med demokrati ponovno do močne opozicije proti predsedniku sveta Jacku Russellu. Zanj se je izjavilo IG demokratov, pred tujmt ogrožanjem.' proti pa devet. Kljub temu je bil imenovan, čeprav mu dejansko do absolutne večine Nehru je izjavil, da ho Indija smatrala tudi napad na Nepal za napad na lastne meje. Narod je pozval k disciplini, ker sedaj “ni prostora za malenkostne prepire.” NEW DELHI, Ind. — Predsednik indijske vlade Ja-vaharlal Nehru je izjavil, da bo Indija branila rudi Nepal pred ogrožanjem s strani komunistične Kitajske, tako je Indija dejansko prevzela odgovornost za vso 3,000 milj dolgo mejo na Himalaji in njenih jugovzhodnih odrastkih. Nehru je dal izjavo v parlamentu v času, ko so začele v javnost prihajati vesti, da so na poti v Nepal indijske čete. Nehru je že preje objavil, da bo Indija v smislu svojih dogovorov s Sikimom in Butanom branila tudi ti dve državici Iz Clevelanda in okolice i Raztegnitev jamstva na Nepal v trenutku spora z rdečo Kitajsko je iznenadila parla-inanjka en glrs. Za voditelja ment jn javnost, vendar sta jo demo ia,s e večine v svetu 0ba sprejela z velikim odobrava-je bil imenovan J. Flannery, njem | za ‘pisarja” pa Thad Fusco, j Nehru je v govoru na visoki | šoli v Guargaonu, kakih 18 milj WASHINGTON, D.C. — Iz ma-^ ocj tocb opozoril, da so kitajski teriala, ki sta ga zbrala mor-; vdori na indijsko ozemlje resna nariški oficir Malcolm Ro.ss nevarnost indijski svobodi. Čas je in znanstvenik Charles Moore, resen v taki meri, da ni in ne ko sta z višine 15 milj nad sme biti prostora za malenkost-zemljo opazovala Venero, je ne spore doma. Indija mora biti Kdo ima pravi Kitajci trdijo, da so Ameri-kanci ugrabili njihovega konzularnega uradnika v indijskem Bombayu, ki pa se ga jim je posrečilo “rešiti.” pa Naser ni dosti zmenil. Ko se je pokazalo, da iraškega diktatorja Kasema ni mogoče uničiti s trobentanjem po egiptovskem radiju in da je mož začel groziti Egiptu, da mu bo ■ odvzel Sirijo in jo spravil v svojo federacijo, so v Katru uvideli, da je treba gospodarski in politični kurz v Siriji . ioreme-niti. Naser je poslal tja svojega najsposdbnejšega zaupnika maršala Amera z naročilom, naj prevzame vlado in ugotovi, kaj vse je tam narobe. Amer je hitro spoznal, v čem se godijo krivice sirskemu narodu in iz Egipčana postal vnet zagovornik sirskih pravic. Sirski narod je z Amerjem kar zadovoljen, ne marajo ga pa sirski politiki, ki bi radi še naprej ribarili v kalnem. BUDAPEST, Madž. _ Janos Kadar, vodja madžarskih komunistov, ki imajo tod ta teden svoj parijski kongres v navzočnosti Nikite Hruščeva. je dejal, da bodo sovjetske čete na Madžarskem ostale, dokler bo to zahtevala potreba. Tekom svojega govora je precej ostro napadel “zahodne imperialiste”, pred vsem seveda Združene države. Ka-darju ni prav, da bodo te dni začeli Združeni narodi splošno razpravo v glavni skupščini o položaju na Madžarskem. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je dejal v parlsmentu, da oblasti raziskujejo, na kateri strani je resnica, na ameriški ali kitajski. Ameriški poslanik se je pritožil prvi češ, da so člani rdečega ki-bo “kupovala” miru za vsako tajskega konzulata v Bombayu ugrabili ameriškega marin-Kitajci imajo zasedenega ka- skega narednika Armstronga na razvidno, da obstoja na tem pripravljena na obrambo enotna planetu voda. Obstoj vode o-j in disciplinirana. Predsednik mogoča tudi obstoj kake vrste i vlade je zatrjeval, da indija ne življenja. Če to na Veneri obstoja, mora biti zelo prhni-tivno. ceno. kih 6,000 kv. milj indijskega ozemlja. Kitajska vlada je preložila razgovore na temelju sedanjega dejanskega stanja, kar pa je Nehru odklonil. On zahteva, da Kitajci najprej zapu-ste indijsko ozemlje, potem pa se bo z njimi voljan meniti o mejnem sporu. Kitajci zahtevajo v celoti preko 40,000 kv. milj ozemlja, ki ga smatra Indija za svoje. V zunanjepolitični debati v cesti pred poslopjem konzulata, ko se je ta pripeljal v družbi člana kitajskega konzulata Changa, in ga imeli zaprtega preko pet ur. , Kitajska vlada se je pritožila, da so Amerikanci ugrabili Changa in ga imeli zaprtega nad 20 ur, da pa se mu je posrečilo pobegniti, ko se je vozil z ameriškim marinom mimo kitajske-Iga konzulata. Amerikanec naj bi tekel z nojem za pobeglim, Kar je morda najvažnejše: 0 , ...... Prerokovanjem bodo zado-j ““L "’T m° “ t- ^ volin; „ n • i , v i publikanska konvencija: Nixon jm v Peipingu, tam namreč „ , £ J ^-Stanka na vrhovih trpeti ne °rejo, ker jih ni zraven. in Rockefeller. Za vse to se naša javnost še malo meni, toda uradništvo v Beli hiši in njeni okolici, si beli glave, na katero stran naj se nagne. V začetku so bili Vsi uradniki za Nixona, zadnje čase pa se je baje med njimi pojavila parlamentu je Nehru zagrozil z j^j pa so mu Priskočili na pomoč odstopom, ko so postali kritiki člani konzulata in ga rešili. A-preostri. Dobil je veliko zaup- merikanca so nato izročili indij-nico ob koncu debate, ni pa se mu posrečilo dobiti za svoje ski policiji. Amerikanci trdijo, da je Ki- stališče podpore celotega pada- ta;jec Chang prišel na ameriški Vraščanje komunizma v številkah Washington, d. c. — Ka- adsiki komunistični mesečnik - » - - Svetovni marksistični pregled je |tudi stru-)a’ ki se na§iba na R°-vTayh sledeče številke o nara- '•i’-™ ariJu komunizma po svetu: levilo komunističnih strank tekom zadnjih 20 let narastlo svobodnih državah od 58 na jj.’ steviIo članstva pa od 1.5 mi-Kna na 4 5 milijona. V za-gadni Evropi je bilo pred 20 leti 338,000 komunistov, danes ■K 2.4 milijona, v istem času ckefellerjevo stran. —-----o------ Ce si brezobziren pri vožnji, ae pozabi, da se boš zaradi te* ea kesal! 0RUŠTVE1I liEM Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $10. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za borih $10 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odo- 'j bre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. menta in cele javnosti. On hoče še vedno ostati nevtralen v med- konzulat v Bombayu in zaprosil za politično zavetje, pa se narodni politiki, med tem ko del nas . dan ^ nakar javnosti zahteva skupni dogo- vor za obrmabo severne meje s Pakistanom ga je nar. Armstrong spremil do konzulata. Jeklarski šlrajk bodo TarLDEv„”«aK:; razvozljali z arbilražo? včeraj obnovila razprave pro- WASHINGTON, D. C. — ti nasprotnikom vlade Fidela predsednik jeklarske unije Mc-Castro. Med obtoženci, za ka- Donald na tihem išče pot, ki naj tere zahteva državno tožilstvo bi vodila k arbitrirani u vseh smrt, je tudi nekaj ameriških spornih vprašanj med jeklarna- državljanov. Angleška delavska stranka je zborovala LONDON, Ang. — Kot vsako Omenijo ničesar. v Afriki narastlo število ko-(leto je angleška delavska stran-2ado^°V °d na 50,000. Na- ka sklicala tudi letos svoj redni sto Va^° W atevdo komuni- občni zbor v Blackpool. Seje so ^.v tem času tako v Ameriki se začele preteklo soboto. Le-k anadi kot v Angliji, kjer tošnji občni zbor je za stranko te Tnistične stranke dejansko pomemben radi tega, ker si la- boristi dajejo obračun, zakaj so propadli na zadnjih volitvah. Obenem jim je treba izdelati tudi program za udejstvovanje v novem parlamentu. Najživahnejše so debatirali o nacijonalizaciji. Delavski desničarji pravijo, da ni treba smatrati nacijonalizacije za steber strankinega programa, ker v Angliji ni nobene potrebe, da bi morala ravno država usvar-Kaj^0ma oblačno in topleje.'jati zase gospodarske monopo-brtja ^ temPeratura 43, naj le. Levica pa slejkoprej zagovarja potrebo, da mora država ustvariti tem je Gaitskellovih predlogov in mi- priznal, da ne verjame v to, da bi nacijonalizirati vse važne go-^ la k besedi iz dvoran6- Na splo- je veliko koristnejše spodarske panoge. Angleška , šno so prevladovali nasiprotniki načrtno vodstvo. Pri politična javnost z zanimanjem sledi debatam na občnem zboru. Vodja stranke Hugh Gaits-kell je v soboto v dolgem predavanju razlagal, da je vprašanje nacionalizacije industrije postalo zastarelo in da