Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111,2821 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Ji
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cañado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28,1910, at the postfoffice at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“Glasilo" izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
Ji
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Ji
Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
LETO—YEAR VI.
Chicago, III., 17. oktobra (October) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 42.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
NOVAČENJE SKEBOV V CHICAGI.
V delavski posredovalnici, ki nosi ponosno ime “Austrian American”, novačijo skebe za barone bakra v Michiganu. J. Knight, glavni nadzornik za državno posredovalnico dela, pravi, da bo proti tej posredovalnici uvedel strogo preiskavo, ker agentje nabirajo delavce, ne da bi jim povedali, da je štrajk v Michiganu. Nadzornik je rekel:	“Te fan-
te imam že dolgo na sumu. Posla imajo čez glavo, odkar je štrajk na Calumetu.
Nadzornik ima zaprisežene izjave od 25 delavcev, ki so jih nanovačili agentje, ne da bi jim povedali, da je stavka v Michiganu. Obljubili so jim, da bodo gradili železnico in dobili $2.10 do $2.50 dnevne mezde, poleg pa plačali za hrano le $4.00. Ko so delavci prišli v Michigan, jih je pri Quincy Mills sprejelo osem vojakom.
Vprašali so agenta, kaj pomenijo vojaki. Odgovoril jim je, da se jim ni treba bati nič hudega. Ko so prišli do hiše, v kateri so imeli stanovati, so jim predložili neko ponisano polo v podpis. Na poli je bilo zapisano, da se zavežejo, da se ne bodo pridružili nobeni uniji, in da izjavljajo, da niso člani nobene unije.
Po tem so jih ougnali kakor ovce v rudnike, kjer so morali nakladati gramoz in skalovje na vuzkivc. Priganjači so stali vedno za petami in kričali, da so leni. Hrana je bila taka, da bi jo nepovohal niti pes. Jajca, prepečenec, kruh, umazana voda so bili redno na jedilnem listu. Ko so protestirali proti takemu jedilnemu listu, so jim povedali, da gredo lahko v p—1. Ko je neki prisiljenih skebov ugovarjal, ga je najeti birič pobil na tla. Potem je zgrabil nekega Meyerja za vrat, a ker mu ni bil kos, je poklical še druge biriče na pomoč, ki so pričeli streljati na skebe. Meyerja so tolkli toliko časa s samokresi po glavi, da se je v krvi zgrudil na tla.
Ko so skebje ponovno in energično zahtevali, da se jih izpusti, so jih še le po daljšem protestiranju postavili pod kap, ne da bi jim plačali en cent. Po pet in pet so jih odgnali na prosto in fotografirali. V rudnikih, kakor v hiši, v kateri so stanovali, so ravnali z njimi kot z jetniki. Vsi izjavljajo, da ne bi šli v Michigan, ako bi vedeli, da je tam štrajk in da so vsaki dan zahtevali, da se jih naj odslovi, ker nočejo skebariti.
, “Glasnik”, ali ni to peonaža, ki je strogo prepovedana po zveznem zakoniku — a?
GLASNIK V SLUŽBI BARONOV BAKRA.
V 41. štev. z dne 10. oktobra prinaša “Glasnik” doslovno: “Dne 4. novembra bo vrhovno sodišče obravnavalo o nadaljni sodnijski prepovedi, s ktero se začasna prepoved izreka stalno.
Nismo sicer od interesiranih krogov podučeni, kaj nameravajo pravni zastopniki unije sedaj storiti, vendar smo pa prepričani, da se bode začel sedaj boj v zvezinih sodiščih, ker bodo odvetniki unije začeli napadati in-.iunkcijo kot protiustavno. Njim .ie vse eno. kdo dobi, samo da oni izžemajo denar od delavcev. In ta štraik jim je prišel res kot mastna kost. Oni bi tudi uložili tožbo proti možu v mesecu, kate-rega je slavni Levstek tako krasno opisoval v svoji pesmi o Tbsrnžu, svetokrižkem kovaču.”
Tako “Glasnik”! Kaj je povedal s tem.? Nič druzega, da sodnijska prepoved ustavna
da se bo uložil priziv proti nji le radi tega, da se izžema delavce. — Hipokrit! Ali te ni sram, da samega sebe biješ po zobeh. Nekoliko višje se jokaš radi nemirov, ki so zahtevali človeške žrtve in hinavsko pristavljaš: “Mi smo uže od začetka štrajka in dosedaj, opetovano priporočali rojakom, biti mirnim, ne izzivati nikogar, pustiti vsakemu svojo prosto voljo — nikdar jim pa nismo rekli da naj rabijo nasilje.” Ali ni to gola hinavščina, ako se “Glasnik” nekoliko nižje norčuje iz delavstva, jim od strani .namiguje, da so bedaki, ker se hočejo proti neustavni sodnijski prepovedi boriti s postavnimi sredstvi? Fej!
GOLO ORODJE KAPITALISTOV NA DELU.
Državni pravdnik je ukazal aretirati Tuko Olezeja in Jurija Briškega, oba sta stavkujoča rudarja. Zaslišal je vsakega posebej. Do sedaj je obtoženih devet rudarjev, da so umorili biriča Polaka, dasiravno je smrtnozade-ti rudar Majnarie pred svojo smrtjo izpovedal, da ni nihče drugi streljal kakor on in Pollak in da je on Pollaka smrtno zadel.
ANICA KLEMENČEVA.
Brzojavka je poročala, da so aretirali Anico Klemenčevo, članico naše jednote, voditeljico žen, ki simpatizirajo s strajkujočimi rudarji v Calumetu, Mieh., slovensko ženo, ki vsaki dan na čelu dolge nepregledne vrste štrajkujočih rudarjev nosi ameriško zastavo.
Soprog Anjce Klemenčeve je rudar. Ana je vzgojena v ameriških šolah v Calumetu. V svoji preprosti obleki jje markantna oseba v vsakdanjih pohodih. V njenem srcu živi pravi duh proletarske žene, ki je pripravljena vsaki čas darovati svoje življenje za delavsko stvar.
Neki častnik milice se je izrazil proti nekemu časniškemu poročevalcu:	Ako bi McNaughton
mogel kupiti veliko Anico, razbil bi štrajk.
Anica Klemenčeva ve in pozna, kaj je delavsko gorje, ali kupiti jo ne morejo vsi miljoni in dividende Calumet & Hecla rudniške družbe.
Usodopolnega dne, ko so konjeniki pogazili ameriško zastavo, je Anica Klemenčeva držala zastavo vodoravno nasproti napadajoči konjenici. Stala je nepremično, ko so proti nji drveli konjeniki z golimi sabljami in pešci z nasajenimi bajoneti. Ukazali so ji naj se umakne. Ali premaknila se ni z mesta. Neki surovež jo je vsekal z bajonetom preko desne zapestnice, neki birič jo je vdaril s količem preko desne grude in rame.
“Umorite me,” je mirno odgovorila Anica. “Prebodte s svojimi sabljami in bajoneti to zastavo in umorite me, ker se ne umaknem. Ako me ta zastava ne brani, potem sem pripravljena umreti.”
Umaknila se ni! Štrajkujoči rudarji so planili naprej in jo potegnili z zastavo nazaj, ker so se bali, da bi jo najemniki in rja-vohlačniki umorili.
To je -resničen dogodek iz življenja slovenske žene, ki se bori na strani štrajkujočih za boljšo bodočnost delavstva. Taki dogodki se dogajajo skoraj vsaki dan, kajti Anica je v vsakem sprevodu z veliko ameriško zastavo na čelu korakajočih rudarških bataljonov. Ponosno je lahko slovensko delavstvo, da ima v svoji sredi take bojevnice za pravično stvar in ponosna je lahko “Slov. narodno podporna jednota”, da to junakinjo delavskih mas prišteva svoji članici! Njeno ime bo ostalo uvekovečeno v zgodovini in človeškega rodu.
Inozemstvo.
— Okrvavljeni “predsednik”
po lastni volji mehikanske republike, znani Huerta, ki ima na vesti umor prejšnega predsednika Madera, je mogoče uvidel, da bodo zanj in njegovo samopašuo kliko končale volitve s porazom. Na podlagi tega dejstva se je odločil za zločin, kakeršnih malo pozna zgodovina. Meni nič tebi nič je dal zasesti zbornico s svojimi oboroženimi tolovaji in zapreti 110 opozicionalnih poslancev narodnega kongresa. Pri tem podlem zločinu so mu ploskali poslanci katoliške stranke. Krvo-lok Huerta je s tem činom dokazal, da ne da nič za ustavno vlado, da hoče biti on neomejen gospodar v Mehiki. Ta najnovejši in najinfamnejši zločin je obrnil pozornost vsega sveta na Mehiko. Anglija, Nemčija in Francija so se združile in odposlale devet boj-
nih ladij v mehikansko vodovje, ker ni noben človek varen svojega življenja v Mehiki, dokler bo ta okrvavljeni zločinec vladal z železno pestjo do kosti izmozgano mehikansko ljudstvo.
Bryan, ameriški minister za notranje zadeve, je inštruiral O’-Shaughnessvja, da naj sporoči ministru zunanjih del v Mehiki, da Zdr. države ne dovolijo, da bi se las na glavi skrivil poslancem, katere je dal diktator Huerta vreči v ječo.
Uprava Zdr. držav je mnenja, da se v takih razmerah ne morejo vršiti postavne volitve in da Zdr. države ne morejo priznati nobenega predsednikom, ki bo izvoljen.
Vstaši sa zasedli mesto Torreón in baje poklali 100 Špancev. Beguni pripovedujejo, da so vstaši že preje grozili, da bodo poklali vse Špance, ako osvoje mesto.
Na potu v Durango so vstaši ujeli vladnega generala Alvare-
za z njegovim štabom in posekali vse do zadnjega moža.
— Anglija. Kapitalizem je v valonskih premogovnikih zopet zahteval svoje žrtve. Iz Cardiffa poročajo, da je v Universal premogovnikih izgubilo baje štiri sto rudarjev svoje življenje. 700 do 900 rudarjev je delalo v rudniku, ko je eksplodiral premogov prah s trašnim učinkom in povzročil majhen potres v okolici. Razstrelbi je sledil ogenj.
Na pozorišče nesreče so prihiteli od vseh strani pogumni rešil-ci, da otmejo ponesrečene rudarje gotove smrti v rudniku, po katerem so se razprostrli strupeni plini.
Poizkus sira g. Askvvitha je ponesrečil, da bi poravnal dublinski štrajk. Delavci organizirani v “Zvezi transportnih delavcev” so sprejeli predložene pogoje, mejtem ko so jih trmoglavi podjetniki zavrgli.
—	Turčija, Po poročilu iz Dunaja, je turška vlada kupila nad-drednotko “Rio de Janeiro”, ki je bila zgradena za Brazilijo, ki odrine 27.500 ton vode in plove s 25 miljami hitrice v eni uri.
Poročilo iz Kavale pripoveduje, da so zastopniki iz Drača, Tirane in drugih mest proglasili Esad pašo governerjem neodvisne Albanije.
Velik poplav je ob Bosporosu pogoltnil hiše s prebivalci. Najmanj šest sto ljudi je izgubilo svoje življenje. Škode je od deset do petnajst miljonov dolarjev. Poleg pa razsaja kot blagoslov obeh balkanskih vojn še kolera in zdesetkuje turški narod.
—	Španija. Tz Badojoza porogajo, da so v Almadi odkrili zaroto kraljevskih privržencev. Prejšni pomorski častnik Acebedo Continho je organiziral četa-še. Namen monarhistov je vpri-zoriti v portugalski republiki nemire, da bi tem ložje udrli četaši
od juga in severa v republiko. V Gieva de Riedade so našli v hiši prejšnega policaja in zdajšnega krčmarja Mela dve sto samokresov, sto pušk in tisoč nabojev.
— Kitaj. Napad na novo izvoljenega predsednika Juanšika-ja so pri ustoličenju preprečili na ta način, da so aretirali poveljnika policajske konjenice, ki je skušal večkrat priti v bližino predsednika. Poveljnik policajske konjenice je baje priznal, da so ga najeli, da bo umoril predsednika pri ustoličenju. Na njegovem domu so seveda našli tudi bombe.
Nerešena uganka ostane, zakaj je “možakar” pustil bombe doma, ko je vendar hotel umoriti predsednika, To uganko bi lahko ¡rešil le Juanšikaj in dokazal, da je pri fabriciranju atentatov bolj prebrisan kot kronani vladarji v Evropi.
— Nemčija. V četrtem saksonskem volilnem okraju Dresden Neustadt so pri nadomestnih volitvah za državni zbor zmagali socialisti.
Ameriški poslanec je uročil nemški vladi povabilo, da naj se udelži slavnostne otvoritve panamskega prekopa. Ministrski svet je povabilo sprejel, vendar pa še ni določil, koliko bojnih ladij se bo udeležilo otvoritve.
— Rusija. V Kijevu se vrši sodna obravnava proti Židu Mendel Beilisu. Obtožen je ritualnega umora, češ, da je v verske namene umoril krščanskega dečka. Seveda ne verjame v takšen u-mor noben pameten človek. Taki umori strašijo le še v možganih ljudi a la ruski car, ki verjamejo v vraže in so zreli za blaz nico.
Ruski kapitan Vilkicky je odkril severno nad Sibirijo velik otok. Nov svet je gorat in ni obljuden ter skoraj tako velik kakor Grenlandija.
— Italija. Iz Mesine poročajo, da je potresni sunek, ki je trajal deset sekund, znova prestrašil prebivalce. Potresni sunek je spremljalo votlo grmenje. Prebivalci so zelo vznemirjeni, ker se zadnje čase ponavljajo potresni sunki.	_
Ameriške vesti.
