RUSKIN IN ŽENE.*) PREVELA LEDA. Na Angležkem je domovina ženske emancipacije. Že koncem 17. veka je neka Angležinja, Mary Astell, zahtevala, da se postavita oba spola na isto duševno sta- lišče ; sto let pozneje, leta 1792., obeloda- nila je Mary WoUstonecraft nenavadno knjigo : Vindication of the rights of woman, *) A. Wilmersdoerffer, >Die Frau«, februarski zvezek 1901. ki je moraia napraviti globok utis, kajti tu je prvikrat žena v presrčnih besedah oznanjala resnice o svojem spolu ter tir- jala za-se in za svoje sestre pravic, katere se jim more pritrgovati le v škodo celote. V posvetilu knjige Talleyrand-Perigordu, — natisnjenem na prvih straneh, piše : »Glavni moj razlog, da se zavzemam za pravice žen, temelji na jednostavnem na- čelu, da žena, ako je ni vzgoja povzdignila v družico moža, ovira napredek znanosti in čednosti. Le kedar je resnica skupna last vseh, zamore uplivati na obče delo- vanje in nehanje ; žena pa je le tedaj lahko sotrudnica moža, če ve, zakaj naj je krepostna; če je svoboda ojačila nje razum, da se zaveda svoje dolžnosti in razume zvezo, v kateri se nahajata nje resnično blagostanje in njena čednost.« Kar se je moralo zdeti za dobe Alary Wollstonecraftove le kot daljna sanja pri- hodnjosti, to se je dandanes na Angležkem uresničilo, in bolj nego kje drugod v Evropi je tam postala žena v javnem in zasebnem življenju duševna družica in sotrudica moža. To se jasno izraža v načinu, kako tam oba spola med seboj občujeta. Bojazljivo for- melna, zavrta dvorljivost, ki jo še drugod kažejo možje v občevanju z ženami višjih krogov, je tu skoraj docela izginila, in mladeniči ter dekleta, možje in žene se srečavajo s svobodo in mirno gotovostjo, ki je utemeljena v medsebojnem spoštova- nju in priznavanju. V prvi vrsti je pripisati boljši položaj angležkih žen pač okolnosti, da je sedela tam na prestolu nad .šestdeset let žena. V deželi, ki je vzgojila že več pokolenij moš- kih v zavesti, da je najvišja državna oblast utelešena v ženi, se misel o ravnopravnosti žen pač lažje udomači, nego pa tam, kjer ve vsak šolarček, da njegov spol izključuje žene od prestolonasledstva. In angležki meščan, ki je povzdigal svoje oči h kra- ljici, je ljubil in častil v njej ob enem i ženo. Povzdigovanje viteštva napram že- nam, kakor ga kaže angležka umetnost in književnost naše dobe, temelji vsekako de- loma v tem čutu lojalnosti. Okolnost, da so odlični pesniki in umetniki, ki so živeli za vladanja kraljice Viktorije, se klanjali ženam v novem, čistejšem duhu, da sta Tennyson in Spowning propovedovala tisto ljubezen, ki nas povzdiguje in združuje duše, in da je Burne-Jones v čudovitih ženskih podobah, ki jih je ovekovečil s svojim kistom, nam razkril žensko dušo v njeni mistično znameniti plemenitosti, vse to je dalo vladanju te žene neminljiv sijaj, in poznejši rodovi bodo n-.orda v času kraljice Viktorije videli zgodovinsko dobo, ki je prva prinesla ženam pravo ccnjenje, pravo priznavanje. Ženski pokret je seveda tudi na An- gležkem kakor drugod vzbudil srd navad- nega, povprečnega moža, ki je videl, da preti nevarnost njegovemu nadvladju. Na drugi strani pa se je, ker je bil tam čas zato že dozorel, našlo med izvoljenimi za- stopniki močnega spola zagovornikov, ki so blagodejno uplivali na javno menenje v prilog povspenjajočih se žen. Saj je postalo delo angležkega filozofa Johna Stuarta Milla evangelij . vseh braniteljev ženstva. A še bolj od zahtev abstraktnega mislite- Ija so besede Johna Ruskina, ki dihajo življenje in Ijul^ezen, v mnogih tisočih, moških in ženskih duš vzbubile prepriča- nje, da je najboljše sadove civilizacije mogoče doseči le v skupnem stremljenju, da nam lepša