v javnosti ne vleče več. Treba ga je zato opustiti kot cilj delavske politike. Njegove besede so naletele pri levem krilu stranke na oster protest. Nacionalizacija produkcijskih sredstev je predstavljala od vsega začetka stranke glavni del njenega programa. sli. Desno krilo stranke se je postavilo zanj šele, ko se je oglasil k besedi mladi socialist Shirley Williams in tovariše opozoril, da delavska stranka ne bo nikdar dobila nobenih volitev, če bo to debato nadaljevala. Kot zadnji govornik vodstva stranke je spregovoril Aneurin Bevan. Ta je Gaitskellove predloge sprejel in podprl v skrajno pičli meri, zatrjeval je strankinim delegatom, da j6 naclonali-r zacija velikih podjetij še vedno potrebna in mora ostati cilj Gaitskell je dobil največjo 'strankinega dela. Dokazaval je ob oporo od Charlesa Pannella in ' sovjetskem zgledu, da današnje-Denisa Healeya, dveh laboristi-' ga gospodarstva ni mogoče prečnih poslancev, ki sta se oglasi-1 pustiti samemu sebi, ampak da bilo treba stremeti za “monoliti-čno družbo z javnim lastništvom do zadnje ravni. Bevanov nastop je žel vsesplošno odobravanje, delno tudi zaradi tega, ker je ostro napadel konservativno vlado, kar je Gaitskell opustil. Delegatje so se razšli, ne da bi bilo vprašanje novega strankinega programa rešeno. Stranka je slej kot prej razklana v levico, ki se drži starih socialističnih načel, in v desnico ki bi rada stranko spremenila v taki meri, da bi bila sprejemljiva tudi angleškemu srednjemu stanu, ki mu je vsaka razredna borba odvratna in odveč. mi in unijo. Ideja in upanje sta lepi, vsa zamisel pa šepa na tem, da McDonald ne bo mogel sam izbrati članov arbitraže, ampak samo skupno z jeklarnami in te bodo že gledale, komu naj zaupajo svoje interese v tem mezdnem sporu. Policijski avto ukraden! CLEVELAND, O. — V nedeljo zjutraj je bil ukraden avto policijskega detektiva izpred policijske garaže Central Police Station. Avto so 14 ur kasneje našli na Mallu ves zasnežen, kar naj bi dokazovalo, da je moral biti tam že precej časa. V avtomobilu je bilo orožje in druga policijska oprema nedotaknjeno. — Od 1. 1900 je število farmarjev v Ždrujenih državah padlo za 1,200,000. Žalostna vest— t Mrs. Rose Cepek na 14224 Strathmore, Mrs. Sophie Yap-:pel na 1858 Idlewood, in njun brat Jack Sernel na 6309 Edna Ave. so dobili sporočilo, da se je smrtno ponesrečil tekom službe njihov brat Frank Rudolph Sernel, cestni nadzornik, doma na Kremenci pri Begunjah nad Cerknico. Zapustil je doma ženo Milko, pet otrok, očeta Jakoba Sernela, brate Slavkota, Viktorja, sestro Angelo in več drugih sorodnikov, v Clevelandu pa zgoraj omenjene. Sejat— Članice dr. St. Clair Grove, No. 98 W. C. so vabljene jutri zv. ob 7:30 na sejo v navadne prostore. Po seji bo obhajanja sv. Miklavja.. Molitev— Članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene v četrtek ob 8:30 zj. v Želetov pogrebni zavod na St. • Clair Ave. k molitvi za pok. J Pauline Zigman, ob 9:30 zj. pa k pogrebni sv. maši v cerkvi sv. IVida. I Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Edward a A. Tramte ob 1. obletnici smrti. Radio— Pri Oblek Furniture Co. ni 6612 St. Clair Ave. imajo veliko odličnih AM-FM radio. Več v oglasu! Zadušnica— Jutri ob 11:25 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. mala za pok. Viktorja Svigel na 7. dan po njegova smrti. Letna sej?1— Društvo Carniola Hive št. 493 TM ima jutri zv. ob sedmih v SND na St. Clair Ave, soba št. 1 letno sejo. Vse članstvo vabljeno. Po seji okrepčila. K molitvi— Članice in člani Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ so vabljeni jutri zv. ob 6:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Henrya Kristy. -----n-----— Povzroča res tobak raka? WASHINGTON, D. C. — Dr. Burney, glavni zdravnik naše Javne zdravniške službe, agencije federalne administracije, trdi v posebnem članku glasila Ameriške zdravniške zveze, da je prepričan, da kajenje zelo lahko povzroča raka na pljučih. Članek se opira na tri obširne preiskave, ki so bile izvršene deloma v Ameriki, deloma v Angliji; poroča, da je na primer zadnjih 25 let število smrtnih slučajev radi raka na pljučih zelo narastlo. Na 100,000 prebivalcev je bilo pred 25 leti takih smrtnih slučajev samo 3.8, danes jih je že 31. L. 1956 je umrlo v Ameriki za rakom na pljučih 29,000 ljudi. Dr. Burney ne dela razlike med tobakom, cigarami in cigaretami, po njegovem so vse tri vrste nevarne za zdravje. Ne veruje tudi, da bi filtri kaj prida pomagali, vsaj ne taki, ko jih imajo današnje cigarete. Dr. Burneya skrbi posebno pojav, da se smrtni slučaji radi raka na pljučih množijo hitrejše kot smrtni slučaji, ki so povzročeni po drugih vrstah raka. Tobačna industrija še ni odgovorila na ta članek. AMKKISKA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1959 Ahersska BoMomm s"■l■ Tiii« M>ii 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00' for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 3 No. 231 Tues., Dec. 1, 1959 nov delavcev, torej komaj dobra četrtina vseh ameriških delavcev in uslužbencev. Podjetja se tudi pritožujejo, da nekatere unije zlorabljajo svoj položaj. To je deloma res, toda glavne zlorabe so že odpravljene z zadnjimi zakoni o delavskih organizacijah. Končno očitajo podjetja unijam, da s svojimi pretiranimi zahtevami podpirajo inflacijo. Da bi človek podobno obtožbo lahko naslovil tudi na podjetja, tega nočejo uvideti. Mislimo, da je podjetjem morda najlepše odgovoril njihov svoječasni veliki prijatelj pokojni senator Taft, ki je rekel, da bi morali napraviti za unije poseben “zakon proti trustom,” kajti sedanji zakoni jim niso namenjeni in tudi ne obravnavajo nobenega važnega problema unijskega gibanja. Zakonodaja o delavskih unijah še ni zaključena, obravnavala bo pa verjetno sam0 podrobnosti, osnovnih pravic delavskih unij ne bo omejevala. Živimo v dvajsetem in ne devetnajstem stoletju, to bi morali voditelji in zagovorniki podjetnikov bolj vpoštevati, pa bi imeli več uspehov v svojih prizadevanjih, da “varujejo” svoje pravice proti delavskim unijam. Naša zakonodaja o unijah Druga polovica preteklega stoletja je bila zlata doba za nebrzdani ameriški kapitalizem. Veliki podjetniki — in po njihovem vzgledu tudi mali — so neusmiljeno izmozga-vali delavstvo. Delavce je takrat' nagnal bolj obup kot pa kaka ideja, da so se skušali s skupnimi silami upreti kapitalističnemu izkoriščanju. Začetek delavskih organizacij, njihovega ustanavljanja in delovanja, je bil izredno težak, kajti naše javno mnenje je bilo takrat popolnoma pod vplivom liberalnih idej v svobodnem gospodarstvu, ki so dajale močnejšemu pravico, da brezobzirno uničuje slabejšega. Takratna ameriška javna uprava je bila na strani podjetnikov, toda morala je kmalu spoznati, da velika podjetja uničujejo kar na debelo tudi mala in srednja podjetja in se povrhu še združujejo v kartele in truste. Grozila je nevarnost, da bo denar obvladal tudi politiko, spori med federacijo in gospodarskimi mogotci so jasno govorili, kaj vse bi radi dosegli vrhovi naših gospodarskih krogov. Strah pred tako bodočnostjjo je nagnal Kongres, da je proti koncu preteklega stoletja izglasoval Shermanov zakon, ki je prepovedoval monopole, in vsako organizacijo, ki omejuje gospodarski promet, z namenom, da v našem gospodarstvu obdrži sistem svobodne konkurence. Shermanov zakon ni imel namena, urediti tudi delokrog delavskih unij in njim podobnih delavskih organizacij. Delodajalci so ga vendar z uspehom vporabljali, kadar je bilo treba preganjati unije. Na žalost so jim dajala potuho takratna sodišča, ki so pogosto videla v delavskih unijah zločinske zarote, ki hočejo uničiti svobodno tekmo. Ne morda tekmo med podjetniki, ampak med delavci! Postavila so se na stališče, da mora biti vsak delavec popolnoma svoboden, komu naj proda svojo delovno silo. Ako se veže s svojim tovarišem, da bi jo dražje prodal, je to takrat že pomenilo monopoliziranje delavske sile, ki nasprotuje načelu svobodne konkurence. Unije s0 torej monopoli delavne sile, ki jih je treba preganjati v duhu Shermanovega zakona! Tako pojmovanje unij je seveda skozi in skozi popačeno, toda treba je bilo par desetletij, da je izbila na dan prava misel o unijah. V tej dobi so delavci s svojimi voditelji bili žrtve brezobzirnega preganjanja. Sedeli so po ječah, njihova kri je tekla na ulicah, toda bližala se jim je ura odrešenja. Leta 1914 Je bil uzakonjen Claytonov zakon, ki je jasno določal, da “človekovo delo ni noben predmet za trgovino” in kot tako ne spada pod zakon proti trustom. Dosledno ne morejo spadati pod zakon organizacije, ki branijo človeško delo pred izkoriščanjem. To osnovno načelo je veljavno še danes, toda podjetniki ga ne priznajo in se še napenjajo, da bi unije prišle pod zakonodajo proti trustom. Prva leta so imeli srečo. Sodnije so jim šle na roko vkljub jasnemu besedilu Claytonovega zakona, posebno pri štraj-kih, kjer so zelo rade gnale delavce s silo na delo in tako je-male delavstvu njegovo najvažnejšo pravico v trenutku samoobrambe, to je pravico do štrajkanja. Zato je moral Kongres izglasovati 1. 