— Mlada gospa As tor jeva je
dala napraviti sobo za lepotičje (česanje las, šminkanje, umivanje, striženje nohtov), ki stane malenkost 50 tisoč dolar j ev,- V New Yorku, Chicagu in drugih a-meriških velikih mestih pa prebivajo siromašne delavske družine v kleteh. Tam prihajajo proletarci na svet in odhajajo s tega sveta, Res, pravično je urejena današnja človeška družba.
— žena umrla vsled lakote.—
Po izpovedi zdravnika je Marija Harrachova v Chicagi umrla vsled lakote. Žena je bila jetična in njen soprog, ki dela na lesnem skladišču,.ni zaslužil toliko, da bi kupil bolnici hrano, kakeršno bi lahko vživala. Osemnajst letna hči dela v tovarni, petnajstletna hčerka in 221etni slaboumni sin sta pa doma. Oče in hči nista, mogla skrbeti s posebno hrano za bolnico, ker je bilo treba skrbeti še za dvoje nepreskrbljenih svojcev s pičlim zaslužkom. Posledica tega je bila, da je Harrachova u-mrla vsled lakote v mestu, v katerem so skladišča polna najfinejšega in najokusnejšega živeža.
— Spencer, večkratni morilec po lastni izpovedi, trdi, da so v ječi napravili iz njega zver in da je v ječi prisegel maščevanje vsemu človeštvu, ker so z njim postopali barbarsko. Spencer pravi,
da je neki zamorski kaznenec tako pretepel na povelje uradnikov nekega Adolfa Leutgerta, bivšega izdelovalca klobas, ki je sedel v jolietski ječi, da je umrl. Leutgerta. so vrgli, v samotno tamnico, ker je nekemu kaznen-cu dal košček mesa. Privezali so ga k zidu in zamorec ga je tepel. Umrl je, potem so ga prinesli v njegovo celico in rekli, da je umrl za jetiko.
Spencer je prisegel, da je mnogo kaznencev izvršilo rajše samomor, kakor da bi sedeli v samotni tamnici.
Posebne krutosti sta po zatrdilu Spencerja zvrševala ječar Mc Claughrey in Murphy.
“Kaznence pošiljajo ven, da zadoste pogodbam velikih družb’, je rekel Spencer. “Zastopniki vsake družbe plačajo ječarjem $10, da jih priganjajo.
“Ako ne delajo dosti urno, jih privežejo za roke. Včasi jih puste tako za dva tedna. Druga forma kazni je, da zapirajo kaznence v samotno tamnico, kjer jih pretepa zamorec, ki je zaprt, ker je napadel in umoril belo ženo. V samotni celici se pojavi v človeku zver, da postane morilec.”
Silna je ta obtožba Spencerja, ako je resnična, proti današnjemu jetniškemu sistemu.
— Ako so poročila resnična, ki prihajajo o zborovanju “Zveze bankirjev” v Bostonu, se finančniki, oderuhi in raznovrstni izkoriščevalci hočejo maščevati nad predsednikom Wilsonom s paniko. V želodcu jim ležita dve pre-, osnovi:	carinska predloga in
bančna preosnova. Posebno bane no reformo imajo oderuhi na piki.
Kot prerok in zagovornik finančnikov je nastopil neki Hill iz St. Paula. Rekel je, da je predsednikova bančna reforma “socialistična” in neprikladna za Ameriko, ki bo povzročila velike ovire v finančnih krogih.
Sicer je bančna reforma ravno toliko socialistična kakor je sedanji predsednik socialist. Hillu moramo biti pa vseeno hvaležni, da bančno reformo odeva s socialističnim plaščem. Zakaj? Ker Hill na ta način odpira ljudstvu oči, da se le socialisti resno bojujejo proti oderuštvu in izkoriščanju !
— V Davenportu, la. so obsodili “barona” Edvina Jos. Brun-swieka de Corompa, ki trdi, da je avstrijski plemič, na deset let ječe, ker je grešil zoper Mannovo postavo. Zvodil je seboj 15 letno A. Stonebrackerjevo iz Crawfords villa, Ind, v nemoralne svrhe. V Chicagi se je z njo poročil in potem odpotoval v njeni družbi v East Moline, Davenport in Muscatine. Mlado dekle, oziroma žena, je bila v kritičnem položaju, ko so jo farmarji rešili iz kremp-ljev “plemenitega” lopova. Obleka je visela raz njo v cunjah. Ko je kot priča pripovedovala svoje doživljaje, so porotnikom prišle solze v oči.
— Premogarski baroni se poslužujejo vsakovrstnih sredstev, da bi razbili štrajk rudarjev v Coloradn. Ni jim bilo dosti, da so najeli in oborožili ljudi najslab-šeg» značaja iz nižin življenja, ki se navadno potikajo v velikomestnih beznicah, da bi s strahovlado ugnali rudarje. Zdaj so se zatekli še k sodišču, češ, da državni zakon prepoveduje stavkovne straže. Tn res so zaprli v Boulderju, Colo. 32 premogarjev, kot stavkovne straže in jih vrgli v okrajno ječo.
Ako smo pred zakonom vsi ena ki in če zakon prepoveduje stavkovne straže, zakaj pa ne primejo in vržejo v ječo oboroženih barab, ki opravljajo delo stavkovnih straž za premogarske barone ?
je
Anica Klemenčeva, delegatinja na 5. redni konvenciji “Slovenske narodne podporne jednote”, zastavonošica pri pohodih štrajkujočih rudarjev v Calumetu, Mich. in prvoboriteljica za pravice rudarjev.
DOPISI, i
Mullan, Idaho.
Mestece stisnjeno je v ozki dolinici, med visokimi, skoro nebotičnimi gorami, ki so do vrha po-rastle z temnim smrečjem in me-cesni. Slovenci, katferih je tam kakih 25, ustanovili so pred kratkim podp. društvo “Mullan”, ter ga priklopili S. N. P. J. Ravno, ko sem bil jaz tam, osnovali so si tudi socialistični klub; to kaže, da se ne zanimajo samo za lopato, pa kramp in kupico pive, ampak tudi zato, kako bi sebi in sploh vsemu delavstvu zboljšali bedni položaj. V to jih silijo tamkajšne delavske razmere, katere so (kot so mi pravili) pod psom. V rudnikih, kjer so zaposljeni, pridobiva se svinec in srebro, plača je $3.00 do $3.50 na osem ur. Ker so živ-Ijenske potrebščine precej drage (mesečno board je $30 do $40), plača ni tako briljantna, kot bi kdo mislil. Je pa tudi treba garati za tiste tri čuke, ker tamkajšni “bossi’ so baje, kar se priganjanja tiče, pravi “eksperti” in jih nameravajo poslati leta 1915 na panamsko razstavo v Ban Francisco, kjer jih bodo kazali v oddelku indijanskih medicineev, Cu-lukafrov in divjih mož iz afri-kanskih džunglov. Prve odlike in še kakšnega darilca po vrhu (če druzega ne z betom po butici) so si baje že kar v naprej sigurni.
Pred dobrim mesecem zasulo je pri delu v enem tamkajšnih rovov dva Finca. Enega odkopali so čez 14 dni, drugi se pa še vedno nahaja na mestu nesreče, zasut s kamenjem in rudo. Najlepše pride pa zdaj: “Bossi” so po tej nesreči skakali kot obnoreli po sosednih rovih in priganjali delavce, češ da ne ho manj rude spravljeno na površje kot običajno, ker se na mestu nesreče ni moglo delati. Kaj je mar delodajalcem in njih priganjačem, če ubije par delavcev (saj dobijo zastonj deset drugih), oni hočejo imeti svoj profit, pa če vse vrag vzame. Vsakdo. ki ni “šantav” na obe očesi in še na možganih po vrhu, mora sprevideti, da kapital ne pozna nobenih ozirov pri grabljenju na kup in da jih torej tudi delavstvo ne sme poznati, kadar zahteva svoje pravice. Kaj doseči pa za-more le strokovno in politično organizirano delavstvo; to znajo tamkajšni delavci vseh narodnosti, ter se pridno organizirajo. Finci tudi v tem kraju, kakor povsod, dajejo vsem dober vzgled.
Kakih 12 milj zapadno ste mesti Kellogg in Wardner. Tudi v teh dveh mestecih nahaja se nekaj Slovencev, mnogo več pa je ■Srhov in Hrvatov. Kar se delavskih razmer tiče, velja ravno ista pesem, kot za Mullan.
Medtem ko je že vse hribe v okolici Butte in E. Helene venčal beli sneg, ko sem odhajal od tam, imamo tu v Idaho najlepše jesensko vreme. Po vrtovih tako v Mullan, kakor v Kellogg in Wardner, se vidi še polno cvetečih vrtnic, plavic, geranij, dišečega graha, aster, krizantem in nebroj druzega cvetja. Mullan mora biti zelo zdravo mestece, ker ob vseh mestnih potih in stezicah videl sem rasti pelin (prosim, ne divji pelin, kot v Montani in Wyoming, ampak pravi, vrtni). Tamkajšnim rojakom bi priporočil, da ,bi ga nekaj vkuhali za zimo, z najfinej-šim njegovim izvlečkom pa naj mažejo rudniške “bosse”, kadar bodo prav sitni.
Vozeč se naprej proti Spokane, v solnčnem septemberskem jutru, divil sem se krasnim zelenim šumam in bistrim rekam in potokom, ki smo jih zrli na obe strani vlaka. V mestecu Harrison naložili so nas na mali parnik “Harrison”, s katerim smo se prepeljali čez jezero, zvano Lake Coeur d’Ali ene. Po polurni vožn ji dospeli smo do postaje Amwaco, kjer so nas zopet izročili bogovom kontinenta. Žal mi je bilo, da je bila vožnja preko jezera tako kratka, ker se je v resnici krasno voziti v jasnem jesenskem jutru po bisernih jezerskih valovih. Jezero je dolgo kakih 9 ali 10 milj, obdano deloma od položnih gričev, deloma od strmih hribov, ki so vsi porastli s temnimi lesovi. V oddaljenih senčnatih zalivih, kjer se v bistrem vodnem zrcalu ogledujejo “breze srebrne in senčice črne”, imajo baje sestanke gozdne vile in jezerske nimfe, seveda
ne pri belem dnevu, ampak v mesečnih nočeh, ko so po-spale čaplje in divje race in ko okoliški gozdovi šuste v polnočnih sanjah. Če bi človek imel pest praprotnega semena, pa bi jih šel lahko gledat in poslušat. Tako sem se pa moral zadovoljiti z lepim jesenskim jutrom, krasnim razgledom, pljuskanjem valov, pa svežim, balzamske vonjave borovih gozdov nasičenim znakom, ki sem ga srkal kot nebeški nektar in ambrozijo. Omeniti moram tudi, da na parniku, kot je bil naš “Harrison”, ne poznajo tiste pretirane tercijalske pobožnosti, kot na večini pomorskih parnikov, kjer častijo-vse mogoče lin nemogoče svetnike, najbolj vneto pa svetega Urha!
A. J. Terbovce.
Girard, Ohio.
Redki so dopisi, 'ki prihajajo iz naše naselbine v javnost. Tudi jaz nimam v tem dopisu kaj veselega poročati. Nemila smrt je u-grabila iz naše srede tukaj vsem ■uriljubljenega Bernarda Doblekarja, člana društva “Ljubljana”, štev. 49. Pokojni je bil v najlepši mladeniški dobi, star še komaj 25 let, ko je za vedno zatisnil svoje trudne oči. Doma je bil iz vasi Za vogel pod Ljubljano. Tukaj zapušča brata in sestro, v stari domovini brata in očeta. V Ameriki je bival sedem let.
Društvo mu je priredilo lep sprevod, katerega so se udeležili skoraj vsi člani. Pri družbi “Ohio Leather Co.”, pri kateri *o zaposleni večinoma Slovenci, so ustavili delo za en dan. Društvo mu je položilo na krsto lep venec in spominski križ z napisom, da ie bil pokojni član S. N.
P.	J. in društva “Ljubljana”. V zadnjo slovo so mu tudi fantje kupili krasen venec.
Zahvaliti se moram vsem članom, ki so prihiteli v obilnem šte vilu, da pokojnemu bratu izkaže-io zadnjo čast, posebno pa M. Stepanoviču za njegovo delo in trud. Na pokopališču so stale vsem solze v očeh, ko so jemali slovo od rajnega. Hrvaški ruho-ven je napravil lep govor, ki je segal vsem do srca. Žal, da nismo razumeli njegovega govora v hrvaščini do besede.
Pogreb našega rajnega in nepozabnega brata Barnarda Doblekarja, dokazuje jasno, da se v ‘.‘Slovenski narodni podporni jed notiv spoštuje versko prepričanje vsakega člana in članice. V naši jednoti ni fanatizma in nasilja. Nasprotniki naše dične S. N. P. J. kričijo, da je naša jednota socialistična. S -tem jo mislijo o-grditi, ker v njih ustih pomeni beseda socialist ravnotoliko kot lump, brezverec, ker ne vedo, kaj je socializem in kakšne cilje in načela ima naša jednota.
Pokojni brat je bil spreviden s sv. zakramenti in pokopan z mašo. In niti eden naših članov se ni spodtikal nad tem. Njegova volja se mu je spolnila, ker je članom in članicam naše jednote zadnja volja vsakega člana ali članice sveta.
V “Slovenski narodni podporni jednoti” je prostora za vse Slovence: katoličane, socialiste, svobodomislece itd., ker je njen namen, da skrbi za svoje bolne člane, po njih smrti pa skrbi za njih svojce.
Naša jednota nima nič opraviti s tem, ako mož pusti ženo ali pa žena moža, ker je 'kaj takega zakrivil kakšen malovreden maziljeni gospod. Pač pa briše skebe iz svoje srede, da lahko ustanove svojo jednoto, kar se prav lahko zgodi na Calumetu, Mich. in se lahko izvoli rev. Klopčiča predsednikom take jednote.