bodočnost more vzcvesti le iz mirnega sodelovanja obeh spolov. Bil je mogočen duh, ta John Ruskin : bil je estetik in etik, umetnik in kritik, vseučiliščni profesor, praktični reformator in potujoči učitelj ob enem. Kakor redko kedaj, se je v njem družila dobrota z ve- ličino ; njegov upliv je segal skoro na vsa polja človeškega delovanja, vladal je v jednaki meri umetnost in življenje. Isto življenje, ki se filozofom in sanjačem mno- gokrat zdi tako revno, njemu je nudilo 238 obilico čudovitih možnosti ; spoznal je bil neizmerno bogatstvo, dragocene zaklade, ki so last tistega, kateri se je naučil razu- mevati lepoto in veličino sveta ; neprestano je stremil za tem, da bi neizčrpno veselje do življenja, katero je našel sebi, podaril tudi drugim. Njegov duh ni vstvarjal, nego spoznaval ; narava, ki mu je odrekla moč ustvarjanja, odškodovala ga je za to z da- rom, da je vse kar je in nastaja, naravo in dela človeških rok, videl v novi luči ; ob enem mu je dala duha, ki ni miroval in počival nikoli, vroče čuteče srce in nes- končno fino organizirano vest — na tak način je moral postati vzgojitelj prve vrste, in ko je umrl ob zori novega veka, zapu- stil je v svoji domovini na prošlem veku neizbrisno utisnjen pečat svojega duha. Iz njegovega bitja, njegovih besed izhaja mo- gočna privlačna sila, katero občuti vsak- dor, ki z odprtim srcem sprejema njegove spise, in vse, ki so stopili v čarobni krog njegovih idej, on jih pričvrsti, kajti ne polasti se samo naših misli, ampak pre- trese nam tudi vest ter o našem delu in mišljenju zahteva odgovor. Nočemo se tu- kaj podrobnejše baviti ž njim niti kot kri- tikom na polju umetnosti, niti kot refor- matorjem na socijalnem polju. Obe ti stroki je njegov duh enako oživljal, bolj morda nego pred njim katerikoli posamez- než. Njegovo estetiško delovanje je pro- vžročilo preokret v angležkem umetniškem okusu, s čemer je mej drugim v zvezi vstajenje umetne obrti. Njegovi genijalni doneski k socijalni etiki pa, s katerimi jo dokazal, da pravičnost in ljubezen do bliž- njega vzdržujeta, a samopašnost razjeda državo in posameznike, niso le pomagali podreti vere v takrat veljavno načelo »laisser faire« ; marveč on je umel tako dobro na prastarem neomajnem temelju zidati novo, da se mu je posrečilo celo to, da so i srca njegovih sodobnikov, vzgoje- nih v materijalizmu, vsplamtela navdušenja za socijalne ideale, >. Ta površna opozoritev na njegovo splošno delovanje naj tukaj zadostuje ; od sih dob se hočemo baviti le z njegovimi idejami o poslanstvu žene. Mirno g"ospo- darstvo nad samim seboj in požrtvovalna moč ljubezni, bistra razsodnost žene, katere ne zmoti tako lahko slepa strast, dali so ji v njegovih očeh, v stvareh vsakdanjega življenja, duševno premoč, in namen' žene je videl v tem, da ista bodi svetovalka in vodnica moža. Saj je nekdaj v javnem predavanju izrekel drzno trditev, da še noben mož na zemlji ni prav živci, kate- rega ni očistila ženska ljubezen, katerega ni okrepilo žensko junaštvo in ni vodil ženski takt. Da-li je bil v stanu, ustvariti si v tem in v drugih vprašanjih svojo sodbo in da-li je znal utemeljevati svoje nazore o ženah, o tem nas naj kolikor toliko poučijo sledeči površni podatki. On je velik pred vsem po svoji ple- meniti ("istosti in po neskončni mnogoli- čnosti svoje bogate narave. V njegovem bistvu se je družila eneržija in moč moš- kega duha z bogato čutnostjo žene ; on si je na čisto poseben način prilastil pre- danja prošlosti, in njegova zgodovinska zavest je enako objemala sedanjost in bo- dočnost. Iz njegovega krepkega, jasneg-a in vendar tako slikovitega stila govori razločno njegovo pozitivno naziranje sveta ; sliko