1932 nov Norris-LaGuardia zakon, ki je varoval unije pred neupravičenimi posegi federacije’ in sodnij, kadar so unijski delavci bili na štrajku. Zakon podčrtava prav posebno, kako važna je za delavce pravica, da se s podjetniki pogajajo kot organizirana enota. Nov’zakon iz 1. 1935 je še razširil pravice unij do kolektivnega pogajanja s podjetji in prepovedal nekaj postopkov, ki so jih podjetniki rabili, da obidejo zakon iz 1. 1932. Zakon iz 1. 1935 je bil trn v peti podjetjem in njihovim poklicnim organizacijam. Zdelo se jim je, da gre unijam preveč na roko. Na drugi strani so nekatere unije začele zakon tudi zlorabljati, kar je podjetja samo podžigalo, da so rovarila proti takratnemu pravnemu položaju unij. To so podjetniki izrabili takoj po zadnji svetovni vojni. Takrat je Kongres prešel začasno v republikanske roke. Na pritisk podjetnikov je izglasoval 1. 1947 znani Taft-Hartleyev zakon, ki je v nekaterih točkah omejil pravice delavskih unij. Toda glavna pravica unij do neomejenega kolektivne-ga pogajanja o mezdah s poslodavci je ostala neokrnjena. V tem pogledu ni prikrajšal unijskih pravic tudi letošnji za-kon o delavskih unijah, dasiravno je na splošno bolj vpošte-val želje podjetnikov kot unij. O tem sm0 tekom leta obširno poročali. J3oj za unije in proti njim še ni končan. Podjetja stojijo še naprej na stališču, da morajo unije spadati pod zakon proti trustom, kar bi praktično pomenilo, da bi morale sodnije prepovedati vsako unijo, ako bi to zahtevala podjetja. Trdijo, da federacija enostransko podpira samo unije na škodo podjetij, ker jih noče spraviti pod zakon proti tru-stom. To ni res, kajti pod zakon ne spada cela vrsta industrij, prometna podjetja in vse poljedelske zadružne organizacije. Trdijo, da so unije postale “prevelike.” Tudi to ni res. Obstoja na stotine malih unij; velike so unije samo na tistih gospodarskih področjih, kjer so tudi podjetja velika. Povrhu je v unijah organiziranih samo okoli 16 milijo- Vročina je že davno popusti- bi razkril, kaj naj to pomeni, la, imeli smo dež in celo sneg je * * # že pokril naše ceste, hiše in vr- j North American Bank, ki je tove, od kar sem se zadnjič ogla- Qd februarja sem le še podružni-sil, pa bi najrajše še molčal, da Ca Central National, se je kon- me niso iz uredništva podregali, naj vendar spet dam kak glas od sebe, ker da se je na slovenskem Senklerju že dosti zgodilo, spremenilo in — govorilo. w m m Seveda se je pri nas dosti spremenilo. Treba je samo napraviti mal sprehod po Senklerju od “Ribnice” gorskoz proti Kulturnim vrtovom, kjer so v septembru postavili spomenik pok. pesniku in skladatelju Ivanu Zormanu, pa smo si o tem na jasnem. Tedaj se je v Jugoslovanskem kulturnem vrtu — v katerem pa dela Slovencem Cankarju, Baragi, Gregorčiču in Zormanu družbo samo Črnogorec Njegoš — zbralo veliko število rojakov in rojakinj. Pbleg nas je bilo še nekaj desetin tujcev in predstavnikov drugih narodnostnih skupin, ki imajo tudi v Clevelandu svoje kulturne vrtove. Ves spored je potekal v angleščini, dokler se ni sen. Frank J. Lausche oglasil v domači besedi in tako dal celi stvari domač izraz. Priznati mu je treba, da je redek Amerikanec drugega slovenskega rodu, ki ne skriva svojega slovenskega porekla, ampak je celo ponosen nanj. V tem bi nam lahko služil v svetel zgled! Kar hudo mi je, ko se razgo-varjam včasi z otroci, katerih očetje in matere se še niso znebili vonja slovenskih njih, travnikov in gozdov, pa ne marajo govoriti slovensko, če tudi še znajo kako besedo! Prenekate-ri starši trdijo, da proti temu ne morejo nič, da sta šola in druščina, v kateri se otroci gibljejo, močnejši od njih. Je pa tudi dosti takih, ki nekako jezno zagodrnjajo, če jih povprašaš glede njih otrok, “kaj se bo s tem ubijal, ko je pa angleščina bolj potrebna!” cem oktobra srečno preselila v nove moderne prostore na drugi strani ceste, par blokov bolj na vzhod. Tam je precej velik in lepo urejen prostor za parka-nje avtomobilov. Vhod nanj je ponoči in čez soboto ter nedeljo “zaverižen.” Central National bi si brez dvoma pridobila dosti prijateljev in zaslužila prenekatero pohvalo, če bi ta prostor puščala preko sobote in nedelje, ko so v Narodnem in v Baragovem domu razne prireditve in sestanki, odprt, da bi obiskovalci lahko tam puščali svoja vozila. Morda bi se upravi omenjenih domov v tem pogledu skušali pogovoriti z upravo Central National. zasebnem stanovanju ali v — cerkvi. Njihova želja ni bila izpolnjena, kljub vsemu razumevanju, ki ga je v tem pogledu pokazala — škofija. Svojo ljubezen so clevelandski Slovenci do pokojnega škofa dokazali s tem, da so napolnili velikansko stolno cerkev sv. Janeza ,ko so bile v njej pogrebne molitve in slovesna črna sv. maša. * * * Senkler se modernizira. Cela vrsta podjetij je prenovila tekom letošnjega leta pročelja z vhodi, zadnja med njimi je Prijateljeva lekarna in drogerija na oglu 68. ceste in Senkler j a. Sramoto temu novemu življenju dela le bivši Norwood kino, pred katerim leže razbite steklenice in drugo, kar ne spada tja! * * * Napovedujejo, da bomo skoro dobili tudi novo posojilnico, prvo svoje vrste v državi na temelju novega zveznega zakona. Skupina podjetnih mladih ljudi je zbrala $150,000, k čemur bo zvezna vlada dodala še $300,000. Nova posojilnica bo skušala pomagati zlasti malim podjetjem. Njen predsednik bo menda Anthony F. Novak, državni poslanec, ki ima svojo pisarno na Senklerju. * * * G. Ivan Avsenek, znani gospodarstvenik, ki je delal po prihodu v Združene države pri Free Europe, od kar pa je šel v pokoj, pomaga pri Ameriški Domovini, je dopolnil pred časom 70 let. Kljub letom je še trden in svež. Naj mu bodo na tem mestu izrečene čestitke! Bog ga ohrani še dolgo let! Knjiga o zgodnji slov. preteklosti v angleščini Izšla je knjiga Alojzija Kuharja “The Conversion of the Slovenes and the German-Slav Ethnic Boundary in the Eastern Alps.” Dolgo pričakovana knjiga po- ki skušajo pogosto omalovaže-kojnega dr. Alojzija Kuharja je vati slovenske napore za kul-sedaj izšla in predstavlja izred-1 turno rast in samobitnost. S no lepo božično darilo za vse A- knjigo si je Liga slovenskih ka' toliških Amerikancev postavila trajen kulturni spomenik v ameriški slovenski javnosti. Tisti, ki so knjigo že v naprej naročili in plačali, jo bodo pre- merikance slovenskega pokole-nja. Bilo je precej truda in napora, precej prošenj za prednaročila, da smo končno dobili knjigo, kakršno smo že dolgo pričakovali. Zahvaljujemo se jeli v najkrajšem času po pošti-vsem, ki so nam pri tej veliki Kdor jo pa še ni naročil, jo lah-akciji za uveljavljanje Sloven-,ko takoj naroči na naslednjih cev tako vneto pomagali s pred- naslovih: naročili, ker bi brez njih knjiga nikdar ne mogla iziti. Knjiga dr. Alojzija Kuharja Studia Slovenica, P. O. Box 4531, Washington 17, D. C. League of CSA 258 E. 19. St-, “The Conversion of the Slovenes New York 3, N. Y. and