J. Anžiček, predsednik.
Brooklyn, N. Y.
Društ. “Bratska Zveza”, štev. 140, priredi dne devet in dvajsetega novembra, t. 1. četrti letni družinski večer v dvorani Henry-ia Ruppa, 47 fecholes St., vogal Lorimer St. Začetek točno ob o-smih zvečer. Vstopnina Za osebo 10 c.
Vršila se bo tekma za stensko uro. Kako se bo vršila tekma, bo izvedel vsakdo na družinskem večeru.
Članom in članicam priporočam, da se udeleže družinskega . večera. Nihče naj ne manjka na domači, prijateljski zabavi! Vsakega, ki se ne bo udeležil družinskega večera, se bo zaznamovalo
v društveni knjigi. Izvzeti so le bolniki.
Vsi člani naj se redno udeleže mesečnih sej in plačajo svoj redni asesment. Kdor se ne bo ravnal po tem blagohotnem priporočilu, bo sam kriv, ako bo kaznovan v smislu pravil in društvenega sklepa.
Bolniški obiskovalci naj redno in točno obiskujejo bolnike in naj porčajo na prihodnji seji vestno o stanju bolnikov, da je tem ložje sklepati o bolniški podpori. Bolniški obiskovalci, ki ne vrše svojih dolžnosti, zapadejo izvan-rednemu prispevku enega dolarja ali suspendaciji.
Člani našega društva na delo, agitacijo! Po mojem mnenju deset dobrih članov zmore več a-gitatoričnega dela kakor en sam. Ako zastavimo vsi svoje moči, bo naše društvo skoraj gotovo štelo šestdeset članov do novega leta. Ne ozirajmo se pri agitaciji, kaj pravijo hujskači, ki so jih nasprotniki našega društva in jednote kupili s čašo pive. Večkrat sem naletel na take ljudi. Pa kaj sem hotel druzega 'kot braniti našo organizacijo.
K sklepu še enkrat vabim vse člane in članice našega društva, da naj se zanesljivo udeleže družinskega večera.
Peter Mihelič.
Barberton, O.
■'Glasilo" je v 31. številki 1. 1. prineslo polletni račun naše jed-note. Res je lep napredek v članstvu in blagajni. Številke so se pomnožile povsod. Edino, pred-glavico nam dela bolniška podpora ali bolniški sklad. In težko bo ta. sklad privesti kedaj v pravi tir. da bi bil popolnoma aktiven. Pomnožiti ga bo treba, kar se prav lahko zgodi v bodočih letih. Po stistemu, ki je uveden sedaj, ne bo zadostoval tudi en dolar mesečnega prispevka za bolniški sklad. To mi bodo lahko priznale vse podporne organizacije, ki so centralizirale bolniško podporo. Marsikateri član ali glavni odbor si bo prejalislej belil svojo glavo kako rešiti to vpraševanje. Preprečiti bo treba, da se ne bo izplačevala za ničevne bolezni podpora in gledati ho treba na prste simulantom, ki prejemajo bolniško podporo, katera jim ne gre po pravilih. Simulanti izkoriščajo bolniški sklad, jednoto, sploh vse člane.
Bolnik, ki ga boli glava, ali ga ščiplje malo po trebuhu ali ima malo driske ali drugo enako bolezen, trajajočo pet dni, naj bi ne dobil podpore. V resnici se dogodi, da marsikateri bolnik, ki je bolan štiri dni, podaljša svojo bolezen še za tri dni. Član obišče bolnika in ga najde bolnega, dasi ni bolan. Na ta način potegne bolnik, ki simulira bolezen 8 do 9 dolarjev podpore, katerih ni seveda deležen. Vidite bratje in sestre, to je velika napaka med nami.
V prvi polovici tega leta imamo $5,273.27 več troškov v bolniškem skladu kot dohodkov. Druga polovica tega leta naj bo prizadeta tako in povišati je treba redno asesment za bolniški sklad, ali pa pravila v tej točki uvesti drugače.
Moj predlog je sledeči, o katerem naj razmotrivajo člani in članice:
Za bolezen manj kot mesec dni naj se za prvih pet ali treh dni ne izplača bolniške podpore; za več kot mesec dni in daljše bolezni, naj se izplača bolniška podpora od prvega dne, ko se je bolnik prijavil bolnim pri zdravniku in tajniku.
Na ta način bodemo napredovali tudi v bolniškem skladu in ni se nam treba bati, da bo prihodnja konvencija zopet povišala asesment v ta namen. Imeli bomo na stotine manj bolnikov in bolniški sklad se bo pomnožil za tisočake v enem letu.
Drugi moj predlog je, da se naj ustanovi še posebni sklad, ki naj bi se imenoval dobrodelni sklad, in naj bi se plačevalo vanj po 5e mesečno. Iz tega sklada naj bi se podpiralo tiste brate in sestre, in sicer po možnosti, ki so prejeli vso bolniško podporo in odpravnino in so izbrisani iz vrst naše jednote.
Mnogo dobrega je storila naša jednota, da so člani in članice prostovoljno prispevali za brate, ki so prizadeti vsled štrajka. V naši sredini je pa mnogo bratov, ki se niso še odzvali nobenemp a-
peluza pomoč ali enakim prošnjam. Takim pozivom se odzovejo vedno eniinisti bratje, kar je jasen dokaz, da bi bilo dojim imeti poseben sklad v to svr-iio, v katerega bi vsi enako prispevali.
Bratje in sestre. Naša dolžnost je, da utrdimo in izdelamo svojo podporno organizacijo, da bo kljubovala vsem viharjem. Ko se bo to zvršilo, bomo s ponosem zrli na “Glasilo’ naše jednote, ki se v resnici bojuje za boljšo bodočnost in napredek sinov in hčera “Slovenske narodne podporne jednote”.
Frank Poje, večletni član.
Milwaukee, Wis.
Leto dni bode ravno kar preteklo, odkar se je ustanovilo naše žensko društvo “Venera”, št. 192 S. N. P. J.
Kot večfina novoustanovljenih društev, tako smo tudi me imele teškoče v začetku, bodisi v agitaciji, ali v finančnem oziru. Mislila in pričakovala sem, da bode v teku enega leta društvo štelo več članic, kot jih ima danes. Kaj je temu uzrok, nevem? Mogoče zato, ker je še društvo mlado in nima iste privlačnosti kot stara društva ?
Pomislimo, kako se po drugih naselbinah v velikem številu žene organizirajo v svoja društva. Zakaj se nebi žene tudi tukaj v Milwaukee, kjer je precej velika naselbina, bolj zanimale in pristopale k ženskemu društvu.
Sliši se, da bi ta, ali ona pristopila, pa nima časa se udeležiti sej. Jednotina pravila jasno govore da kedor ima tehtni uzrok, je o-pravičen, da izostane od seje. Kdor ima čas, se pa lahko udeleži seje. Gotovo ne bi škodilo nobeni podučiti se v današnjih težavnih razmerah, in se kot žene boriti proti sistemu, ki nam ovira obstoj poštenega družinskega življenja. Ob letnici ustanovitve našega društva, da se društvo bolj rasširi v javnosti po naselbini, •mo sklenile, da priredimo veselico. takozvano vinsko tergatev, v nedeljo popoldan dne 26. oktobra, v prostorih brata Louis Berganta, na 257 — 1st Ave.
Tem potom vabimo vse tukaj-šna slovenska društva, rojake in ■ojakinje, da bi posetili našo prvo veselico. Upam da med udelež-nicami bo marsikatera, ki bode spoznala, kako potrebno je biti uri društvu zavarovana, in bode gotovo postala članica našega društva.
Posebno pa bratje in sestre, dr. “Sloga”, štev. 16. naj ne pozabijo sesterske veselice v nedeljo 26. oktobra in nam pripomorejo do boljšega razvoja. Veselica se prične ob treh popoldan in traja do 11. ure zvečer. Za najboljšo zabavo bode skerbelo društvo in zato izvoljeni odbor.
Fani Kokotec, tajnica.
Chicago, HI.
V nedeljo dne 5. oktobra smo v Chicagi praznovali redko slavnost, desetletnico društva “Slavi-ja”, štev. 1 S. N. P. J. Deset let v navadnem človeškem življenju je res kratka doba. V društvenem življenju je pa deset let zgodovine, bojev in vspeha, hipnega nazadovanja in podvojenega napredka V njih se zrcali neumorno delo članov za procvit in napredek svojega društva in cele organizacije. To so znali ceniti tudi člani in članice podpornih društev v Chicagi in okolici in prihiteli so na slavnost v najmno-gobrojnešem številu, da v družbi bratov in sester najstarejšega društva S. N. P. J. praznujejo začetek mogočne podporne organizacije.
Po končanem pohodu so se zbrala društva v prostorni dvorani Pilsen Auditoriuma in pričel se je izvajati prvi del programa. Glavnega predsednika br. Jakoba Miklavčiča je zastopal br. Jože Zavertnik, urednik “Glasila”. V svojem govoru je posegel globoko v zgodovino slovenskih podpornih organizacij. Povedal je pod kakšnimi težkočami so se u-stanovila prva krajevna društva S. N. P. J. in zakaj je nastala potreba, da se je ustanovila “Slovenska narodna podporna jednota”. Njegov govor je bil pomenljiv posebno za organizarino delavstvo. Med drugim je dejal sledeče: “Za skebe ni prostora v S. N. P. J.; to je podporna organizacija razumnih in zavednih slovenskih mož in žen, razumne
in zavedne slovenske ameriške mladine. Govorili so še br. M. Kure, predsednik “Slavije”, br. J. Žvanut, zapisnikar “Slavije” in br. J. Verščaj, društveni tajnik. Globoko so morale seči besede govornikov v srca navzočim, ker jih je občinstvo odškodilo za njih trud z gromovitim ploskanjem.
“Kakor povsod, je bil tudi pri nas začetek težak. Hudi so bili boji z zunanjimi sovražniki, a še hujši so bili notranji boji, katerih konec je bil: zmaga nad vse-mi, je povdaril eden govornikov.
Občinstvo sta presenetili z lepima deklamacijama gdč. Roza Raček in Helena Cvenkel. Prva je s temperamentom deklamirala “Slavnostna zmaga”, druga pa “Življenje ni praznik. Samopose-bi se razume, da je po končanem deklamiranju dvorana odmevala gromovitega aplavza.
Spored je posebno obogatela burka v dveh dejanjih “Pravica se je izkazala.”
Igra vsebuje precej humorja, in smeha je bilo odveč, da je moral eden igralcev opozoriti z odra občinstvo, da naj se bolj mirno zadrži itd.
Seveda ni kritika izostala. Ako pomislimo da je bila večina i-gralcev prvič na odru in da oder ni pripraven za gledališke predstave, med občinstvom je bil pa šiitu, ki moti igralce, moramo priznati, da so igralci pod takimi pogoji dosti povoljno rešili svoje u-loge. V prihodnje je želeti, da občinstvo bolj pazno sledi predstavi in opusti nepotrebno šepetanje, ker tako olajša delo igralcem na odru.
Slavnosti so sc udeležila z zastavami naslednja društva: Druš tvo “Slovenski Dom”, štev. 86 S. N. P. J., ki je imelo v družbi društva “Gorenjec”, štev. 104 S. S. P. Z. svojo godbo in slovensko samostojno mladeniško podporno društvo “Danica”. Kasneje, so prikorakala v dvorano društvo “Nada”, štev. 102 S. N. P. J., društvo “Narodni Vitezi”, štev. 39 S. N. P. J., društvo “Slovenija”, Č. S. B. P. J., društvo štev. 100 S S. P. Z. iz Pullmanna, 111., žensko društvo štev. 47 S. S. P. Z. in društvo “Jugoslovan” J. S. K. J. Pohoda so se udeležili tudi na"si mladi “Sokoli”.
Pevski zbor “Slovan” iz So. Chicage jc zapel par krasnih pesmi tako krasno, da so očarale vsakega prijatelja petja.
Društvo “Slavija” je pokazalo svojo solidarnost in slogo. Prepričani smo, da je “Slavija” postala društvo pravih bratov in sester. Le priporočati je rojakom, ki še niso člani S. N. P. J., da se pridružijo “Slaviji”, posebno sedaj, ko je pristopnina znižana za en dolar radi praznovanja desetletnice.
Naprej za “Slavijo” in S. N. P. J.!
Član “Slavije”.
Cie Elum, Wash.
Brat, urednik! — Dovolite mi malo prostora v našem listu. Iz vseh slovenskih naselbin čitam dopise, samo iz našega Washington a se ne sliši dosti.
Delamo le od 3—5 dni v tednu. Zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo, prihraniti se pa ne more dosti tudi pri najskrbnej-šem varčevanju vsled neznosne draginje.
Imamo različne podporna društva. Eno je poljsko-slovaško. drugo rusko, naša jednota ima tukaj šev. 79, S. S. P. Z. pa štev. 92. Zadnje društvo je izgubilo dobrega brata in člana J. Petkov-šeka. Siromak se je prehladil v premokopu in dobil je jetiko. Hiral je od dne do dne in zdravniki so mu svetovali, naj spremeni podnebje in odpotuje v Kalifornijo. Petkovšek je ubogal zdravnike, a ko je spoznal, da se mu po šest mesečnem bivanju v solč-nati Kaliforniji ni obrnilo na boljše, se je zopet vrnil v Cie E-lum, Wash. Tukaj je imel mnogo znancev in prijateljev, a pomagati mu pa nismo mogli. Po dolgi in mučni bolezni je dne 5. septembra za vedno zaspal.
Vzlictemu da je Petkovšek pre-minol, vendar ne bo pozabljen med nami. Vedno je stal na braniku za pravice človeštva, za ljudsko srečo in pravo svobodo. Zavedal se je, da je delavec in kot tak se je boril za boljšo bodočnost svojega stanu.