skupnosti je nosil v svoji duši in umel je edinico, njegovo notranje oko je gledalo namen in smoter. ZatO' pa zaslu- žuje, da njegovo besedo poslušamo o vseh velikih vprašanjih, ki se tičejo človeštva. V ženskem vprašanju pa je bil njegov glas še celo posebnega pomena, ker je bistvo duševno in moralno vzvišene žene bolj razumeval, nego večina če prav iz- branih mož, kajti, kakor smo že gori na- mignili, bil je tem ženam duševno soroden in jim blizu po bogastvu in nežnosti du- ševnega življenja. Razven tega je imel še izredno mnogo priložnosti, da je spoznal in opazoval dobre žene najrazličnejših slo- 239 jev. Koče revežev na Angležkem, v Švici, na Italijanskem je obiskoval kot prijatelj in dobrotnik. Iz ljubezni in veselja do stvari je nekaj časa v neki dekliški šoli • vodil pouk in igre ter je v svoji krasni knjigi: Ethics of the Dust, pisani v pogo- vorih, obrazložil ne le zelo zanimivo in budivno učno metodo, nego pokazal tudi fino razumevanje značajev svojih učenk. Razven tega je skupno z miss Oktavijo Hill, eno najboljših svojega spola, v vz- hodnem delu Londona delal posrečene po- skuse z nastanjanjem revežev ter je bil v poznejši starosti svetovalec in takorckoč dušni pastir mnogih preprostih in tudi viso- kih žen, ki so povzdigovale k njemu svoje oči kakor k svetniku. Stroga in modra mati ga je edinca sicer bila zelo ljubila, a je v svojem puritanskem načinu ž njim skoro brezsrčno postopala ter ga vzgojila v točni pokorščini. Kolikor pa je tudi duševno prekosil to svojo strogoverno mater, ostal ji je zvesto udan do njene smrti, in v svo- jem poslednjem delu, Praeterita, v katerem nam je zapustil zgodovino svojega življe- nja, je ponovno opozoril na to, da je za najboljše, kar je bilo v njem, dolžan hvalo strahu in načinu, kako ga je seznanjala se Sv. pismom mati. O najbridkejši izkušnji, ki jo je doživel, ko ga je izdala soproga, molči tudi v svojem življenjepisu. Žene so ga ljubile in oboževale, žalile in izdale, a ka- kor v vsem drugem, ostal je tudi v tem oziru čistega srca in pravičen. V svoji slavni knjigi Sesame and Lilies, katero poleg njegovega socijalnopolitiškega spisa Unto this Last skoraj največ čitajo izmed vseh novejših angležkih knjig, nam je za- pustil s premagujočim duhom obeleženo svoto svojih izkušenj ter ohranil svoje misli o poslanstvu žene. V tej knjigi nahajamo dva essay-a — prvotno predavanja, ki jih je imel ponovno — , katerih prvi, King's Treasuries, govori o vrednosti največjih duševnih umotvorov, drugi pa, Queen's Gardens, o vrednosti dobrih žen, ali, kakor piše Ruskin sam v predgovoru: »tu se kaže veličanstveni upliv, ki izhaja iz dobrih knjig in dobrih žen, ako smo se naučili, kako moramo čitati in kako častiti.« In dalje omenja, daje najboljša moč moža v njegovem ustvarjanju, v nje- govem intelektualnem delu, najboljša moč žene pa v njenem vsakdanjem poslovanju, v njeni čudi ali niavi. Zato pa bodi vsaki ženi, ki je močnega duha in čiste duše, dovoljeno ne le, da se svojim bistvom upliva na svojem domu, kjer naj vlada modro in milo, marveč tudi v širšem krogu. Da bi podprl svoje menenje, da je žena poklicana v vodstvo, dokazuje v začetku spisa Queen's Gardens, da to prepričanje delijo ž njim največji in najrazsvitljenejši pesniki vseh narodov in vekov. Opozarja na dejstvo, da najpopolnejše Shakespearove drame nimajo junaka; slaboumje ali neči- mernost, nestrpljivost, nepoznavanje sveta in abstrahujoča indolenca škodujejo močem njegovih mož ter jih podirajo. Temu na- sproti pa skoro ni Shakespearovega dela, v katerem bi ne našli ene popolne žene. »Trdne in močne, z resno nado v srcu, se z gotovnostjo zavedaio svojega smotra«, so malone brez madeža ter izražajo