the German-Slav Ethnic' Cena vezani knjigi je pet do-Boundary in the Eastern Alps” larlev za vsak izvod. Oba omeje izšla kot drugi zvezek knjižne njena naslova imata še v zalogi žbirke “Studia Slovenica,” ki si tudi prvo knjigo knjižne zbirke je nadela težko nalogo opozoriti “Studia Slovenica,” to je Arne-znanstveni svet na slovenski na- ževo knjigo “Slovenia in Eu-rod in njegovo kulturo. Knjiga r°Pean Affairs,” na katero pono-je vezana in ima 231 strani. Kot vno opozarjamo vse tiste, ki si taka predstavlja največji znan- žele izpolniti svoje domače knji' stveni tekst slovenskega znan- žnice z lepimi knjigami o SD' stvenika v angleškem jeziku.! vencih. Knjižna zbirko “Studia Sloveni-; 0 pomenu knjige bodo še ve- ča” hoče nadaljevati z izdaja- 'liko pisale vse naše revije kakor njem knjig o Slovencih. To de- ’tudi ameriške revije, ki se ukvar-lo bo seveda mogoče samo z ra- J3!0 s slovanskim svetom. Vse zumevanjem vse javnosti. Ker prijatelje tudi prosimo da, samk nameravamo v prihodnjem letu ko bodo knjigo prejeli, napišej0 izdati vsaj še eno knjigo, prosi- kake članke o knjigi in jo pri' mo vse prijatelje, da nam poma- poročajo svojim sorodnikom gajo pri prodaji te knjige in da znancem. Predvsem pa je knji' nam zopet pomorejo, ako jih bo- £a nujno potrebna vsem zrelio1 mo prosili za prednaročila. 1 'v' ’ in izobraženim mlajšim slovenskim Amerikancem, od katerih Knjiga pokojnega dr. Kuhar- “'t;* ^ ja bo dostojen spomenik velike- Pr^ca^:uje,lri0» da bodo v bodoč* mu slovenskemu možu, ki ga je nos^ ustvarili sami svoja dela ° ——-- 1 v’ -• - slovenski kulturi. V času izida rodila naša koroška zemlja. S tem delom smo mu postavili ; ^ahko samo naznanimo, da ho Štajerci, pristni in “naturah-17“ -----“ ,J'---- jt^v^o zirani,” so letos Martina zopet !,®ra^a ter v tem Pugledu slovesno praznovali. Špindler-|^a vekk0 priznanja, jeva mama so nacvrli krofe ter narezali gosi, ki jih je sicer spe-j Drv Jože; Felicijan in g. Karlo kel Hočevar z Maple Heights, IBonutti sta nova slovenska šol-dodali temu še nekaj zelenjave, i - — nato pa je njihov Tonček vse St John’s ColIeŠe> drugi pa na *i • j • i v I l-J Ci T T* rv TT ^ wo C ^ 11 /—\ C 'i t-. lepo zavito m okrašeno znosil gostom. 'Združeni igralci” so se v so- ---------- --------^ - boto, 14. novembra, z “Mežnar- spomenik v svetovni znanosti,! knllga leP° Predstavila sloveH' jevo Lizko” kar dobro odrezali. Nova Lizka je dobra pevka in V S vetu Vlil znanosti, ° ^ v iz katerega bodo zgodovinarji čr-; sko znanost svetovni javnosti & pali svoje znanje o zgodovini ! da le to knl’iga, na katero sm° Trči 1 -------: Oni dan sem se srečal z misijonarjem p. F. Rebolom, ki je prišel za nekaj mesecev na oddih s Formoze. Dosti zanimivega je vedel povedati o tamkajšnjem življenju. Pravil je o rojaku dr. Janežu, ki je znan na Formozi kot najboljši zdravnik in ki se silno požrtvovalno trudi za svoje bolnike. S temi ima včasih dosti težav, kajti tam je navada, da pride bolnik v bolnišnico z vso družino. Ta se nase-okoli njegove postelje, otroci, ker drugod hi prostora, pa kar pod njo. Tam kuhajo in v vsem skrbe, da bolniku ne bi kaj manjkalo. Zdravnik si ne more pomagati, čeprav ve dobro, c a bi bolnik bolj potreboval mir tot pa ‘skrbno in nežno nego” družine. Dr. Janež je doati postaven fant in Formožanom ne gre v glavo, zakaj se ne oženi. For-možanke bi ga posebno rade rešile “ledig stanu,” pa se jih korajžno in uspešno otepa! P. Rebol je dejal, da so v tem pogledu res dobrega srca. Pri tem Notre Dame College. Obema čestitam in želim obilo uspeha Ljudi se je kar trlo in štajer-|v ^ePcm P°klicu. cev je bilo tedaj skupaj toliko, kot nikoli doslej. I Če bi me zametel sneg ali če Toplakov Franček in šefov ^ mi puran od Zahvalnega dne Lojz sta skrbela za zabavo, med v obtičal, da bi moral za tem ko je blagajnik Jože Res- da^ čase molčati, naj že kar man (starejši) gledal, da je zdaj voščim vesel Božič in sre-vsakdo dobil svoj pripadajoči duo novo leto Slovencev v srednjem veku. Pisati o problemu pokristjanjenja v osmem stoletju ni lahko. Viri, ki so zgodovinarju na razpolago, niso posebno obširni, toda pokojnemu dr. Kuhraju se je posrečilo analizirati jih do potankosti, razbrati njih smisel in | nam podati nove poglede na vso slovensko zgodovino srednjega veka in posebno še na zgodovino slovenske njem veku. vsi lahko ponosni. E. A. Kovačič- Kdo in kako nam drži življenje? NEW YORK, N. Y. — Na to vprašanje so dobile pretekli te' den newyorške gospodinje pi'aV 1 nazoren odgovor. 311 mlekarn in okoli 13,00° unijskih transportnih delavci Koroške v sred-, se je sporazumelo na novo me2' Pokristjanjenje 1 dno pogodbo, seveda na račiri Slovenski Miklavž pri Sv. Vidu del okrepčila po — nakaznici. Da bi se tradicija ohranila in štajersko martinovanje živo o-stalo, so izbrali odbor, ki bo prihodnje leto skušal to narodno šego odviti v še bdjpopclni, clevelandi 0. _ Kakor že obliki. ZaMd‘*l™fnJe.ra dose- precej let bo tudi letos sloven, zemh uspehov v letošnjem letu, ska šola ; Sv vldu bila v je bila večina odbora potriena L*™* T , . . , - u j • , F iJCUc‘ goste prijatelja otrok — sv. Mi- kar se za prihodnje leto kot ie h i - , , „ *V.v . J Je klavza. Star običaj je brez dvo- postal ze običaj pri vseh naših , , , ■ v. K M ., J p V 7 nasin ma toliko vreden, da ga obdrži društvih, pa naj bodo od _______I . ’ .. art- ctat , m mo tudi todle in da z njim pnca-KSKJ, ABZ, SDZ ali SNPI - , , , , • r r- . r^- i, , ramo pred nase otroke del tiste- Le Gusta Kollandra in Kolari-L-, „ , . . . , a „ v ., , , ga, kar smo kot otroci doma tudi rinaJi „ bld sami doživljali. Otrokova duša am; . potrebuje nekaj tistega, kar ga Tonklijev Marjan je vlekel iz vsakdanjega življenja zdaj pa meh in vaibU na ples, da se ne- zdaj popelje k sanjam in tihim aterim še v lanih urah ni dalo upom in zdi se mi, da težko naj-iti počivat! Sicer pa, — saj demo kaj lepšega kakor pričako-Martin je 'samo enkrat na leto! | vanje Miklavževe noči. . Slovenska šola pri Sv. Vidu Ob priložnosti smrti škofa dr. iskreno želi, da bi naši otroci iz-G. Rožmana so se posebno po-j šli iz nje kot otroci, ki se zave-stavili tudi v Ljubljani, šentvi- dajo, da so Slovenci in prav ta-ški župnik č. g. L. Baznik je te-J ko želi, da bi se v urah, čeprav lefoniral tja, da želi govoriti s so skromne, naučili slovenščine škofom Vovkom, administrator- vsaj toliko, da bi jim v govoru jem Ljubljanske škofije. Odgo- ne delala težav. Gotovo pa je, vorili so mu, da “tega človeka” da med učenje mora priti tudi tam ne^ — poznajo. Pa naj še kaj takega, kar otroka sprosti in kdo reče, da v Ljubljani niso I mislim, da v ta namen ni nič dovolj vljudni m postrežljivi! boljšega kakor igrice in dekla- macije. Za to leto bodo otroci Smrt ljubljanskega škofa dr. zaigrali prizore iz operete Mi-G. Rožmana je segla Slovencem J klavž prihaja. Trudijo se, vaje Slovencev v srednjem veku je | konsumenta. Radi pogodbe bil tisti korak, ki je ohranil Slo-1 mlekarne povišale ceno mle^11 vence vsaj delno in jim omogočil! za pol centa na kvart, da “pokT' razvoj njihove kulture. Zato je jejo povečane stroške za dostav' Joe Bevčefe. | na®a dolžnost, da to dobo slovenske zgodovine skrbno preučimo in spoznamo. Ijanje mleka.’ Kako izgledajo ti stroški? ^ New Yorku porabijo dnevno ka' Knjiga o pokristjanjenju Slo- kih šest milijonov galonov nde j vencev in o nemško-slovanski! ka> do dalo mlekarnam tedri1' etnični meji v Alpah je v, naših sko $210,000 več dohodkov. j razmerah doslej tudi edini slo- i teŠa b°do porabile za večje pi'e' venski odgovor na nemško pro- vozne stroške samo $105,0°°’ pagando o “nemštvu” Koroške. bodo pribile k svojim dG' Ni knjiga, ki bi bila pisana ,kot1 sedanjim dobičkom, polemika, ampak je resno in te-1 Tako kot je bilo v tem slača meljito znanstveno delo, preko ^u’ °e Praviloma tudi v drug% katerega ne bo mogel noben slo- i ^d novih mezdnih pogodb venski zgodovinar. majo koristi samo delavci, arI1 ^guuuvmču. aaxwjw iwAiaLi bčiiiio aeiavc*, ^ Ker je knjiga pisana v angle- Pak tudi podjetniki. Odjemak škem jeziku, bo lepo služila cem Pa ostane tolažba, da vsem svetovnim znanstvenikom,1 zcdku°ejo nad draginjo. tudi tistim, ki doslej poznajo ^ -------e------ Slovence samo iz spisov nem- Jabolčnik namesto vode ških ali italijanskih pisateljev, — to pot drugače V neki francoski vasi je , bruhnil požar in takoj so po^r trgovcev in na srca -tistih, ki bi |_____^ ^ radi pripomogli, da bi miklavže-' cali iz sosednjega kraja gasilce’ vanje lepo uspelo. Ce bo vsak ; Ti so takoj prihiteli z vsemi Prk po svoji moči le malo prispeval, pravami, toda nemočni so ug°' sem prepričan, da bo Miklavž tovili, da v bližini ni vode. mogel priti v vsem sijaju in domačije je pa požirali oge^j veličanstvu. Osrečil bo s svojim In požar je grozil, da se bo *e prihodom otroke, osrečil pa po razširil, župan je spoznal velb svoje tudi nas stare, ki bomo ob ko nevarnost in hitro preteht^’ mladi, topli krvi otrok začutili, kaj je več vredno. Odločno Je da nazadnje nismo še tako sta- ukazal možem, da privalijo i2! na splošno globoko d0 srca, posebno “novi” so pokazali, kako jim je bil pokojnik pri srcu. Zelo radi bi videli, da bi ležal na mrtvaškem odru pri Sv. Vidu, kjer jih je tolikokrat obiskal, kjer je tolikokrat prišel med nje, se je hudomašno muzal, ne da 1 Pa naJ ie dil° že v dvorani, v imajo, letalo v tem mrazu sem in tja in radi bi nam pokazali vsaj nekaj. Resnično iz srca jim prihaja vse to pehanje in na moč grdo bi bilo, če bi njih Miklavž šel mimo nas. Kakor vsako leto, bomo tudi letos trkali na vrata slovenskih ri, da bi še enkrat ne mogli podoživeti svoje mladosti. Naznanil je svoj prihod nebeški svetec za 6. decembra v novi dvorani pri Sv. Vidu. Točen čas. ob treh popoldne. Pravšna ura za postaranega škofa Miklavža in pravšna ura za nas vse, da ga srečamo. Delimo otroško veselje mi vsi, posebno pa starši. Naj bo na ta dan otroško veselje tudi naše veselje. Karel Mauser. kleti sode jabolčnika. Tega ta^ zares ne manjka, ker se vSl ukvarjajo spridelovanjem te P1 jače. Jabolčnik se je izkazal z3 zelo učinkovito gasilno sredst^0’ ker se je penil. Na ogenj pobt in zbrizgani jabolčnik je bil vie den 400,000 frankov, preprečil je pa petkratno škodo. — V Minneapolisu, Minn., je 152 urejenih parkov s skup110 površino 6,000 akrov. -v. slovenjeno nazaj. Prevod je bil spisal za nedeljske šole. Do 1. Ameriška Domovina I/1-IVI C W €/l- l%l—HQ1W1 El AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE OMIT MORMNGNEWSPAPEft Iz slovenskega Toronta Torontski Slovenci umrlemu nadpastirju V soboto, 21. nov., je množica vernih Slovencev napolnila cerkev M. Pomagaj v Torontu. G. župnik je opravil sv. mašo za Pokojnim nadpastirjem dr. Gregorijem Rožmanom. Po sv. maši se je vsem zahvalil za lepo udeležbo, za molitve in za sv. obhajila, ki so jih verniki darovali za priljubljenega pokojnika. žalna svečanost je bila v nedeljo popoldne v slovenski dvorani. Tudi pri tej je slovenska družina v Torontu z obilno ude- Ob odprti krsti očeta Brez posebnega poziva, brez posebnih priprav smo se dvignili in pohiteli Slovenci iz Kanade — največ iz Toronta, da bi še enkrat gledali v drago obličje ljubljenega nadpastirja ljubljanske škofije dr. Gregorija Rožmana. Našli smo ga v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu. Negiben je ležal v krsti, oblečen v škofovski ornat. Njegov obraz je bil lep, poln miline in dobrote kot vedno, ko je prihajal med nas. Vse okrog njega pa je bilo preprosto, brez rož in zelenja. Pri oltarju so maševali duhov- ležbo pokazala, da nam je bil niki, verniki pa so molili, moli-pokojni škof priljubljen nadpa- h s solzami v očeh. stir. Na okrašenem odru je bil postavljen katafalk, odet s črni- Tudi odhod rajnega iz kraja no. Ob njem so gorele sveče in]njegovega zadnjega bivališča je stala dva fanta v narodnih no- bil preprost in tih. Možje so ga šah. odpeljali in slovenski fantje v Prireditev je vodil g. Otmar narodnih nošah so ga spremili v Mauser. Pokojnemu škofu IV clevelandsko stolnico, kjer ga slovo je ganljivo in prepričljivo §a je freiel° Par tisoč Slov“- govoril dr. J. Kolarič, ki je ori- cev. Škof mu je maševal, nad- sal najprej škofovo življensko škof aPravil Pogrebne molitve in Pot, nato pa prikazal škofa kot zu|Pnik Baznik ^ spregovoril enega naj večjih trpinov modernih časov. Drugi govornik je bil g. P. Markeš. V svojem govoru je poveličeval pokojnega škofa kot velikega in neustrašenega borca za resnico in čistost katoliškega nauka in kot vodnika, ki je iz ljubezni do svojega naroda bil vedno pripravljen žrtvovati svoje dobro ime In tudi svoje življenje. Za slovo so pevci zapeli “Vigred se povrne.” Ljudje so z žalostjo v srcih in s solzami v °čeh tiho odhajali vsak na svoj dom. Por. SLOVENSKE POTNIŠKE AOENCUE ladijske in avionske karte tudi na kredit • Posebni popusti za emigrante na avijonih po 15. oktobru, na ladjah pa po 1. januarju. • Imigracija, obisk starega kraja, obisk rojakov iz domovine, prevodi itd. • Nakazila v Jugoslavijo Din 615 za $1.—, strošek .80. Bankovci Din 666 za $1.—. • Paketi: zahtevajte cenike, carina ni velika in se mora predplačat. • Vaš denar zavarovan do $10,000.—. Pišite v slovenščini, informacije brezplačno. WORLD TRAVEL SERVICE, LTD. 3968 St. Lawrence Blvd. Montreal, P. Q. VI 4-5292 258 College St. Toronto WA 3-4868 angleško besedo v slovo. A končno vendarle: Preden je mrtvo truplo odšlo proti zadnjemu počivališču v Lemont, je zadonela s kora prekrasna “Vigred se povrne.” Solze so zalile oči ob zvokih: aP prijat’la sem nazaj nikdar več ne bo. Tako simbolično je bilo njegovo slovo iz slovenskega Clevelanda. V življenju je najrajši prihajal med svoje ljudi tih, brez bučnih in velikih sprejemov. Njegovo življensko delo — borba za čistost katoliškega nauka, borba z ljubeznijo za duše — ni našlo priznanja na tem svetu. Zvesto pa je veroval v opravičenje y nebesih. Tudi slovo iz slovenskega Clevelanda ! je bilo tako. Nihče ni rekel velikemu pokojniku slovenske besede slovesa, komaj na pragu ga je ujela “Vigred se povrne. Njegovi zvesti so zavili poslovilne misli in besede v molitev in jih zaupali nebesom. Zvesto in molče je v življenju nosil križ, prepričan, da ne sme pričakovati nobenega plačila na tem svetu. V upanju, da ga že uživa na onem, naj mu sveti večna Luč! P. M. $ j za gramofonsko ploščo slovenske in druge iz starega kraja pošiljamo po pošti. COMET RADIO CO. 555 St. Clair W. od Bathursta Toronto — LE 5-7269 Prodajamo pohištvo po tovarniških cenah. — Pridite in prepričajte se! Se priporoča: M. KOLEDIN ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. ameriška domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: ~ moje ime:--------------------- PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Zahvala iz Bele krajine TORONTO, Ont. — Končno sem prejel zahvalno pismo od upravitelja župnije Radoviča, č. g. V. Vrtačnika, v katerem se zahvaljuje vsem dobrotnikom v Kanadi in Združenih državah. Sporočil nam je, da je cerkev sv. Marjete v Bojanji vasi sedaj popravljena in tako očuvana gotovega propada. Č. g. Vrtačnik piše takole: ‘“Danes dne 8. novembra 1959 obhajamo v ljubljanski škofiji zahvalno nedeljo, ko se Bogu zahvaljujemo za prejete dobrote preteklega leta. Ob tej priliki se čutim dolžnega da se kot župnijski upravitelj župnije Radoviča v Beli krajini, zahvalim vsem dobrotnikom v Kanadi in v U. S. A., ki ste s svojimi darovi omogočili in pripomogli rešiti razpadanja eno izmed naših cerkva, to je podružno cerkev sv. Marjete v Bojanji vasi, ki so jo naši predniki pred stoletji z velikimi žrtvami in z veliko ljubeznijo zgradili in vsa stoletja lepo za njo skrbeli. Zaradi težkih udarcev, ki so prizadeli v zadnji vojni naše farane, ko so izgubili svoje domove, je ta cerkvica začela tako propadati, da bi bila v par letih izgubljena za vedno. Cenkvi je bilo treba takoj na pomoč priskočiti. Vso dobro voljo so pri tem pokazali domači farani, katerim ste pa priskočili na pomoč rojaki iz Kanade in U. S. A. pa tudi dobrotniki