Društvo štev. 92 S. S. P. Z. mu je priredilo lep pogreb, katerega
se je udeležilo tudi društvo štev. 83 S. S. P. Z. iz Roslyna, Wash. Nagrobnico je govoril društveni predsednik tako do srca segajoče, da so navzočim zarosile oči. O-pominjal nas je, da se moramo boriti proti kapitalizmu, ki je kriv, da naši tovariši padajo v prerani grob.
Društvo “Dobrodošli”, šev. 79 S. N. P. J., se je udeležilo pogreba s svojo krasno zastavo, kateremu izrekam najtoplcjšo zahvalo za izkazano solidarnost. Le tako naprej, kedar gre za korist človeštva in skupne cilje. V slogi je moč!
Paul Kolar.
Detroit, Mich.
Ker se bliža zimski čas, se z njim vred vedno množe večje trume brezposelnih delavcev. Tako se tudi v tukajšnjim veleindustri-jalnem mestu vidi od tovarne do tovarne pohajajoče mase, katere takorekoč prodajajo svojo delavne silo. Ker se pa “gospodom” v tovarniških uradih nepoljubi odgovarjati na vprašanje posameznega, visi nad linico odgovarjajoča tablica “No help wanted”.
To se dan za dnevom ponavlja v eni kakor v drugi tovarni, le malokedaj katerega doleti sreča, da se mu ponudi delo. Zadnje čase so tukajšne avtomobilne in druge tovarne odslovile veliko delavcev in obratujejo zelo slabo. Vzrok temu je seveda premalo naročil za avtomobile sedaj na zimo. Nekatere tovarne so tudi odslovile delavce radi stavke v Calumetu, ker nemorejo dobivati zadosti bakrenega materijala za raznovrstne potrebe, in tako se brezposelnost vedno množi. Tvla društvenem polju tukajšnji Slovenci še precej dobro napredujemo : imamo namreč več podpornih društev. Naše mlado, šele tri leta obstpjoee društvo “Zveza Detroitskih Slovencev” št. 120, je že razvilo svojo zastavo dne 4. oktobra. Hvala gre vsem so-trudnikom, kateri so po svoji moči delovali, da je bila slavnost to-li popolnejša. Predsednik je pozdravil občinstvo v kratkih besedah, na kar je sledilo razvitje. Kumoval je br. M. Mentony s svojo soprogo, kateri je potem v jedrnatem govoru pojasnil občinstvu obstanek društva in napredek naše dične S. N. P. J. za kar mu izrekam tukaj toplo zahvalo. Najlepšo zahvalo moram izreči tudi tukajšnjemu pevskemu društvu “Ljubljanski Vrh”, katero nam je zapelo nekaj krasnih slovenskih pesmi. Zahvaljujem se tudi vrlemu predsedniku, kateri je v imenu omenjenega društva in z lepimi besedamn podaril zastavi krasno slovensko trobojnico. Hvala gi-e tudi br. V. Keni-eu in njegovi soprogi za znak S. N. P. J. kateri se je ponosno dvigal nad okraski na odru v dvorani. Hvala tudi vsem drugim društvom, kakor tudi ostalemu občinstvu, ki so nas posetili na naši izvanredni slavnosti.
Peter Puhek, tajnik.
Naznanila in vabila.
Chicago, Ul.
Društvo “Niada”, štev. 102, priredi dne devetnajstega oktobra t. 1. veliko veselico na Center Ave in 18. ulici. Začetek točno ob dveh popoldne. Veselica je združena z vinsko trgatvijo. Vsako leto priredi naše društvo izvrstno zabavo, ki ostane občinstvu še dolgo časa v spominu. Tako bo tudi letos!
Na veselico vabimo celo slovensko občinstvo v Chicagi, posebno pa tukajšna in bližnja krajevna društva S. N. P. J., ker so naše društvo še vselej povabila na svoje prireditve. Postregle vam bomo s pristno domačo kapljico in pristnim domačim moštom. V Telebanovi gostilni se bo točila pristna starina najboljše vrste, katero bo nosila na mizo gostom prava kranjska Micka. V oštariji bodo na zahtevo proti drobižu na razpolago prave kranjske klobase.
Točno ob sedmih zvečer pojdejo Telebanov oče, župan Teleba-nje vasi, s svojimi brhkami virii-čaricami in zalimi viničarjim v vinograd, da potrgajo okusno grozdje in napravijo iz njega božjo kapljico. S seboj bodo nesli veliko kmečko pogačo, da jo raztelesijo in použijejo sredi vinograda. Po južini v vinogradu se bodo prečitale vinogradniške postave.
Da bo južina vsem teknila, bo igrala na harmoniko gdč. Pike. Viničarji in viničarke bodo peli vinogradniške pesmi, ki so v navadi ob času vinske trgatve v stari domovini. Potem začne vinska trgatev in ples.
Korporativna društva so vstopnine prosta.
Na svidenje dne 19. oktobra na vinski trgatvi!
Mary Udovich, zapisnikarica.
Girard, Kans.
Vsem, ki so darovali kaj za brata F. Walčka, člana društva Adrija, štev. 3, izrekam najtoplejšo zahvalo. Darovali so.
M. Stepanovič 50c, A. Vidergar ‘25c, J. Anzicek 25c, J. Savor 25c, A. Jančar 25c, J. Widergar 25c, M. Kesič 25c, J. Galeti 25c, J. Škof 25c, F. Kramberger 25e, T. Gorše 25c, F. Černe 25c, A. Dzur 25c, L. Stroh 20c, F. Zalokar 20c, F. Zupan 15c, M. Luzar lOe, A. Chuha 12c, J. Žitnik 13. Skupaj 4.50.
J. Anžiček, nabiralec.
Aurora, Minn.
Na redni seji, dne 5. septembra je bil izvoljen blagajnikom Frank Miklieh. Vse zadeve in dopisi, tikajoči se njegovega urada, naj se pošiljajo na sledeči naslov: Frank Miklieh, P. O. Aurora Box 27. R.
Chisholm, Minn.
Popravek. Iz Chisholma se je poslalo $42.40 za podporo štraj-kujočim rudarjem v Michiganu. Društvo “Slovenski Rudar”, štev. 110 je darovalo iz svoje blagajne $25.00, na društveni se-
ji se je pa nabralo $17.40.
Darovali so:
Anton Mahne.............. $5.00
John Seheringer........... 1.00
Frank Seheringer.......... 1.00
Jos. Stariha.............. 1.00
Leo. Stariha.............. 1.00
Alojz Volk................ 1.00
John Žnidaršič.......... —,50
Martin Erpe............. —.50
Karol Krže................ —.50
Jos. Podgornik.......... —.50
Andro Rajnik ........... —.50
Lojz Segar.............. —.50
Jos. Butala............. —.50
Ludvik Vidmar........... —.30
Frank Vidmar............ —.25
Alojz Ambrošie.......... —.25
Flaro Krebs ............ —.50
Mateuž Lunka............ —.25
Lojz Petrič............. —.25
Lojze Petrič............ —.25
John Puč ............... —.25
Jos. Serjak............. —.25
Anton Schlesnik . ...... —.25
Josip Čičigaj........... —.25
Vince Bras.............. —.20
Marko M,aurin........... —.20
Frank Sušen............. —.20
John Prilc.............. —.20
John Čampa.............. —.10
John Žnidaršič.......... —.10
John Lesar.............. —.10
Skupaj............17.40
Opomba uredništva. Brat gl.
tajnik ne more priobčevati imen vseh darovalcev, ki so zapisana na nabiralnih polah. Ako bi to zvršil pri vseh društvih, potem bi v “Glasilu” ne imeli druzega čtiva kakor imena. Vsak tajnik, ki odpošlje denar, naj pazi, da se skupna vsota ujema z vsoto v tajnikovem poročilu. Tako si prihranimo prostor v listu. Koliko je kdo dal za podporo, gotovo zanima člane v naselbini, ne more pa zanimati vse slovenske ameriške' javnosti. Zato naj se pa imena darovalcev prečitajo na seji in vsote, ki so jih darovali. Izkaz skupne vsote v “Glasilu” le dokaže, da je br. gl. tajnik v resnici prejel vsoto in jo odposlal ali porabil za določeni namen.
Stone City, Kans.
Društvo “Orel”, štev. 19. v W. Mineral, Kans., je zaključilo na seji dne petega oktobra t. L, da se pobira po 25 c od vsakega brata v rezervno blagajno. Bratje, ki so oddaljeni od društvenega sedeža, naj pošljejo za prihodnji mesec vsoto $1.90 kot mesečni asesment.
M. Machek.
Bessemer, Pa.
Društvo “Krim”, štev. 97, bo obhajalo svojo petletnico z razvitjem svoje društvene zastave v soboto dne pet in dvajsetega oktobra. Slavnost se bo vršila v dvorani br. J. Šerjaka.
Na slavnost vabimo uljudno vsa slovenska sosedna društva, kakor tudi vse ostalo slovensko
občinstvo. Za dober in okusen prigrizek in hladno pijačo bo skrbel odbor.
Na svidenje dne 25. oktobra t. 1. na slavnosti!
J. Matozelj.
Chicago, 111.
V smislu zaključka z dne 1^. septembra se društvo “Slavija”, štev. 1., udeleži vinske trgatve se-sterskega društva “Nada”, štev. 2, korporativno. Veselica se vrši dne devetnajstega oktobra v ‘Narodni dvorani.’ Začetek točno ob dveh popoldne.
Člani našega društva se zberemo ob treh popoldne pred dvorano na voglu Center a ve. in 18. u-lice in odkorakamo skupno v dvorano. Sestre so se letos udeležile že dveh naših slavnosti. Tega ne smemo pozabiti. Gotovo bo društvo “Nada” s trgatvijo, večerjo v vinogradu in okusnimi štruklji in pogačo nudila obilo domače zabave.
Bratje in sestre! V nedeljo vsi na vinsko trgatev. Kdor bo izostal, mu bo gotovo žal, ker bi se lahko za par grošev prav po domače zabavah v vinogradu ali pa v krčmi pri kozarcu rajnega vin-ca,
J. Žvanut, zapisnikar.
St. Louis, Mo.
Društvo “Planinski Raj”, štev 107, priredi dne 25. oktobra t. 1. svojo veliko veselico v Češki dvo rani, na 9. cesti in Allen ave. Začetek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina 25 c za moške, dame so vstopnine proste. Vstopnice se dobijo pri članih in članicah in na dan veselice pri uhodu v dvorano.
Na veselico se vabijo tudi vsi oni člani, ki niso preveč oddaljeni od mesta. Društvo je sklenilo, da mora vsak član plačati eno vstopnico, ako se udeleži veselice ali ne. Nadalje vabimo na veselico vsa tukajšna slovanska društva in drugo slovansko občinstvo, ki ni pri društvih. Točilo se bode pivo iz nove pivovarne, ki je poznana pod imenom Muchel in je lastnina gostilničarjev in delavcev. Na razpolago bodo tudi druge vsakovrstne pijače in okusen prigrizek.
Na svidenje dne 25. oktobra v “Češki dvorani!”
ODBOR.
POZOR!!!
Dr. ‘Delavec”, štev. 8. S. N. P. J. v So. Chicago, 111. poživlja, da se udeleži seje dne 19. oktobra t. 1. ter odda račune in druge informacije bivši tajnik Josip Červan, kateri je prešel od tu, ne da bi se javil, ali pa svoje račune v redu oddal ali pustil.
Ker se je zvedelo za njegovo bivališče, in do sedaj se še ni javil na pristojno mesto, je to zadnja prilika za njega, da poravna svojo pri društvu; v nasprotnem slučaju bo razočaran.
Za nadzorni odbor
R. W. LUSTIG.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Nočni gost.—-V mitniško u-lico onstran prelaza na Martinovi cesti v Ljubljani je prišel nekako ob 2. ponoči, ko je imel tam službo ravno užitninški paznik Tv. Benedik, popolnoma nag, že bolj prileten mož, kateremu se je bilo očividno zmešalo, ter je iskal po uti, kam bi se skril. Ves premočen se je revež tresel in ni vedel na ponovna vprašanja odgovora. Mitniški paznik je reveža ogrnil s svojim havelokom in ga posadil na klop, kjer je kmalu zaspal. Paznik sam svojega mesta seveda ni smel zapustiti, pač pa je naprosil nekega stražnika za zapiranje, ki je šel ravno proti Mostam, da naznani ta dogodek policiji. Res je končno prišla policija z odgonskim vozom in vzela nesrečnega moža, ki je bil že napol otrpel, s seboj.
— V hudem neurju, ki je divjalo prek Ljlubljane, je strela o-mamila vodjaka 17. pešpolka, ki je stal na straži v prisilni delavnici.
— Nezgoda pri eksploziji dinamita e patrone. — Iz Kranja poročajo: V Hrastju grade vodovod. Ker je svet zelo kamenit, ga morajo razstreljevati z dinamitom. Popoldne je po nesreči zadel
delavec s krampom ob dinamitno patrono, ki je eksplodirala in ranila tri delavce. Alojzu Marača-nu je dinamit poškodoval obraz in glavo in prišel je tudi od vid. Oba druga delavca sta dobila zelo težke poškodbe; enemu je raztrgalo prša, drugemu obe roki in nogi. Vse tri so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Marčan je doma v Kranju, druga delavca sta tujca.
— O velikem požaru v Kočevju
poročajo še, da je pogorelo 12 poslopij v eni ulici. Na kraj nesreče je prihitelo 10 požarnih hramb. Škodo cenijo nad 100.000 K.
—	Demon alkohol. — 301 etn i
kmečki fant Nikolaj Vuga v Pre-vršu v kostanj e viškem okraju, je bil hud pijanec. Nekega dne je prišel pijan domov in začel groziti materi, ki mu je ušla na dvo-rište. T11 jo je dohitel, vrgel na tla in jo začel daviti. Na pomoč je prihitel oče z motiko in ubil sina. Nesrečnega očeta so zaprli.