tip naj- večjega junašt>-a. Katastrofo provzročajo vedno pogreški ali neumnost moških ; kjer pride do rešitve, je ista vedno posledica modrosti in kreposti ženine. Samo eno Shakespearovo delo poznamo, kjer je do- deljena slabotni ženi važna uloga, in tu postane njena slabost osodepolna ; ker Ofeliji v kritičnem trenotku zmanjka moči, ker ne more Hamleta voditi, ko bi nje- nega vodstva najbolj potreboval, mora zadeti osoda njega in njo. Končno opaža Ruskin na tem mestu, da ženske hudobe : lady Macbeth, Regan in Goneril, ki jih slika Shakespeare kot glavne značaje, bi- jejo kot strašne izjeme naravnim zakonom v obraz, ter delujejo tako grozno in uni- čujoče, ker so izdale namen žene : hoteti dobro. 240 »Tako se glasi dokaj jasno svedoštvo Shakespearovo o značaju žen in o njiliovem mestu v človeškem življenju«, pravi Ru- skin. »On nam jih kaže kot nezm.otljivo zveste in modre svetovalke, — nepodmit- ljive, pravične in čiste vzore, — ki so vedno krepki dovolj, da nas očistijo zmot, tudi takrat, če nas ne morejo rešiti«. In Rus- kinu ne zadostuje Shakespearovo svedoštvo. Izmed manjših med velikani svoje domo- vine, ki so bili v tem oziru istega mentnja, imenuje Walter Scotta ; potem navaja kot primer Danteja, ki je spisal svoje nesmrtne pesmi v proslavo svoje mrtve ljubice, ka- tera mu je, kakor je mislil, čuvala dušo. Navaja nam pesem nekega viteškega pevca iz 13. veka, ki poje, da je v pokorni službi ljubljene žene iz divje zveri postal čist človek ; opozarja, da celo na Grškem, kjer je bil neposredni upliv žene tako omejen, v pesništvu ženski značaji Andromahe, Pe- nelope, Kasandre, Antigone, Itigenije in Alkeste utelešujejo tip najlepšega člove- čanstvn ; da so Egipčani, najmodrejši narod starega veka, duhu modrosti dali obliko žene, in da so to boginjo modrosti prevzeli Grki, ki so v pokorni veri v Ateno ustva^ rili največje umotvore, kar jih ima svet do današnjega dne. Vsakdanji, splošni nazor pa je sedaj ta, da žena nima voditi, da bi celo niti samostojno misliti ne smela. Ruskin vpraša- »Ali so se motili vsi ti velikani, ali se motimo mi ? So li morda Shakespeare in Aischylos, Dante in Homer nakitili za nas le punčice ? Ali, kar bi bilo še hujše, so nam predočili nenaravne vizije, katere bi, če bi se sploh mogle uresničiti, povzročile anar- hijo v vsakem gospodinjstvu in ugonobile naše čute? Čeprav bi zamogli to verjeti, morate vendar sprejeti svedoštvo dejstev, o katerih priča srce«. In potem izvaja, da je naravni impulz vsakega blagega mla- deniča ta, da deklico, ki jo ljubi, slepo uboga, da tam, kjer ni zveste vere, čiste ljubezni v srcu moža, da morata tam vla- dati spremenljiva strast in pohotna naslad- nost. Saj je vendar osrečujoča pokorščina mladeniča čisti ljubljenki njegove mladosti najboljša moč in ob enem najgotovejše poroštvo, da ostane stanoviten v dobrem, po čemer stremi. Nihče, meni Ruskin, ne more o tem dvomiti; kako pa je z zelo razširjenim nazorom, da se mora v zakonu uloge menjati, in da mora sedaj biti po- korna žena? »Ali ne vidite odgovarja Ruskin, »kako neplemenit je ta nazor in zajedno kako nespameten ? Ali ne čutite, da pomenja sklenitev pravega zakona le prehodno stanje, ki utisne začasni službi pečat neumornosti in nestalni ljubezni pe- čat neminljivosti ?