drugih narodnosti, tolikimi prostovoljnimi prispevki, da smo v letošnjem poletju cerkev obnovili in jo razpadanja rešili. Naj tud-N V''bodoče naše cerkvice krasijo naše hribčke in vasi in naj svetu oznanjajo, da tukaj prebiva veren slovenski narod. V imenu faranov se vsem dobrotnikom zahvaljujejo ključarji z župnikom vred. Bog plačaj! Imena darovalcev: Po $20: Nick Horvat, Louis Babic, Joseph Pptric; po $10: Joseph Bajuk, Ivan Plut; po $5: Louis Bajuk, Matija Petrič, Joe Nemanič, John Witmar, Tone Brodarič; po $4: Frank Božiček, po $3 John Cesar, po $2: Alojzija Ati-lik, Mary Babic, roj. Plut, po $1 Terezija Molek, Pepca Skrabec, Joe Mavretič, Stefan Zore, John Grsic, Stan Jelen. Poslano žup niku skupno $122.00. Gornji zahvali se pridružu jem tudi podpisani s srčno željo, naj ljubi Bog in sveta Marjeta povrneta vsem dobrotnikom. Ti darovi so živa priča globoke vere, kakor tudi ljubezni do nikdar pozabljene rodne grude, do naše drage domovine Slovenije. Posebej se želim zahvaliti ge. Lenki Stukel, katera je nabrala in poslala g. župniku tako lepo vsoto. Bog plačaj rojakinja! Še enkrat vsem darovalcem prisrčna hvala, obenem pa blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, hvaležni Louis Babic. ------o—----- S kolesom okoli sveta MONTREAL, Que. — Slovenec g. Viktor Zajelsnik iz Montreala se je podal s kolesom okoli sveta. Potovanje je začel leta 1957 iz Vancouvra do Mexico; iz Mexico se je vračal po Združenih državah do Montoeala, od koder se je odpeljal s posredovanjem slovenske potniške agencije World Travel Service z ladjo “Vulcanio” preko New Yorka POZOR! Novo otvorjeni krznarski salon izvršuje vsa krznarska dela po najnovejši modi. Strokovna popravila z garancijo. Cene najnižje. FURRIER SALON POPOV 233 Spadina Ave Toronto, Ont. Slomšek velik slovenski rodoljub doljub in kulturni delavec. To delo je nadaljeval kot kaplan in pozneje kot Spiritual, župnik in (Nadaljevanje) Škof. Sadovi njegovega narod- 1. Ljubezen do slovenskega nega dela so ostali do danes, naroda, do njegove mile besede v “Drobtinicah” 1. 1849. herein pesmi mu je začela kot dečku mo j.aje slavospev slovenskemu vcepljati že njegova mati. Slom- jez{kU; “. . . Materinski jezik je šek sam večkrat omenja, kako najdražja dota, ki smo jo dobili mu je mati pripovedovala mične 0(j svojih staršev; skrbno smo ga >ovesti in prepevala pesmice, dolžni ohraniti, olepšati in zapu-'Ijeno delo je nadaljeval kaplan svojim mlajšim, človeški .Prašnikar, ki je zbiral ukaželj- jejrjijj je talent, katerega nam je ne dečke in jih učil brati in pi- izročil Gospod nebes in zemlje, sati. Med njegovimi najboljši- da bi z njim barantali.in storili mi učenci je bil Anton Martin veiik0 dobička. Kdor svoj ma-Slomšek. V novomašni pridigi terinski jezik pozabi, svoj talent je Prašnikar svojemu nekdanje. maiopndno zakoplje . . . Oj Iju-mu učencu rekel tudi tole: ‘ Ti ^ jQpj jn pošteni slovenski masi bil prvi med vsemi otročiči, terni jezik, s katerim sem prvič d si z veseljem k mojemu na- klical svojo ljubeznivo mamo in uku pritekel in zvesto vsak dan dobrega ateja, v katerem so me zahajal v šolo dve in, pol leti.” ] moja mati učili spoznavati Bo-V gimnaziji v Celju je vzbu- ■ ga, v katerem sem prvič častil jal v Slomšku narodno zavest svojega Stvarnika! Tebe ho-njegov prof. Anton Zupančič, čem kakor najdražji spomin Slomšek pravi o njem: “Bil je svojih staršev hvaležno spošto-Zupančič za tisto dobo iskren j vati in ohraniti, za tvojo čast in Slovenec, ki je prvi dramil svo- lepoto skrbeti po pameti, kolikor H Škof Anton Martin Slomšek lepši kakor nemški izvirnik, čisto prilagojen slovenskim razmeram. Iz mestne gosposke dvorane, s svečami razsvetljene, v icateri nemški pesnik zastonj išče veselja, nas Slomšek prestavi v naše domače razmere na kmetih: “Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, Na lesu pri godcih, kjer sladko pojo. Kot nadžupnik v Vuzenici je Slomšek izdal svojo najboljšo vzgojno mladinsko knjigo “Blaže in Nežica v nedeljski šoli,” ki je še za Slomškovega življenja doživela tri izdaje. Ta knjiga mu je za vse čase zagotovila naslov “ustanovitelj slovenskega mladinskega slovstva.” Kakor pove že naslov, jo je Slomšek je učence, naj se lotijo materinega jezika, ki je zapuščen spal v prahu.” 2. Tako je Slomšek ljubezen premorem; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši Boga hvaliti; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube do svojega naroda in njegovega ] brate in sestre Slovence in že ;izika prinesel že v bogoslovje, lim kakor hvaležni sin svoje Med vsemi bogoslovci je on slovenščino najbolj obvladal in že prvo leto svojega bivanja v celovškem bogoslovju začel svoje sošolce bogoslovce poučevati slovenski jezik. V uvodnem govoru, ki ga je imel v začetku tečaja, je zavračal ugovore zoper ra-30 in pouk slovenščine, ki je takrat bila zapostavljena in je veljala kot jezik neomikancev, ki se ga ni treba učiti; dovolj je znanje slovenščine, kolikor je otroci znajo že od doma. Slomšek pa pravi: “Vse se prenavlja, svet se popravlja, le slovenski jezik bi moral ostati zmeraj star in okoren!” V istem govoru je ljube matere, da, kakor je moja prva slovenska beseda bila, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja.” Slomšek pisatelj Jezik se ne more razvijati brez knjig. To je vedel tudi Slomšek. Zato j,e zgodaj začel pisateljevati, da bi Slovenci mogli zajemati izobrazbo iz knjig, ki so pisane v njihovem lastnem jeziku. Prvi početki njegovega pisateljskega delovanja segajo v bogoslovna leta. Kot kaplan na Bizeljskem in v Novi cerkvi je še bolj uvidel potrebo slovenskih knjig. Vendar je v tej dobi zbi- zelo grajal narodno odpadni- \ ral in zlagal samo pesmi. Kot štvo: “Zakaj tajiš, nespametnež, da si Slovenec, ko vendar slovenstvo na svojčm čelu nosiš, kaj se sramuješ svojega očeta in mater, zato ker sta Slovence?” Svoje sošolce vzpodbuja, naj v letih pripravljanja na duhovniški poklic “prižigajo tudi lučko slovenskega jezika,” da bodo šli med ljudstvo kot dobro pripravljeni učitelji: “Mladi lepi špirhual v Celovcu pa je zače izdajati prevode mladinskega pisatelja Krištofa Šmida. Te prevode so naredili udeleženci tečaja slovenskega jezika; Slomšek jih je — največ ponoči — “pilil, gladil in popravljal” (dr. Franc Kovačič). Tako so že prvih letih Slomškovega delovanja v Celovcu nastale “Prijetne prepovedi za otroke.” Tem je sad bode rasel, katerega bode-'Pozneje sledila knjižica “Dober mo vsadili; že dolgo bode črna dan vza m|ade ^ S temi zemlja naša trupla krila, daleč, knjižicami je Slomšek posta v dolgo večnost bomo stopili in še bode naš trud slovenščini žlahtni sad prinašal.” Tako se je Slomšek že v bogo- ustanovitelj slovenskega mladin, skega slovstva (Kovačič). Kot spiritual v Celovcu je Slomšek spesnil tudi znano JL CAnVVJ OC JV- VJAV/***- V j slovju pokazaF takšnega, kakr- Poljubljeno pesmico Veselja šen je bil vse življenje: velik ro-'dom” z začetno kitico: “Prelju---------------------------------j bo veselje, o kje si doma ... Ta do Casablance. -pesem je pravzaprav prevod Od tam je nadaljeval pot s ko.‘““' 8 ,kfZe nam’ kako * , . , v , Slomšek znal tuje predloge pri lesom m je dosedaj Ze obiskal , • • , , v sledeče države: Avstrijo, Fran- /» '» v duhu nase- eijo, Skandinavske dežele, Rusi. ga tZadld° kitico v tej jo. Poljsko, Cehoslovaško. Se- pesml Je c sto na"ov°1 dodaI-daj se nahaja v deželah Bljižne- i n'° 'f obrntl mish na ga vzhoda. G. Viktor Zajelsnik' onos ra,:slt? .OTl)en)e: Le «“ potuje s kolesom znamke “Tor-1 Ve'eJe.