—	Živinski oče. — Pred nekaj dnevi so si stanovalci, ki stanujejo v bližini stanovanja nekega trgovskega hlapca v Ljubljani, začeli na ušesa šepetati nekaj tajin-stvenega, kar je dalo policiji povod, da je hlapca aretirala, pridržala nekai časa v začasnem zapora, sedaj pa ga oddalo v sodne zapore. Pravijo, da je poživinje-nec zlorabil svojo 12letno hčerko.—
— Otrok je utonil. — Ko je delal mlinar Jožef Rajer iz Zaloga, občina Prečna, na polju, je njegov desetletni sin Anton odvezal očetov čoln. ki je bil v potoku Temenica in se peljal s čolnom po Krki. Vrnil se ni več. Čoln je dobil pozneje nek posestnik in ga potegnil na breg. Fant je najbrže padel v vodo in utonil.
— 8 koštrunov je povozil vlak.
Iz Kranja poročajo: Osobni vlak iz Ljubljane, ki prihaja ob pol eni v Kranj, ob strmem pobočju Savinega brega, je povozil osem koštrunov. Živali so bile last kaj-žarja Franca Oražna, ki je bil pustil koštrune brez nadzorstva na paši.
— Nezgoda na delu. — Delavec Martin Čuček, ki je zaposlen pri zgradbi belokranjske železnice, je preveč zavrl voziček. Zavora se je zlomila. Čuček je izgubil ravnotežje in padel čez strmino. Dobil je prav nevarne poškodbe.
— Odvajanje vode iz bohinjskega predora.—V bohinjski predor, ki veže postaji Bohinjska Bistrica in Podbrdo, udere zlasti spomladi toliko vode, da ovira promet. Uprava državnih železnic je izvršila zato v pogorju vsa potrebna dela, da se odstrani ta ne-dostatek. Na Črni prsti, v višini 1350 metrov, so zgradili rezervoar, kjer se zbira deževnica in snežniea. Od rezervoarja se odteka voda po kanalih približno 1000 metrov globoko, v potočne struge. Delo je bilo zelo težavno, ker so morali razstreljevati skale, na katerih mestih pa polagati vodovodne cevi. V teku enega meseca bodo vse naprave dograjene.
—	Prijazen soprog. — Pred nekaj dnevi je prišel 481etni dninar Jože Kočevar iz Starega trga pri Ložu pijan domov. Ker so bila hišna vrata zaprta, jih je razbil in potolkel potem še hišno opravo. Svoji ženi, ki je bila že v po-štelji, jc grozil, da jo ubije. Žena se je zbala ljubeznivega moža in zbežala za silo oblečena iz hiše. Na begu je padla čez dva metra visoke stopnice, ter se na obeh nogah poškodovala.
—	Čeden dušni pastir,—Župnik v Kolovratu nad Litijo, Adolf Knol, je bil obsojen pri c. k. 0-kra.jni sodniji v Litiji na šest dni strogega zapora, ker je svoje farne ovčice sirovo zmerjal.
— Najden utopljenec. — Mlinarjevega sina Rajerja iz Zaloga, o katerem poročamo na drugem mestu, da je pri vožnji po potoku Prečina utonil, je te dni Krka zanesla do mestnega kopališča v Novem mestu, kjer je obvisel.
— Sirovi fantje. — Golob v Tjršnem selu ima na stanovaju hrvatske železniške delavce. Do-
mači fantje so se s temi sprli in sicer zaradi deklet. Sovraštvo je vedno bolj naraščalo. V nedeljo 21. pr. m. pa so se zbrali fantje iz sosednjih vasi Birčnavas, Pod-ljuben, Doganjega sela in Uršne-ga sela, seveda boljše volje kakor drugikrat, se oborožili, ter napadli Golobovo hišo. Razbili so okna, vrata, streho. Streljali so skozi okna v hišo in pri tem ranili delavca Osmana Vasarjeviča. Strel je dobil v zapestje. Zdrobil mu, je kosti in kite. Roka ne bo več za delo. Poškodovali so tudi druge domače. Nasilneže so že zaprli. Glavni krivci so: vodja Sašek, ki je streljal, Jenko, Bele, Knafelc, Hrovat. Sodna komisija, ki je bila na licu mesta, je ugotovila, da.bo treba še drugih aretacij.
ŠTAJERSKO.
— V spanju se je izdal.—Zvečer je dobil v Celju nek policaj na travniku spečega 321etnega voznika Rudolfa Heiniserja iz Wiesa. Policaj ga je močno stresel, nakar je Heiniser v sanjah zavpil:	“Bom že vse povrnil!”
Ko je policaj zahteval pojasnila, je Heiniser priznal, da je svojemu gospodarju Ringhoferju v Reichenau-u na Nižjem Avstrijskem poneveril 150 kron denarja, ki ga je kasiral za pivo. Heiniserja so izročili sodniji.
— Nasilnež. Iz Kozjega poročajo: V Dolah pri Št. Vidu je napadel neki postopač posestnico Rus z revolverjem, ker mu ni hotela dati nobene miloščine. Obstrelil jo je smrtno nevarno na levi strani prs, pokleknil potem na njo in ji iztrgal denarnico. Orožniki so ga že prijeli.
— Pazite na otroke! Od. Sv.
Lenarta v Sl. goricah poročajo: V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so spravili v mariborsko bolnišnico.
— Strela. Z Bizeljskega poročajo: Strela je ubila 431etnega kmeta Jožefa Krivca iz Bračne vasi, ko je bil v hramu pri svojem vinogradu. Zapušča mlado vdovo in 6 otrok.
GORIŠKO.
— Zaradi razžaljen j a veličanstva je bila obdolžena 571etna Marija Uria, doma iz Vidma v I-taliji, in sicer bi bila zagrešila to žaljenje pred kakimi 6. leti. Vsa reč se je vlekla na dolgo in sedaj je bila druga razprava, pri kateri je bila Uria oproščena.
— Pri streljanju s topiči je dobil lSletni Fran Jejčič iz Svine-ga pri Šmarjah več ran po obrazu in prsih, odneslo mu je tri prste na levi' roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
— Ponesrečil je v Podgori delavec Ebenvein, z Dunaja doma; stroj ga je prijel za roko in mu jo močno pokvaril. Sedaj se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
— Preliminarne železniške koncesije. — Železniško ministerstvo je dalo ing. Walterju Conradu na Dunaju predkoncesijo za tehnična dela za železnico Opatija-Ve-prinac. Enako koncesijo sta dobila Anton Rocco in stavbni svetnik Edvard Bonavia za tehnična preddela za proge: 1. od tržiške-ga. pristanišča preko Selc, Doberdob, Miren do Štandreža; 2. Za-graj, Biasol, Romans, Medea, Borgnano, Kormin; 3. Biasol, Vi-lesse, Ruda, Perteole, Mortesins in Kavencan. Koncesije trajajo eno leto.
— Tatvine na poštni ambulan-ci med Trstom in Krminom. — V
Trstu so aretirali Jakoba Motza iz Gorice, prideljenega poštni ambulanci med Trstom in Krminom, ker je prodajal po Trstu pogostoma. razne reči, sedaj kos blaga, sedaj čevlje, sedaj kaj dragega. Dognalo se je, da je mož jemal razno blago iz pošiljatev, ter je prodajal. Mož odločno taji.
KOROŠKO.
— Vžigalice v otroških rokah.
Tz Celovca poročajo: Štiriinpol-’etna pl. Dister je dobila, ko je bila brez nadzorstva, vžigalice.
Med prižiganjem se je vnela 0-troltu obleka. Kljub takojšnji pomoči je dobil otrok take poškodbe, da je drugi dan v bolnišnici umrl.
— 141etna tatica. — V trgovini za železnino Slabenig v Celovcu je ukradlo neko 141etno dekle lično popolnoma novo napravo za rezanje repe. Drugi dan je naznanil nek trgovec, da je neko dekle pri njem prodajalo podoben strojček. O mladi tatici nimajo še nobene sledi.
— Požar v tovarni. — Požar je izbruhnil v tovarni za usnje, Soltschegg v Volšperku. Ogenj je nastal v traktu, v katerem so stanovanja za delavce. Pred izbruhom ognja ni bilo v teh stanovanjih nobenega delavca. Nad traktom so velika skladišča za usnje in za kože. Skladišča so se vnela še preden je prišla, požarna bramba. Nastal je silen ogenj, ki je razvijal tako vročino, da sploh ni bilo mogoče gasiti. Gasilci so se morali omejiti na to, da so ogenj lokalizirali in ubranili zadnji manjši del tovarne: K sreči je bilo zelo mirno vreme in jt bilo na razpolago zadosti vode. Velik del tovarne je popolnoma nogorel. Škoda je ogromna in le delno krita z zavarovalnino. Pri gašenju se je ponesrečil en gasilec. Dobil pa je le lahke poškodbe. O postanku ognja ni še nič znanega, sumijo pa, da je ogenj podtaknjen.
— Poboj na kegljišču.—Na nekem kelgjišču v beljaškem predmestju sta se sprla zidar Wucherer in kolar Mesotič. Med prepirom je pristopil k njima tovariš Jamnik in hotel prepirljivca pomiriti. Wucherer j a je to tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel Jamnika v ramo. Rana je težka in nevarna. Jamnika so odpeljali v bolnišnico. Wuche-rerja pa so zaprli.
— Ubijalka. — Aretirali so pri Sv. Štefanu v Ziljski dolini Marijo Flaschbergerjevo, ženo kovača Flaschebrgerja. Flaschbergerja so našli dne 18. avgusta t. 1. ne daleč od Sv. Štefana ubitega na cesti. Imel je več ran na glavi. Ker je bil Flachberger, ki je rad popival, v pijanosti siten in nasilen, so mislili najpreje, da se je mož, ki je tudi tisti večer popival, sprl z vojaki in da ga je vojak pobil z bojonetom. Uvedli so preiskavo in aretirali res enega vojaka, ki je imel umazan bajonet. Vojak se je zagovarjal, da se mu je umazal bajonet pri odpiranju konserve. Končno so se prepričali, da vojak ni pravi storilec, in so ga izpustili. Preiskali so še enkrat rane in dognali, da rane niso od bajoneta, marveč od štirioglatega orodja, najbrže od kladiva. Poklicali so končno žan-darmerijskega stražmojstera Nie-derdorferja s policijskim psom. Pes je dobil na. mestu sled in tekel naravnost h kovaču, kjer se je zagnal v neko posteljo in potegnil izpod blazine krvav suknjič. Postelja je bila vajenčeva in tudi suknjič je bil njegov. Nato se je pes začel zaganjati v ženo. Žena se je nekoliko prestrašila, nato pa je rekla, da se zaganja pes v njo, zaraditega, ker je bila kritično jutro pri možu in je imela tudi opraviti s truplom. Daljša preiskava je dognala krvave sledi za hišo in dve okrvavljeni kovaški kladivi. Poleg tega so .dognali, da je imela kovačica lju-bavno razmerje z vajencem. Tudi so našli priče, ki so izpovedale, da so slišale v usodni noči iz kovačnice hud prepir, v katerem so razločile glas kovača, ki je očital svoji ženi prepovedano razmerje. Kljub tem težkim indici jam žene še niso aretirali, pač pa so poslali glavo kovačevo in pa. vajencev suknjič na Dunaj, da preiščejo, če je na suknjiču kovačeva kri. Vajenec trdi 'namreč, da si je 0-krvavel suknjič, ko je klal kozli-ča. Med tem pa so se vedno bolj množili sumljivi momenti in ženo so zaprli.
— Nezgoda na železnici. — Iz
Št. Vida ob Glini poročajo: Stroj je pritisnil premikača Karla Spit-zerja ob steno kurilnice. Sodrug Soitzer je dobil težke notranje poškodbe. Z brzovlakom so ga, takoj prepeljali v beljaško bolnišnico, a. upanja je malo, da bi ozdravel. Spitzer ima tri nepreskrbljene otroke.
Razne vesti.
—	Iz New Yorka poročajo, da je bilo več sorodnikov Vanderbil-ta kazndvanih radi tihotapstva.
—	Iz Milwaukee, Wis. poročajo. da je v blagajni “Narodne poljske katoliške unije” za $36,-000 primankljaja.
— V Salisburyju, Mass. je neki tolovaj ustrelil načelnika policije, ki ga je zasačil, !ko je hotel oropati poštni urad.
— Iz New Orleansa, poročajo, da je bilo 36 oseb ranjenih, ko je vlak “New Orleans & Northeastern železnice skočil raz tir.
— Med beguni iz Mehike, ki beže preko Eagle Passa, Tex. v Ameriko, so se pojavile koze in povzročile veliko vznemirjenje med prebivalci.
— V Galesburgu, 111. je naskočil Charles Wilson, zamorec, 17-
let.no M. Ruddovo in jo pustil nezavestno. Po kratki gonji so po-hotneža prijeli in dali pod ključ.
— Iz New Yorka poročajo, Ja so osebe, katerih imena ostanejo tajna, izjavile, da imajo dosti denarja pri rokah za pokritje odvetniških troskov, ki bodo nastali pri zagovora duhovna in moril ca. Hans Schmidta. Pred vsem bi radi našli zdravnike, ki bi morilca proglasili blaznim.
— Dr. W. C. Rucker, asistent za javno zdravje v Washingto.nu, D. C., je izjavil, da preti največja nevarnost zdravju na železniških postajah, v cerkvah, šolah in gledališčih.
— Iz Noma, Alaska poročajo, da je silen vihar popolnoma u-ničil mestece Solomon, ki je štelo kakih 300 prebivalcev. Niti eno poslopje ni os .alo v mestu, vse je odnesel vihar! Brzojavka pravi, da so se prebivalci rešili.