« Toda Ruskin zahteva za žene le dolž- nost vodstva ; pravica odločevanja mora ostati v rokah krepkejšega moža. Baš za- radi tega pa je tako neizmerno važno, da žena zna voditi, znala bo pa le tedaj, ako ji je vzgoja odprla široki svet velikih misli in čutov, ako ima svoboden pogled, bi- strega duha in srce, polno vročega sočutja. Skupni blagor človeštva je torej odvisen od ega, da se skrbi za vzgojo deklet istotako resno, kakor za vzgojo dečkov. Oba treba kolikor mogoče modro pripravljati za pri- hodnji poklic v življenju, da bosta potem zamogla izpolnjavati svoj namen, ki obstoji po Ruskinu vtem, da se čuti in raz- širja s r e č o. V nadaljnih poglavjih knjige Queen's Gardens se potem podrobaeje bavi z vzgojo deklet. Kako si jo misli, to se pač najboljše čita v knjigi sami ; le tega ne smemo pozabiti, da govori Ruskin v knjigi Queen'» Gardens samo o ženah viš- jih krogov, o katerih je prepripričan, da bodo sčasoma osvobodile sv^oje revne sestre iz stisk in sramote in da bo bodo rešile svet vse socijalne bede. »Vi vzgajate svoje deklice tako, kakor da so namenjene, da se jih postavi za lišp v vaših sobah, in potem se pritožujete o površnosti. Priskrbite jim iste koristi, ki jih uživajo njih bratje — obrnite se do enako mogočnih instintkov kreposti, ka- terih najdete tudi v njih ; učite i nje, da sta pogum in resnica opori njihovega bitja : — ali mislite, da ne bodo odgovar- jale tem zahtevam, ker so same po sebi že sedaj resnicoljubne in pogumne, da-si je ves sestav družbe, kolikor se tiče njih uvajanja v življenje, gnjila plašljivost in goljufija ? Plašljivost je, da se ne upate, da bi jih pustili živeti in ljubiti drugače, nego želijo vaši sosedi : goljufija je, da našim dekletom iz razlogov, ki služijo na- šemu lastnemu napuhu, domikate pred oči vek blešč najzaničljivejše svetne gizdavosti, in to v dobi, ko je vsa sreča njihove pri- hodnjosti odvisna od tega, da se jih ne zaslepi«. Tako je pisal Ruskin pred 36 leti, in da-si njegove besede še dandannes le pre- več odgovarjajo resnici, vendar ni dvoma, da se od tega časa na Angležkem vzgojo deklet posmatra z mnogo resnejšega sta- lišča, da se je tam naziranje žen poglobilo in njih obzorje neizmerno razširilo. Koncem spisa Queen's Gardens uporablja Ruskin še vso svojo premagujoče zgovornost ter zakli- nja žene, da bi uprav kraljevsko oblast, ki jo imajo nad dušami svojih soprogov in sinov, v bodoče obračale v dobro ; da bi svojih interesov ne omejevale več na lastni dom. da bi se ne zapirale več plašljivo pred sve- tom in življenjem, marveč stremile za tem, da postanejo v e d n e, da bi potem mogle pomagati; in on jim prorokuje, da ne bodo nadalje zanemarjale svojih svetih dolž- nosti napram siromakom in zapuščenim, napram tisočem nesrečnih otrok, ki po- trebujejo njihovega zaščitja, njihove vodeče ljubezni, ako se trdno odločijo, da odstra- nijo umetni jez, katerega je napravila okolo njih navada in konvenijenca ter da gle- dajo revščino in pomanjkanje z lastnimi očmi. Na tak način je skušal, da bi zagotovil ženam svoje domovine položaj, katerega jim je priznal, in da bi njihovemu strem- ljenju pokazal čilj in smer. Med mladeniči in dekleti, ki so pred 20 — 30 leti v Londo- nu in Oxfordu skupaj pobožno poslušali njegova predavanja, v katerih je s prema- gujočo prepričevalnostjo oznanjal svojo re- ligijo dejstev in govoril o tisti pravi, pristni službi božji, ki obstoja v milosrčni službi človeštvu, jih je bilo dokaj, ki so se kot delavni možje in žene združili v blagonosno delovanje, ki so v medsebojnem podpiranju in skupnosti nesebičnih interesov spoznali svojo medsebojno vrednost, skratka — ki so uresničili življenski ideal oboževanega učitelja. Kakor v socialnem, tako je bil Ruskin tudi v ženskem vprašanju apostol napredka in miru: in povsod, kjerkoli se danes duh in roke omikanih žen gibljejo v službi javnega dobrotvorstva, kjerkoli se je intinkt materinske ljubezni v blagor ob- čestva m.ogočno razširil čez ozko okvirje družine, povsod se izpolnjuje njegovo pro- roštvo, zmanjšujejo se pregrehe in beda in poka zora lepše človečnosti. 242