“? ca,'a na v Piesre‘ , ,, . a . i cm deželi, kjer mlado je vse; pedo” in se bo vinu v Kanado m ’ Trpljenje v taisto deželo ne zna, Le tamkaj je pravo veselje doma.” Pesem “Preljubo veselje” je nastala v šolskem letu 1836-37 Martinovem. Bogoslovci četr tega letnika so za god svojega sošolca Martina Sevnika hoteli zapeti nekaj pesmi; med njimi prostorih World Travel Service je bila tudi nemška pesem “od v Montrealu dne 1. septembra, vese^a (Die Freude), ki jim je lepo napreduje. Dosedaj je bilo Posebno ugajala. To pesem izposojenih 300‘knjiga in.: bralci: ra(Ii zapeli po slovensko, i-lptro najraje segajo po knjigah : slo- stopi eden izmed njih k spij it u-venskih klasikov in romanih Mo-' ato'in ga prosi za slovenski rpre-dre ptice iz I^jubljane. | vod. Preden sta minuli dve uri Vladimir Urbanc. Je Slomšek prinesel pesem po- spomladi leta 1960. -----o--- Slovenska knjižnica v Montrealu lepo napreduje MONTREAL, Que. — Slovenska knjižnica, ki je bila odprta v 1848. je bilo na Slovenskem malo šol in še te so bile nemške, zato slovenskim otrokom niso mogle skoraj nič nuditi. Zato so prišle v navado nedeljske šole, v katerih so poučevali v slovenskem jeziku. Tem šolam je bila namenjena knjiga “Blaže in Nežica.” Za tiste čase je bila ta knjiga posebnost. Njena pomembnost je daleč presegala meje slovenskega naroda. Kardinal Schwar-zenberg je dal “Blažeta in Nežico” prevesti na češki jezik, iz Moskve so takoj naročili 80 izvodov, na petrograjskem vseučilišču so knjigo dolgo rabili kot pomožno knjigo pri vzgojeslovju. (Konec prihodnjič.) KRIŽEM PO KANADI Zaradi zgodnjega snega je še vedno na poljih prerijskih po-crajin nepožetega okoli 260,000,-000 bušljev žita, od tega kakih 100,000,000 pšenice. Upajo, da bo del tega žita še mogoče spraviti, če ne preje potem spomladi. To, kar bodo naželi tedaj, ne bo za drugega kot za živinsko krmo. * Napovedujejo novo zakonodajo za olajšanje ločitve zakona. Ta sedaj dovoljena samo na temelju dokazane nezvestobe. Nekateri bi radi dovolili ločitev tudi za slučaj “zapustitive,” krutosti in neozdravljive duševne bolezni. Podobni predlogi so oili pred parlamentom že v preteklosti, pa niso dobili večine. Verjetno tudi sedaj ne bo dosti drugače. Kanada se zaveda, da je zdrava in trdna družina osnova zdrave družbe in — države. * ^ e' Imenovana bo na eni večjih ameriških univerz skupna ame-riško-kanadska komisija, ki bo proučevala vprašanje alkoholizma v obeh deželah. ♦ Skupno je bilo odobrenih na prekokanadski avtovelecesti del za $528,000,000. K tej vsoti je prispevala zvezna vlada $315,-000,000. • ❖ Zvezni parlament bo v januarju razpravljal o odpravi smrtne kazni. Novo zasedanje se bo začelo 14. januarja. ^ * A Na stotine Indijancev na zahodni obali Vancouver otoka je zaradi lakote blizu smrti, ker je letos bil skrajno pičel ribolov. * Zdravstveni ‘oddelek v Brit. Kolumbiji je objavil, da so imeli tam letos 104 slučaje polia, od tega 13 smrtnih, med tem ko jih je bilo lani le 13 in samo tri smrti. * Prihodnje leto bodo na cestah Manitobe uporabljali radar za odkrivanje prenaglih vozačev. * Prihodnje leto bo gradnja avtocest v Ontario precej omejena, če ne bo zvezna vlada dala na razpolago novih finančnih sredstev. Omejili bodo v takem slučaju tudi dela na pol dograjeni 401, ki teče 500 milj daleč od Windsor j a do ontarijsko-kvibe-ške meje. * Zaradi stavke 850 stavbnih mi. zarjev in tesarjev je bilo v Hamiltonu v Ontario odpuščenih okoli 7,000 gradbenih delavcev. * Chrysler Corp. je ustavila produkcijo vseh osebnih in tovornih avtomobilov v Kanadi do srede decembra zaradi pomanjkanja jekla. * Predsednik pokrajinske vlade Kvibeka Suave je dejal, da splošnega zavarovanja za zdravljenje v bolnišnicah ne bode uvedli, dokler ne bo posebna komisija celotnega vprašanja natančno proučila in dognala, koliko naj bi tako zavarovanje pokrajino stalo. * Razgovori med železniškimi družbami in železničarji so se začeli še prejšnji ponedeljek in se včeraj nadaljevali, toda do kakega sporazuma je še dolga pot. * Vlada proučuje predlog neke družbe, ki je pripravljena odpreti novo jamo v bližini one v premogovniku v Springvillu v Novi Scotski, kjer je našlo lansko jesen smrt 75 mož. DOLG PREDOR Najdaljši namakalni predor na svetu bo menda Alva Adams, ki ga grade v Rocky Mountains. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska za hišno delo, enkrat na teden podnevi. Dva odrasla. Kličite SK 2-1132. MALI OGLASI V najem 4 sobe zgoraj se oddajo odraslim na E. 61 St. Poizve se na 1083 E. 67 St., od 4. do 7. ure zvečer. —(il,4.dec) Stanovanje se odda Lepo. in čisto 6-sobno stanovanje na E. 64 St., tri spalnice, beneški zastori, poploščena kuhinja in kopalnica, plinski fur-nez, avtomatični vodni grelec, samo odraslim. Kličite EN 1-2646. —(234) Sobe se odda 4 sobe se oddajo na E. 63 St., poceni. Kličite GL 1-3781. (235) Apartment v najem 5 sob in kopalnica, spodaj, na novo dekorirane, se oddajo blizu E. 73 in St. Clair. Kličite EN 1-4585 pred 3. uro pop. (235) Naprodaj 4-sobni bungalow, nič kleti, velik lot, sadna drevesa. Idealno za starejši par. Cena $9,750. Blizu E. 185 in Lake Shore Blvd. RE 1-7075. (233) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in velikim zaprtim porčom ' oddajo za $45 na mesec odraslim. Kličite HE 2-1397. (231) V najem Oddajo se 3 sobe zgoraj s kopalnico. Privatni vhod. garaža. Na 6310 Carl Ave. Tel.: EX 1-7562. (231) Sobe se oddajo Tri opremljene sobe se oddajo v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-9661. (232) Sobe se oddajo Dve sobi se oddasta, poštenim fantom v Euclidu. Kličite RE 1-4028, (231) Kadar ste prehlajeni! pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi! . MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti! AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL - MAZZETTI: £ S Junakinja iz Štajra| sl morali kričati vsi kamni v Štaj-j Učitelj je deklico slavil na- lepše, zadnjič sem ga v svoje (vsi. Torej velja beseda : Na bert, ki so se mu širile pi si O ■» i i -i .i * . ___1 :1 ¥. 1 W I i Vi r> o /-J /-\t rl Vi -i 1 Vi Vi/-ia + r\ A ^ Wl i i 1 O !U fl • veliko začudenje videl v cerkvi njih sadovih jih boste “Tu gre vse križem, kaj? Pa enkrat čenčati o stvareh, ki vas pomislite, da po dnevi nimam nič ne brigajo, in izbrišite to nobenega časa. Dvaindvajset prazno slavo. Še nikdar niste otrok imam v dveh razredih, zapisali večje budalosti!” Krep- brs^7, J^vi Albert* zraven se pa hodi pisat učit še ko je udaril z roko na rokopis. 1 ’ 1 nekaj odraslih fantov in de- j urpo nj resj» je seciaj vzrastel klet. Tako gre dan za dnem. Pi- ^-ucjj Lmdner. “Molčim naj, saj sati moram ponoči. Od samega molčim,” je robantil da- čečkanja se mi kar temno dela jje «£)a me nj^ ne briga. Bri-pred očmi. Sicer pa letos ni bi- ga mej Albert, največji pridigar lo kdo ve kaj novega . . . Oj, irAzovednik v štajru, briga nas kaj boste rekli k moji latinšči- vse £e sem zapisai 0 roparjih, ni — uboga pokveka je . . .” ru, po katerih so od nekdaj ho- prej: dili naši katoliški starši! Vaše j “Gospod, samo en zgled. Pred jpri vaši pridigi ... In on ni edi pridige da so bob v steno, kaj? nedavnim je prišel tje na ve- ni, ki ga je spreobrnila beseda O Božiču smo imeli letos tri- čerjo Švedkorar, ki je slab ka- te deklice . . . Zares, božja mi-deset svetih obhajil, veste li,'tolik. Doma ima luteransko že-'lost je ž njo . . . Poznate li, go-koliko smo jih imeli, preden ste'no in denarjev na kupe, vere spod pater, Abrahama, štajer-^ prišli vi sem? Nič in nič je nič,'pa in božjega strahu niti zajdorfskega mesarja? Jud je in je lahak račun. Če pa mislite, da J vinar ne. Starina je zahteval, rekel, da je Štefana makabejska! morate spreobrniti luteransko sodrgo, pa vedite, da se grozdje ne trga s trnja, ampak z vinske trte. Veselite Se, katoliške vinske trte že brste, to je vaše delo.” “Da, pri nas vinske trte znali.” spo- je čutil, kako se mu lajša srce- (Dalje prihodnjič.) o uimah, ki sp nas zadele, o V letopisu se je bralo o ro-i Hendelnu, o največjem blago-parjih, ki so bili ono leto obso- slovu, ki ga nam je naklonil jeni na smrt, o raznih uimah. Bog, a naj molčim? To bi bila ki so zadele Štajer, o Hendel- nehvaležnost nasproti Bogu, Al-novi izvolitvi je bilo zapisano, bert ostane v letopisu, to vam da je bila to velika nesreča za povem, gospod.” Štajer. Pater Albert je bral: j “Prvo nedeljo v septembru je1 “potem P^ite, kar hočete,” pridigal Albert, apostolski mož. se Je grenko smehljal Albert. Šestnajstega