— Iz Altoone, Pa. poročajo, da se nahaja Daniel J. Clark, nekdaj znamenit odkrivatelj studencev olja, ki je J. D. Rockefellerju ponudil svojo postelj, ko ni imel strehe, ki mu je posodil $20, ko so bila zanj odprta vrata ječe,, ker ni plačal stanovanja in hrane, v javnem zavetišču za siromake.
Clark, siromak v zavetišču, Rockefeller pa miljarder. To je odsev kapitalistične človeške družbe.
— Najemniki premogarskih baronov so v Ludlowu, Colo. napadli tabor štrajkujočih premogarjev, da bi tako prisilili gover-nerja poslati milico.
Neki Belk, glavar Baídwin-Felzevih najemnikov, se je v družbi oboroženih pretepačev pripeljal na avtomobilu v tabor štrajkujočih premogarjev. Nakrat je potegnil samokres in pričel streljati na premogarje, češ, da je nekdo nanj ustrelil. To je bilo znamenje za bitko. Takoj so se pojavili biriči in najemniki na vseh krajih in pričeli streljati v tabor. Pomoč je prišla iz tabora, premogovniške družbe. Nato so-orosili telefonično za pomoč v Trinidadu. Šerif Griham je takoj zaprisegel nekaj biričev in go-verner Ammons je dovolil, da se tudi miličarji udeleže naskoka na tabor premogarjev. Ko je šerif z biriči in 23. vojaki prišel na lice mesta, je bilo v taboru vse mirno.
Najemniki so streljali kar tje-vendan in nekdo izmed njih je zadel enega svojih malopridnih tovarišev v nogo.
— Beblova cesta na Francoskem. — Iz Limogenesa na Francoskem poročajo, da je ondotni občinski svet izrekel hčeri Avgusta Bebela svoje sožalje, obenem jo pa obvestil, da bo vprihodnje nosila neka cesta v mestu ime zaupnika socialistično organiziranega delavstva v Nemčiji.
RAD BI IZVEDEL, kje je Jože Koprivnikar. Kdor iz med rojakov ve zanj, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se sam javi. Poročati mu imam o društvenih zadevah.
John Kopriva, P. O. Box 64, Dawson, New Mexico.
(Advertisement.)
-------GLASILO----------t
j SioveiMG Narodne
If>i)[l!)urils i
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Volja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
SLQVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIG NATIONAL BENEFIT SOCIETY.
'	OFFIC eT
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
Wilsonova prva zmaga.
S tem, da je predsednik Wilson podpisal novo carinsko predlogo, je predloga pod streho in Wilson se lahko veseli svoje prve zmage v kongresu. Demokratična stranka ni edina, to se pravi, da nima enakih ciljev in načel, marveč se drobi na razne frakcije, ki včasi zastopajo popolnoma različne interese. Demokratje iz severnih držav ne soglašajo z demokrati v južnih državah, poleg se pa demokratje v severnih, kakor južnih državah cepijo v razne interesne skupine. Vzlic temu razcep-ljenju se je Wilsonu posrečilo združiti demokrate v zbornici in senatu, da so složno glasovali za Underwoodovo carinsko predlogo, katero so složno pobijali republikanci in progresisti. Ko je pričela razprava o colninski predlogi, so bili demokratje v kongresu glede tega vprašanja zelo različnega mnenja in javnost je sodila, da bo eolninska predloga pokopana, ker bo nemogoče predsedniku združiti skupine v svoji stranki, katerih interesi so si nasprotovali. Wilson je zvršil delo, kakeršnega ni nihče pričakoval od njega. Potolažil je duhove v svoji stranki in združil je nasprotujoče si skupine v eno celoto. To pa dela njegovo prvo zmago značilno.
Z odpravo visoke colnine je najbrž napočila doba, v kateri se zagrizeni, starokopitni buržoazni političarji ne bodo več upali prihajati na dan s predlogami, v katerih se zahteva visoka uvoznin-ska colnina. Boj za odpravo visoke uvozninske carine je trajal skoraj štirideset let. Obe stranki sta ga vodili z vso srditostjo in vsa javnost se je še pred desetimi leti zanimala zanj. Ali ko se je boj bližal svojemu koncu, je umrlo zanimanje v javnosti. Velein-dustrielci niso več naglašali, da bo “slabo plačano evropejsko delo” delalo konkurenco ameriškemu delu, pa tudi demokratje niso trdili, da bi odprava visoke uvozninske carine zopet prinesla delavnemu ljudstvu polno košaro kruha in mesa. Obe stranki sta vedeli, da današnji ameriški delavec več slepo ne verjame v take bajke.
Znižana uvozninka carina (povprečno znaša znižanje 28 odstotkov, kar je gotovo visoko) ne bo skoraj nič uplivala na gospodarstvo v Ameriki, ne bo prinesla velikih sprememb v gospodarstvu. Industrije, katere izdelki bodo konkurirali z evropejskimi izdelki, so tako perfektno potrustja-njene in monopolizirane, da bodo lahko kljubovale evropejski konkurenci, ne glede na to, da prava delavska mezda — to je izmenje-valna vrednost mezdne vsote ni mnoga višja — če je sploh višja— kakor v industrielno razvitih e-vropejskih deželah. Industrielno nerazvite dežele sploh ne pridejo v poštev, ker izdelujejo večinoma zase in se vanje uvaža mnogo blaga iz drugih industrielno razvitih držav.
Nova uvozninska eolninska predloga ni nič druzega kot produkt spremenjenih gospodarsko-industrielnih razmer v Združenih držav. Gospodarske razmere v a-meriški republiki so se korenito spremenile. Kapital se je osredotočil v rokah posameznikov in iz osredotočenega kapitala so vzklili mogočni trusti, s katerimi ne more konkurirati noben posamezni podjetnik. Vzpričo tega dejstva niso mogli ameriški veleindustri-
jalci (trustovci) zahtevati, da se jih varuje z visoko uvozninsko colnino. V trustovskih podjetjih je delo tako dosledno razdeljeno in vporabljajo se tako skrajno dovršeni stroji, da bi smatrali vsakega človeka blaznim, ki bi hotel z nizkimi plačami konkurirati, dovršeno organiziranemu delu v trustovskih podjetjih. V industriji, ki pride v kremplje tru-stovcev, ni več prostora za samostojnega podjetnika. Zato bi se -bili pa trustovci omešili, ako bi bili zahtevali, da se jih varuje z visoko uvozninsko colnino. Preiskava delavskih razmer ,v podjetjih jeklarskega trusta in trusta za volno je pa dokazala jasno, da naj gospodje trustovci kar molče o beraških evropejskih plačah. Kdor plačuje po pet, šest do devet dolarjev plače na teden odraslim delavcem, poleg pa izkorišča 'še za šolo obvezne otroke, ne more drugim očitati, da plačujejo svoje delavce beraško. Ako mora cela delavska družina v potrust-janjeni industriji v tovarno, da se skromno preživi, potem se ne more i’eči ali pisati, da so delavci za svoje mukotrpno delo plačani briljantno.
Ako nova eolninska predloga ne bo spremenila položaja delavcev na eden ali drug način, smo vseeno lahko zadovoljni, da je bila sprejeta in da je konec boju za colninsko preosnovo. Buržoazni 'politikarji ne bodo mogli več vsaj prihodnja leta slepiti delavstva s colninsko preosnovo. Delavstvo se bo preoričalo, da je delavski ¡položaj ostal neizpremenjen, pa Inaj imamo visoko ali pa nizko uvozninsko colnino. Delavca oropajo za sadove njegovega dela, ko je visoka ali nizka uvozninska colnina v veljavi. Delavec ostane Suženj kapitalistov, dokler bo u-veljaven kapitalistični način proizvodnje. Na tem ne spremene prav nič colninske reforme, kar so se prepričali že delavci v Angliji.
To spoznanje je pa tudi nekaj vredno, ker bo delavce privedlo v večjem številu v socialistično stranko, da se čim preje strmoglavi pošast — kapitalizem in se i,na njegovih razvalinah zgradi družba bodočnosti, v kateri bo delavec opravičen do sadov svojega dela.	__
Slaba letina blagoslov za oderuhe.
Oderuhi se poslužujejo vsakovrstnih laži, da bi prikrili svoja oderuška dela in prepričali delavce, da so javne tožbe o neznosni draginji le izmišljotine nezadovoljnih socialističnih agitatorjev. Neka zelo brihtna glava v kapitalističnih vrstah, je hotela dokazati, da draginja povzroča pomnožitev hranilnih vlog v bankah. Svojo trditev utemeljuje ta-ko-le: “Draginja daje velik dobiček, kar zopet povzroča, da podjetniki plačujejo visoke mezde in sicer tako visoke, da so višje kot cene podraženih živil.” Vsak delavec se lahko sam prepriča, kako nezmiselna je ta trditev, ki nima druzega namena kot natveziti naivnem čitateljem kapitalističnega časopisja, da sploh nimamo draginje in da so ljudje, ki pišejo in govore proti draginji navadni nezadovoljni in nikdar siti zapravljivci.
Enak žonglerski trik hočejo izrabiti, da bi tem ložje odrli ameriško ljudstvo vsled letošnje letine, ki ni slaba letina, marveč le precej zaostaja za lansko letino, ki se je izvanredno dobro obnesla, kar ima zle posledice za živinorejo in bo gotovo povzročilo zopet podraženje mesa. Samoob-sebi se razume, da farmarji, posebno živinorejci niso zadovoljni s tako letino, ker bodo primorani kupovati krmo. Ali že so kapitalistični žonglerji na delu, da bi farmarjem nasuli peska v oči. “Deloma slaba letina ni za poljedelstvo tako slaba, ker niso vničeni vsi pridelki”, pravijo kapitalistični žonglerji. “Deloma slaba letina prinese farmarjem več dobička, kakor pa nizke cene ob času dobre letine. Deloma slaba letina je blagoslov in ne nrokletstvo”, je stavek, s katerim hoče nova narodna ekonomija v službi ameriških velekapitalistov preslepiti farmarje in delavstvo.
V omenjenem stavku je majhno zrno resnice. Deloma slaba in tudi skozinskoz slaba letina je
lahko blagoslov. Ali lcedo bo vži-val ta blagoslov? Mar delavci, farmarji ali kedo drugi? V tem grmu leži zajec! Komu koristijo visoke cene poljskih pridelkov, ki so slabo izpadli? Ako odprto odgovorimo na to vprašanje, moramo reči, da od visokih cen nima dobička mali farmar ali farmar, ki kot najemnik obdeluje kmetijo. Dobiček od visokih cen imajo velefarmarji, ki lastujejo več kot tisoč akrov zemlje in v truste organizirani prekupčevalci. Ti ljudje poberejo smetano, zato tudi žele slabo letino, da ložje odirajo ljudstvo. Že večkrat smo doživeli, da so dobro letino spremenili v slabo. Pokupili so poljske pridelke in jih uničili, ali jih pa še kupiti niso hoteli od farmarjev, da so tam segnili, kjer so z rasti i. Na ta način so pognali cene kviško. Ovočje, krompir in zelje so gnili, s pšenico so kurili parne kotle, v industrielnih središčih so pa delavci morali plačevati oderuške cene za živila.
Mali farmar je primoran agentom trusta prekupčevalcev prodati dostikrat svoj pridelek še na polju, predno je dozorel. On nima najmanjšega dobička od slabe letine. Še manjši dobiček pa imajo konzumenti, ki morajo kapitalističnim oderuhom plačevati pretirano visoke cene. Trditev, da so deloma slabe letine blagoslov, je še bolj gola in očitna sleparija, kakor trditev, da se delavci dobro počutijo, ako se za iz delke in pridelke plačujejo visoke cene.
Letos imamo zopet najboljšo primero, da je v človeški družbi, ki je nastala po božji volji, vse v najboljšem in lepšem redu. Kakor vojna pogoltne tisoče in tisoče človeških žrtev, miljone ljudi spravi v nesrečo in cele države pahne ob rob propada, peščici ljudi pa prinese neizmerna bogastva, ravnotako deloma slaba letina prinese novo bedo, staro revščino pomnožili, za tiste, ki ima jo vsega dosti, ki so obdarjeni z neizmernim bogastvom, pa postane blagoslov. Nikdar ni cvetela industrija morilnega orožja tako dobro v sedanji dobi, kakor tekom balkanske vojne in po nji, ko so evropejske velesile z mrzlično hitrico pripravljajo za splo-no mednarodno klanje. Pa tudi oderuštvo ne gre nikdar tako v klasje za nikdar site požeruhe in oderuhe kakor v letih, v katerih je bila letina slaba.
Nesreča in gorje velikega dela ljudstva se spremenita v blagoslov za peščico oderuhov. To zahteva soglasje interesov, kakor ga razumejo gospodujoči sloji. Kedaj bo ljudstvo, ki dela in trni. spoznalo svoj žalosten položaj in napravilo priviligiranemu odernštvu in oplenjenju konec?
Občinske volitve in delavci.
Res je, da delavske strokovne organizacije rešujejo le gospodarske naloge, mejtem ko politic no delo za delavstvo izvršuje so-cialistiepa stranka. Socialistična stranka zastopa koristi delavstva v občinskih zastopih, državnih legislaturah in kongresu. Zato je ,pa treba, da pri vseh volitvah delavci glasujejo za kandidate socialistične stranke kot edine in prave delavske zastopnike v po-stavodajnih zborih.
Skušnje nas uče, da mora delavstvo imeti v postavodajnih zborih svoje zastopnike, ako se hoče vspešno boriti na gospodarskem polju:	pridržati osvojene
pridobitve in izvojevati nove zahteve. To ne velja le za kongres in legislature, marveč je velike važnosti tudi za občinske zasto-pe. V tem oziru je zelo podučen zadnji št raj k svilotkalcev in bar-varjev v Patersonu, kakor tudi sedanja stavka rudarjev v michiganskem bakrenem okrožju. Ako bi radarji imeli v vseh občinah, ki so prizadete vsled štrajka, posebno pa v Calumetu, svoje zastopnike v občinskem svetu, bi bilo kmalu konec slavi najemnikov in rjavohlačnikov. Ošabni “Jimmy” bi hočeš nočeš priznal zahteve rudarjev in stavka bi bila. končana. Tako se pa boj čimda lje bolj poostruje; najetim barabam v službi kapitalistov narašča pogum in vedno bolj predrzno izzivajo in napadajo štrajkarje. Tako so n. pr. ob času štrajka ho dili patersonski svilobarvarji in tkalci zborovat v Haledon, maj-
hno mestece poleg Patersona, ki je imelo socialista za župana, da jim policaji s količi niso razbijali glav. V Patersonu, kjer je bil ves občinski svet zastopnik kapitalističnih interesov, so bili štraj kujoči delavci prepuščeni na milost in nemilost najetim barabam in policajem, ki so ob vsaki priliki planili nanje s krepeljci in jih neusmiljeno pretepali. Prizanašali niso niti ženskam. Tako je bilo ob času štrajka v Lawrence, Mass., in za pičico ni boljši danes položaj v michiganskem bakrenem okrožju.
Letos v jeseni bodo v nekaterih mestih zopet volitve v občinske zastope. To priliko naj delavci izrabijo. Pod nobenim pogojem naj se ne dajo preslepiti in naj ne volijo za republikanske, demokratične oli progresistovske kandidate. .Kandidatje teh treh strank so nasprotniki delavstva. Ako bi tudi kateri izmed njih so-čuvstvoval z delavci, ne more in ne sme storiti za delavce nič, ker je stranka, katero zastopa proti-delavska — delavskim terjatvam sovražna.
Delavec, ki misli delavsko, spo štuje svoj stan in si želi zboljšati svoj položaj, bo glasoval za kandidate socialistične stranke, ker je to edina delavska stranka, ki se resno bori proti kapitalizmu, ki je kriv, da je delavec oropan sadov svojega dela, da morajo njegovi otroci v najnežnejši dobi v tovarno mesto v šolo. Kapitalizem je kriv, da delavci padajo v prerani grob, da trga zobčasto kolesovje v tovarnah njih zdrave ude, da se rudniki spreminjajo za premogarje v velegomile. Kapitalizem je oče prostitucije in revščine, ker mlada in nepokvarjena dekleta peha v hiše sramote. Kdor glasuje za socialistične kan didate, se bori proti kapitalizmu in vsem njegovim priveskom, za višjo kulturo, za boljšo človeško dražbo in srečo vseh ljudi.
Delavec, ki glasuje za socialistične kandidate, odda svoj glas za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti. On si gradi sam pot do gospodarske enakopravnosti, pra ve svobode in bratstva. Vsak glas, ki je oddan pri volitvah za socialistične kandidate, je žebelj v rakev kapitalizma!
Delavci, glasujte pri letošnjih jesenskih volitvah v občinske zastope za strmoglavljenje kapitalizma in svojo osvoboditev!
Resnična beseda.
Mezdni boj in nizke plače so jedro danšnjega družabnega zla. Beraške mezde so pravi vzroki strašne revščine, slabe prehranit-ve, nezdravih stanovanj, pijančevanja, tatvine in prostitucije.
To je povedal profesor R. F. IIoxie, ki uči na čikaški univerzi, na shodu Ameriške etične družbe.
Glavni vzroki tega zla niso e-tični, marveč gospodarski. Nauk o etiki torej ne more zadeti jedro tega zla. Ako hočemo odpraviti zgoraj omenjena zla, potem se moramo lotiti jedra in ne nastopati kakor zdravnik, ki z mazili zdravi bolno človeško kri. Ako se na človeškem telesu pojavijo vsled slabe krvi izpuščaji, potem je treba ozdraviti predvsem kri, da se na telesu ne pokažejo izpuščaji. Kaj nam pomaga, ako smo danes na roki pregnali izpuščaje, čez nekaj dni se pa pokažejo na nogi, ali pa na katerem drugem delu telesa. Človeška, družba je danes tudi bolna, njene izpuščaje pa tvorijo: nizke mezde, revščina, pijančevanje, tatvina, prostitucija itd. Ako se hoče ozdraviti te izpuščaje, potem nam ne pomagajo mazaške reforme, ampak moramo gospodarsko preustroji-ti človeško dražbo: odpraviti kapitalizem in nadomestiti ga s socializmom.
Oglejmo si in prerešetajmo besede profesorja z delavskega stališča, pa bomo razumeli delavca, zakaj se smatra v današnji družbi osebno nasilje za nekaj strašnega.
Današnji industrielni delavec je pri delu vedno v nevarnosti, da si poškoduje svoje telo. Več kakor enkrat vidi, kako mašinerija zgrabi, poškoduje ali pa celo limon njegovega tovariša. V rudnikih, plavžih, na železnicah in celo pri delu na polju, postajajo delavci vsaki dan vsled pomanjkljivih varnostnih naprav in nečloveškega priganjanja žrtve.
Delavec vse to vidi vsaki dan \in ugiba, kako bi se dalo temu od pomoči. Ako se zoprstavlja o-pravljati nevarno delo, ker ve, da mora končno postati žrtev, ga vržejo na cesto, ne zmeneč se zanj, ako gladu pogine za plotom. Postava, ki se je razvila kot zastopnica sile v konfliktih med delom in kapitalom, ne varuje delavca, ako hoče braniti svojo lastnino — delavno moč. Postava ne podpira njegove pravice, pravice do dela — do življenja. V resnici mu postava, h kateri se zatečejo vsi oškodovani, postava kot zastopnica sile, vzame vse, kar prizna za svojo lastnino. In kaj naj delavec v takem slučaju stori druzega, kot da se strokovno organizira in zaštrajka.
V tem trenotku, ko je delavec zaštrajkal, se prikaže na pozo-rišču stavkokaz. To je človek njegovega lastnega razreda, človek, ki bi moral biti njegov zaveznik in ga podpirati v gospodarskem boju z njegovim podjetnikom.
Tega človeka pošlje podjetnik, da poštenemu delavcu vzame, kar delavec po naravnem zakonu smatra za svojo lastnino.
Stavkokaza varuje zakon, in če je treba tudi policajska in vojaška sila. Na ta način razbije z enim mahljajem pravico do življenja in življenske razmere, katere so bojujoči delavec in nje govi tovariši potom dolgotrajnega boja in potrpežljivega napora izvojevali. Stavkokaz okrade tem potom delavca in njegove otroke za poštene pridobitve.
Stavkokaz je izdajalec svojega lastnega razreda in varujejo ga vse postave in sile družbe.
Ali naj se čudimo, ako se v takih razmerah oškodovani delavec posluži telesne sile ? —
Tako je vprašal profesor Hoxie in je s svojim vprašanjem zadel v črno. Povedal je resnico. Ako se delavca okrade njegovih pravic, pridobitev, ako se njemu in njegovim svojcem ukrade kruh, ako zakoni in obstoječe sile dražbe branijo najbolj umazano bitje — stavkokaza, potem je sa-moposebica, ako se delavec posluži sile, ker noče biti strahopetec
Pri tem se ne gre, ako se de lavec strinja s silo, ampak do si le ga privedejo razmere v gospodarskem boju in njegove posledice.
Kdor s tega stališča, pretresa štrajke in dogodke tekom štrajka, pride do istega spoznanja kakor profesor Hoxie, ali kakor vsak človek, ki opazuje socialne boje v današnji družbi brez naočnikov.
Slovensko gledališče v Ljubljani zaprto.
Klerikalna večina v kranjskem deželnem zboru je zvršila zločin nad slovenskim narodom, za katerega zaman iščemo primere v zgodovini. O tem zločinu, ki dokazuje, da so klerikalni matadorji v kranjskem deželnem zboru navadni avtokratični zelo-tje, ki imajo o umetnosti in kulturnih zavodih toliko pojma, kakor osel o citranju, piše “Zarja” doslov-no:—.
“Slovensko gledališče po zadnjem odlogu kranjskega deželnega odbora zaprto. Dopolnjen je torej kulturni škandal, za kate-Tega so odgovorni deželni kristjani, v prvi vrsti pa prevzetni Šušteršič, ki je v kulturnih rečeh ravno tako neveden, kakor je v Vsakem oziru ošaben. Svoj čas 'smo objavili pogoje, ki jih je deželni odbor predpisal gledališki komisiji ljubljanskega občinskega sveta. Te pogoje vzdržujejo kul-turonosci Šušteršič in Lampe tudi napram sklepu, ki je bil storjen tudi z glasovi klerikalnih občinskih svetnikov. To vztrajanje na nesprejemljivih pogojih je očiten dokaz, da deželni gromovniki pri gledališču ne zasledujejo ne umetniških, ne kulturnih namenov, ampak da hočejo imeti v krempljih orožje, ki bi ga lehko vsak hip porabili proti nasprotnikom iz političnih razlogov, in ki bi ga gotovo res porabili, če bi se v kakšnem slučaju ne znali drugače maščevati. Treba je enkrat povedati, da je sploh impertinent-nost, če predpisujejo deželni maliki zaradi gledališča kakršnekoli pogoje. Kaj pa razumejo Šušteršiči, Zajci in Pegani sploh o gledališču, o literaturi in o umetnosti? S tem,, da so dobili politično
moč v roke, jim še noben bog ni dal sposobnosti, da bi znali občevati z muzami. In ta domišljava ignoranca hoče imeti cenzuro! ,Ves umetniški svet se že davno bojuje zoper državno cenzuro. .Na Kranjskem pa je še premalo duševnega policajstva; treba je bilo Šušteršiča, da dokumentira ■svetu posebno nazadnjaštvo kranjske dežele in pripravi povratek v srednji vek. Naenkrat pa možu tu-■ d i cenzura še ne zadostuje. On hoče imeti pravico, da zapre gledališče po svoji previdnosti, kadarkoli se njemu zljubi. On, ki nikdar ni imel najbledejšega pojma, čemu so gledališča na svetu, on, ki ga vsak hribovec poseka v u-metniških vprašanjih, on hoče po svoji previdnosti zapirati umetniške zavode! Še nikoli se mu ni sanjalo, kaj je za vodstvo gledališča potrebno. Bog zna, če možakar sploh ve, kaj je repertoar, kaj so vloge in kaj je režija ! Ampak on bo komandiral, kdo naj vodi gledališče. In potem naj bo vodja njemu odgovoren. Šušteršič je kvalificiran, da bo sodil, če se umetniški zavod vodi prav ali ne. Visoko premika gospod Bog oblake, ampak Šušteršič in Lam-peti jih mislijo le doseči s svojimi nosovi.—Ta ohola družba je prav dobro vedela, da so taki pogoji nesprejemljivi. Naposled so tudi tako ponižujoči, da bi občina sama sebi pljunila v zobe, če bi jih sprejela. To so razumeli tudi klerikalni občinski svetniki, pa so v komisiji sodelovali,. da bi se dosegli spremljivi pogoji in na občinski seji glasovali zato, da se obnovi predlog gledališke komisije. Deželni bogovi so se lehko poučili pri svojih občinskih tovariših. Ampak hoteli so igrati igro, ki se ni mogla drugače zaključiti, kakor z zatvoritvijo gledališča. In vsak poizkus, da bi odvrnili od sebe odgovornost, se mora zavrniti z vso odločnostjo. Snočnji “Slovenec” sicer piše, da bi vsa stvar dobila drugo lice, ako bi občina vzela gledališče v najem. Če je deželni odbor res to hotel, bi bil to že davno lehko povedal občini ali pa njeni komisiji. Če imajo deželni odborniki kakšen predlog, jim ne bi padla nobena krona z glave, ako bi ga tudi povedali. Toda po vsem jim je bilo očivid-no na tem, da preprečijo gledališko sezono, ker instinktivno sovražijo vsako kulturo. Ta podlost jim pa ne more in ne sme biti odpuščena. Mogoče, da niti sami ne slutijo, kakšno barbarstvo so zagrešili s tem delanjem. Ali nevednost ni nobena opravieba. Kdor (kakšne reči ne razume, naj se ne Lvtika vanjo. Deželni kristjani pa so vedoma gonili reči tako daleč, Ida je bil vsak izhod zaprt, in ,zda.j so odgovorni za ta greh. Vze-■li so slovenskemu ljudstvu kulturen zavod, ki je, bil tem bolj dra-Igocen, ker ima slovenski narod ,sploh malo kulturnih institucij, in grešili so tem težje, ker niso le za eno sezono ustavili razvoj slovenske dramatične umetnosti, ampak ,so uničili toliko moralnih vrednosti, da smo za nekoliko desetletij pahnjeni nazaj. To barbarstvo mora razburiti najmimejšo kri. ,Ta vandalizem pa je obenem klic na boj zoper reakcionarno, proti-,kulturno svojat, ki drži deželo v svojih kremljih, na boj, dokler ne bo ležala ta prevzetna ignoranca na tleh!”
Tako “Zarja” o tem vandalskem činu!
Mi pravimo, da imajo slovenski delavci, ki žive v tujini, več smisla za umetnost, kakor pa klerikalni mogotci s častnim naslovom “doktor” v kranjskem deželnem zboru. Slovensko delavstvo v A-meriki je n. pr. mnogo žrtvovalo za gojitev dramatike, petja, godbe in prireditev diletantskih gledaliških predstav po vseh naselbinah, v katerih žive Slovenci v količkaj priličnem številu. Zatvori-tev slovenskega gledališča v Ljubljani je pravi kulturen škandal, .ki spričuje, da sedaj v kranjskem deželnem zboru odločajo Vandali.
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Ohicago, 111. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 'So, Crawford Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Ko se je približal Biči, je pokleknil z. jednim kolenom, in sklo-nivši glavo, je dejal: “Milostljiva gospa! blagovolite sprejeti poklon vašega nevrednega služabnika, grajskega oskrbnika castellet-skega.”