septembra je zopet Zapišite pa tudi, da pridige te-pridigal Albert.” Prvikrat je bi- §a velikega pridigarja nikomur lo njegovo ime ovito z rdečim ne hasnejo, da se štajer ni po-vencem, drugikrat pa z zelenim boljšal nlti za las- odkar Psuie lovorjem. Tedaj se je pobožne- na leci- Sicer bom Pa Prihod-mu patru, ki ni hotel ničesar ni° nedeli° sklenil svoJe Pridi-vedeti o hvali, potemnilo čelo. še in bom za naPrei bral samo Nejevoljno, skoraj jezno je vr- sveti evangelij. Pa tudi tega bo gel rokopis od sebe proč. Uči- 10113111 konec’ ker bo moj Pred-telj je bil v zadregi m je rekel: stojnik Poklical boljšega.” Menihu, ki so mu vse nade splava- “Gospod pater, vam li ni le po vodi, je mlado, gorečo du-prav, da sem tako zapisal? To šo razjedala grenka bol, ki jo je je ljudski glas. Naj ga slišijo še bolj užgala preprosta beseda v tem samostanu, kjer vas ne tega moža. Zato mu je ušla ta znajo ceniti. Eden vas celo čr- beseda, ki bi je v mirni uri ni-no gleda.” kdar ne bil izpregovoril, naj- ‘“Lepo vas prosim, molčite,” manj nasproti tujcu, je krepko vzkliknil Albert. “Li žal mu je bilo, da je tako naj ves svet ve, kaj mi je trpe- govoril, pa bilo je prepozno. U-ti v samostanu? Nikomur ni- čitelj se je ves razvnel in je re-sem črhnil o tem, nikomur to- kel: “Tako! Ta bi bila lepa!” S žil. Red mi je nad vse. Nikdar svojjmi suhimi rokami je zagra-ne razkrivam ran svojih bratov, bii Albertove in jih je trdo dr-zakrivam jih. Kakor bi me kdo ^ kakor bi se bal; da mu me. udaril v obraz, me boli, če tako nih ng uide «Vi ne smete več govorite. Nehajte že vendar pridigovati) drugi da pridej se. — 11 1 11 ' ... ■ daj, ko sedi Antikrist na presto- lu in se razen vas vse trese pred njim? Nikdar! Potem bi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN GLEN ELLYN — By owner, transferred. 3 bedroom ranch, new fuYnace, 1 ta tiled baths, full basement, garage, cabinet kitchen, dishwasher. Nr. CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY ches^lrinsportatiom Must‘'see^im DELICATESSEN and RESTAURANT — Going business for 40 years. side to appreciate. $24,CU). — Call collect Glen Ellyn 1269. (234) REAL ESTATE FOR SALE $5,000 DOWN buys 3 large apartments. Near Cubs Park. Apartment for buyer. Phone LOngbeach 1-1092. (231, Will sell reasonably due to health. — Ron’s Delicatessen, 3501 W. 5th Ave., Chicago. SA 2-9107. (233) DAIRY and FOOD STORE — May-wood. Good location. Sell on account of illness. Tsuns. Reasonable. — Phone MUrray 1-0378. (231) HELP WANTED MALE ENGINEERS Experienced in the Design of Hydraulic Components Investigate the opportunities with this young, expanding division of one of America’s top engineering corporations. Work and live near the shore of Lake Michigan in the heart of the fruit belt. This division .provides a good working environment, liberal fringe benefits and salaries commensurate with experience and ability. Write or Call Collect Mr. Lovellette or Mr. Hennum BENDIX AVIATION CORPORATION LAKESHORE DIVISION “Da!” je učitelj predrzno u-daril na klečalnik. “Povejte, gospod: Li ničesar ne veste, da imamo v Štajru dober zgled? Ali kaj? Li ne prihaja vse to od vas, saj hodi k vam k sveti spovedi?” V hipu se je Albert dvignil kvišku, temne poteze na obrazu so se mu napele. Besede pa ni spregovoril. Dobro je vedel, kdo je ona, o kateri govori učitelj. “Častiti gospod me gleda, kakor bi me ne umel; pa mislim, da me ume,” se je smehljal zgovorni mož. Ravnokar so bili še mogočni oblaki na nebu in so zastirali celico. Naenkrat je po-sijal v sobo svetel žarek in je kakor zlat ptiček plaval po sobi okoli. “V mislih mi je Šventneričina Štefana in njena mati, ki ima gostilno. Njena drobenčad je pri meni v šoli. Da vam povem, gospod, veliko gostifen sem že videl, kaj takega pa še nikoli ne. Človek ne bi verjel, da je Štajer luteranski, če gre tje v goste. Podobi naše Ljube Gospe in sv. Jožefa visita v gostilniški sobi kljub vsem Hendel-novim prepovedim. Pa kako sta ovenčani z venci, pa luč gori pred njima vsako soboto. Ta re-na razume svojo stvar, to je treba videti in slišati . . . Taka je kakor Ljuba Gospa na steni, samo da ena molči, druga pa govori, ne mnogo, pa Ijubeznji-vo in modro.” “Res, pobožno dekle je,” je rekel Albert. Zlati sončni ptič je blesteč se smukal po meniški celici semtertje, zunaj po hodniku so se podili samostanski dečki-pevci ter se smejali. Gospod pater, ljubeznjivo in modro, ne pravim preveč! Seveda, zna tudi osorna biti. Če se hoče kdo okoli nje smukati ter se ji dobrikati — je namreč kaj lepa — že se obme in — ena-dve-tri — je že zunaj. Toda, če pride govor na verske reči, takrat se vam drži kakor hrast in gorovi tehtno in preudarno, kakor bi tehtala besede na zlati tehtnici.” Albert je počasi stopal po sobi gori in doli, roke je imel sklenjene in je poslušal. Preprosti klepetač je naenkrat postal ves drug, pravi božji sel. In to dete božje previdnosti, o katerem govori . . . li nisi ničesar vedel o njem? Nisi li že dvakrat gledal v globino njene čiste duše? In vendar si pozabil nanje in nisi več zaupal v Boga. Albert, sram te bodi! pečeno piško — na petek • • ■ j devica z medinskega gorovja. ^ Štefana mu je mirno rekla: (Rekel je, čast, komur čast, in “Gospod, danes je petek.” Se-!vi, pater, pravite, da Bog; ni, daj pa je dedec začel psovati (blagoslovil vaših besedi. Štefa-farje, ki so že ob vso oblast. Saj na je vaša spovedenka, to vemo je tudi on katolik, toda za farje in njih zapovedi se ne meni noben pameten človek več. Štefana ga je gledala s široko odprtimi očmi, ki se svetijo kakor božje zvezdice na nebu, in je rekla: “Gospod, zabavljati je lahko, katoliško živeti je teje, pa toliko častneje.” Nobene besedice ni več črhnil in, gospod pater, kar je naj- St. Joseph, Michigan G Arden 9-3221 (231) V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpoš-Ijemo, kamor želite! NAROČITE! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 AVE AFELY AVINGS •13 last ISSth Straat a3000 EuclUl Avanua •239 Sl. Clatr Avanua Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio DUAL SPEAKER OMmafthenk* Radio' • 8 tubes plus rectifier • Two 6'/z" G-E Dynapower speakers • Output jack for tape recorder • Continuous tone control • AFC — Automatic Frequency Contrpl — locks stations in tune • Two built-in antennas trict includes 90 day warranty on both pans and labor. OBLAK FURNITURE COMPANY 6612 St. Clair Avenue HE 1-2978 GREEN EAGLE STAMPS! USE OUR CHRISTMAS LAY-AW AY PLAN! ' u V -O'...., "'T'. V. V' mP-'. GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.73 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Mullally Funeral Home zračevaijTTsistem AMBULANTNA POSLUGA 365 East 156th Street POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-941> “Res, velja!” je vzkliknil Al- 1 Petinšestdeset let nudi KSK.J ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovanska podporna organizacija v Ameriki Premoženja: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kj'er se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. ■ K. S. K. JEDNOTA sprelcma pod svoje okrilje moške in ženske ( od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.CO do $13,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VRIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. V BLAG SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA Anton Grdina ki je zaspal v Gospodu 1. decembra 1937 Zakaj s:, predragi šel od nas? Oko nam Tvoje več ne sije, Samevamo brez Tebe, dolg je čas, srce ljubeče več ne bije, prgrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, za Te se gorka solza lije — zaman, zaman, Te kličemo nazaj, a zaman, Tebe krije grob hladan. .Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE SNAHE, ZET, VNUKI Cleveland Ohio, 1. decembra 1939. Ig NENAPOVEDANI GOSTJE — Skupina angleških vojakov v tanku na\ patroli skozi malajsko džunglo se je nenadno znašla pred skupino slonov, ki se niso dali prav nič motiti. Sloni v Malaji so zaščiteni in se na splošno ljudi ne boje.