“Torej je poveril vam v varstvo to svojo grajščino?”
“Da, milostljiva' gospa! Tako da bi mogel vstrezati svitli in ljubeznivi soprogi mojega plemenitega gospodarja, kateremu sem posvetil um in srce, kakor sem vedno po njegovi dobroti njemu dopadal!”
“Vstanite!” je rekla tedaj Biče.
On je vstal in Biče je nadelje-vala:
“Moj soprog in gospod izbira svoje služabnike, kakor se mu poljubi; jaz njegovo voljo vselej in popolnoma odobrujem.”
Na to, iznebivši se dostojanske-ga in slovesnega vedenja, s katerim je bila sprejela oskrbnikovo udanostno izjavo, je bolj neprisiljeno in prijazno vprašala:
“Povejte mi, oskrbnik, kaj se vam zdi, ali se more še dolgo časa muditi? Saj veste, da je šel v Seprio.”
“O vem! in vem tudi, da tisti, ki so vas spremljali semkaj, so se izkazali nevredne svoje častne naloge. Toda bodite brez skrbi, milostljiva , in prepustitee meni vso stvar; jaz že poskrbim, da se bodo še dolgo spominjali...” “Ne, ne,” mu je segla Biče v besedo, “nečem, da bi imeli nevšečnosti radi mene. Izrecno vam to velevam. Vse, kar so počeli, so storili z dobrim namenom, da bi ubogali svojega in mojega gospoda. In če bi bili tudi... kaj nemarno spolnili dobljena povelja ... tudi v tem slučaju hSčem, da se nima več govoriti o tem.” “Kaj?” je vskliknil Pelagrua ves začuden in jezen, “mogoče, da je bil kdo toliko predrzen?... Teško mi je celo misliti kaj takega... Jaz sem govoril le o njih neodpustljivi zanikrnosti, da so vas zavedli s prave poti. Toda če je kak predrznež... naj bo kdorkoli, gorje mu!”
“O, kar se tega tiče,” je posegla vmes Lauretta, “vas zagotavljam jaz, da hči grofa Del Balzo ni bila nikoli vajena... ” toda ojster gospodinjin pogled ji je pretrgal besedo.
Zvijačni oskrbnik se je kazal srditega, in z nekim pridušenim glasom, češ, da se zgraža radi slutenega prestopka, a da se mora vendar ukloniti gospodinjini želji, ki mu je velevala, da ni treba tega upoštevati — je dejal: f‘Oprostite, milostljiva gospa, tu se gre za grajsko čast... Če bi plemeniti vaš soprog kedaj zvedel. .. potem gorje vsem, gorje meni. Dovolite, da izvem ime tistega predrzneža ... in bodite gotovi. .. ”
“Rekla sem vam, da se nima več govoriti o tem!” je dejala Otorinova soproga odločno in dostojanstveno. Ko je na to videla, kako je malopridnež povesil glavo, ter se je udajal — navidezno zbegan in nevoljen — je nadaljevala z bolj zaupljivim glasom: “Kar sem vas hotela vprašati — kaj mislite vi, ali se bo Ottori-no še dolgo mudil?”
“Da bi vedeli,” je odgovoril Pelagrua, navidezno ves potrt, “da bi vedeli, kako me boli srce, ker prvo poročilo, katero imam za svojo gospodinjo, ni ravno veselo ! ’ ’
“Kaj mi imate poročiti?” je prašala Biče s plašno skrbljivost-jo. “Ali ste zvedeli kaj novega?” “Malo časa pred vašim prihodom,” je rekel hudobec, “je dospel neki sel iz Sepria z naznanilom, da ga ne bo celi dan.”
“Celi dan? Pa kaj bo delal tam celi dan? In ali je videl sel mojega soproga, predno je odšel od tam? Ali je govoril ž njim? Kaj mu je velel, reči mi? Pojte, privedite ga koj sem, 'hočem govoriti ž njim, hočem govoriti sama s tistim poslancem, ali ste slišal ? ’ ’
“če mi' dovolite, vam lehko povem jaz vse, kaj sel... da bi ga privedel sem... On je govoril ž njim, predno je odpotoval. Pustil ga je v gradu skupaj z Lu-pom in z jednim oprodo vašega očeta, ki je dospel tja po noči. Vsi trije so zdravi in čili, kajti tisti napad je bil le malenkosten. Tn vaš soprog je rekel, da bodite brez skrbi, ker on, kakor hitro opravi, kar ga zadržuje tam, prihiti k vam.”
, “A kedaj? Kaj je rekel, kedaj pride? Pač najkasneje danes zvečer, ni res?”
“O, da, o mislim, da danes zvečer gotovo pride.”
“Pa kaj ni on sam tega z gotovostjo povedal?... Pojte, pripeljite koj k meni tistega poslanca. Pojte hitro! ni moja navada tolikokrat ponavljati jeden in tisti ukaz kakemu podložniku.” Pelagrua je globoko' sklonil glavo, ter stisnil rameni, kakor da bi prosil oproščenja, in je odšel, rekši pri sebi: “Ti prevzetnica!... Le počasi, moja mala, potolaži se!”
Zbadljivi njegov skrivni zasmeh se je prikazal na dan v ognjenem pogledu, s katerim je lopov z bliskovo naglostjo pomeril svojo vjetnieo, ko je odhajal. Ali ste videli kedaj tičarja, ko je vzel v roko vlovljeno senico, ter jo nekoliko časa gledal, kako ga je jezno kljuvala, dasi ji je mogel on v hipu vse koščice streti? Na kaj takega je spominjal Pela-gr-uov pogled.
Ko je odšel oskrbnik, je začela Biče v svoji domišljiji meriti dolge ure, katere so imele miniti. Domišljala si je, da bojo morale biti večne, ter ni vedela, kako jih bo mogla prestati: zdelo se ji je, da ne pride nikoli h koncu tisti dan, da ji ne bo mogoče prehoditi tiste puščave. Kako teško je popotniku, ki je po dolgi in te-
žavni hoji prišel ves utrujen in pobit na neko višino, katero je že od daleč gledal kot konec svojega "potovanja, če mu tam drugo goro pokažejo in povejo1, da je še le ondi kraj, kamor je namenjena! V takem mučnem položaju je bila sedaj Biče.
Lauretta, ki je zapazila njeno pobitost, se ji je približala, je odprla prekrižani roki na mizico, na katero je imela Biče naslonjen komolec, nagnila glavo proti njej ter upiraje v njen obraz svoje oči, ki so izdajale veliko ginjenost, jo je nekoliko časa prijazno in spoštljivo gledala, ne da bi kaj rekla, a potem je dejala:
“Slišite, jeden dan na vse zadnje ni cela večnost. Prešlo jih je toliko, preide tudi ta. Solnce zaide, in kadar bo Bog hotel, pride tudi zaželjeni večer. Potrpeti je treba le nekaj ur. Razumem, da vam mora biti teško, a kadar se ve!... Samo ne zdvajate!... če potrebujete kaj... če hočete, da ukažem kaj prinesti... Oskrbnik mi je rekel pri odhodu, da naj bi izvolili povedati, kaj želite, in boste postreženi.”
Biče, ki je imela svoje misli v glavi, namesto da bi odgovorila na to, je nadaljevala glasno svoj samogovor, kateri je bila poprej v svoji domišljiji začelo: “O, pa res! saj je tam tudi Lupo in oproda mojega očeta!”...
“Seveda,” je dejala dekla, pri-druživši se njenim mislim, da bi se mogla zopet pogovarjati ž njo. “Seveda. Ni treba bati se, ne! Saj ima svoje zveste ljudi, pri sebi, ter je na prijateljski zemlji. Lehko sve brez skrbi. Samo potrpeti je treba nekoliko. Težko vam je, ker ste si bili deli v glavo, da ga dobite že tu ob svojem prihodu, ali pa da pride kmalu; sicer pa, ali vam nisem že jaz prej pravila? ... Toda vi se koj ujezite ! Nama, ki sve tu, in nimave nobenega dela, se zdi dolg čas, a kdor ima opravke, in ne more drugače... Skratka, pomirite se do drevi. Drevi, upam, vendar da pridejo, tudi jaz jih pričakujem. O, pridejo gotovo... toda, če bi se kaj prigodilo.,. kdo ve?”...
“O, prosim te, jenjaj klepetati!” ji je segla- v besedo Biče, ki ni mogla trpeti, da bi se izrazil, če tudi le pogojno, neki dvom, kateri je žalibog tudi ona imela. Bilo ji je kakor tistemu človeku, ki se na skrivnem boji, da ima kako nevarno bolezen, in se raz-ljuti, če se lcdo drzne le imenom vati jo v njegovi prisotnosti. “Da bi ne imel priti_še drevi! Skoro bi me pripravilo ob potrpljenje.”
“Oprostite, nisem rekla prav, jaz tudi nisem tega mnenja.... ampak.... hotela sem reči le.... če bi se tako primerilo... ”
“Naj se že primeri karsibodi. Abotnost je le misliti kaj takega. \ Tudi če bi imel skrbeti za ves1 svet, mora priti, in pride. Naj se | vrne nazaj, če že ni drugače. Da, j rekla bi, naj še s konja ne stopi, j toda pokazati se pač mora. No, j bove slišali, kaj bo znal povedati. ta sel... Pač dolgo se že mudi oskrbnik ž njim... Tudi ta zamuda me vznemirja. Kako, da ju ni toliko časa?”
Zakaj da ju ni? — Da bi revica vedela zakaj! — Pelagrua je ves tisti čas učil nekega malopridneža, kako bi se imel vesti pred njo kot Ottorinov sel, da bi jo mogla še nadalje slepariti.
Ko sta se hudobca dobro po-razumela, sta prišla igrat svojo vlogo.
Tisti, ki se je imel prikazati kot sel, je bil neki stari razbojnik, ki je bil pred leti komaj ušel vislicam. Pelagrua ga je bil iztaknil v neki koči blizu grada, kjer je bival, in s& živil z beračenjem, ko ni mogel vsled starosti več ropati. Lopov je gledal križem, ter je imel veliko brazgotino čez čelo in nos tja do levega očesa; imel je rudeče lase in rudečo brado. Koj ko je stopil v sobo, se je navlašč spodtaknil, in potem je, opotekaje se, stopal naprej.
Biče je skočila po koncu vsa prestrašena. Toda Pelagrua se ji je približal, in s svojim navadnim ponižnim vedenjem je dejal, kazaje hudobca:
“Je dober človek, veste. Škoda le, da se večkrat opiva! in pri takih priložnostih.. je revče zgubljeno.... Zato se ga nisem upal pred vas pripeljati.. . Ker ste pa prav hoteli, sem vas ubogal. Že ko je došel, ga je imel precej pod klobukom. In še tu je v jednomer pravil, da ga žeja, in tako je pil
in pil, da ga je sedaj poln. Vendar, če ga želite izprašati, mislim, da bo še vedno vedel kaj povedati.”
“Poprašajte ga, ali je videl mojega soproga, predno je odšel,’ je dejala Biče.
Pelagrua se je približal k navideznemu pijancu, ga je potolkljal po rami in mu dejal:
“Slišiš, Mastino, tu milostljiva gospa te vpraša, ali si videl tistega viteza, za katerega si prišel iz Sepria?”
“Kaj, viteza?” je dejal hudobec z opotekajočim glasom: “da li sem videl vitgza? Kaj bi ga ne? Saj mi je on ukazal prinesti tisto steklenico vina, kakor sem ti pravil. Pa kako vino, veš, o kako vino!... In tudi to ni slabo, povem po pravici, le nekoliko trdo je.”
Oskrbnik mu je segel v besedo, rekoč:
“Kaj ti je rekel, predno te je odslovil ? ’ ’
“Ti je rekel? •—• Nič ti ni rekel. A — tako ti je rekel: spij ga to steklenico na moje zdravje; in jaz sem ga spil. In tu sem ga poslal doli še dve steklenice da bo delalo družbo tistemu prvemu, in vse to na njegovo zdravje, ker on je dober vitez in nima raka v žepu, kakor nekdo drugi, o katerem vem že jaz, da ne odpade nikoli nič od njega.”
“Poslušaj, Mastino, kaj ti pravim jaz: ali je bil še kdo ž njim?’ “Pa kaj ti nisem že rekel, da sem bil jaz?”
“Jaz te prašam, ali je bil še kdo drugi?”
“Seveda je bil še kdo drugi.” “Kdo?”
“O, ta je lepa! on je bil.” “On? kdo je bil tisti?”
“On, tisti vitez. Bes te lopni, kdo je mogel biti še? Kaj vem jaz?”
Pelagrua se je obrnil k Biči, ter je zmajal z rameni, kakor da bi hotel reči: Sedaj vidite sami, da ni opravka ž njim. — A revica, ki je vendar tako vroče želela kaj izvedeti o svojem soprogu, je dejala oskrbniku:
“Poskušajte ga vprašati še to, ali mu je rekel, da pride danes zvečer. ’ ’
“Bom poskušal,” je dejal hinavec, in je prijel grdina za roko, stresel ga pošteno in mu zakričal v obraz: “Obrni se sem, kaj gledaš v uni teden?” Na to ga je vprašal: “Ali je rekel tisti vitez, da pride danes zvečer?”
“No, zdaj še tbd” je dejal malopridnež, glasno in nespodobno se smeje, “pravi, da je že večer!” Stopil je dva koraka nazaj, in,
kazaje s treesočim prstom proti ;Pelagrui, je kričal s hripavim glasom: “Pravi, da je večer, ko še poldan ni.” “O pojdi, tepec! meša se ti v glavi. Sram te bodi, da si že ob tej uri pijan!....” “Pa tudi jaz ga čem piti, prinesi tistega dobrega, ker me tako žge v grlu, kakor da bi imel vrag svojo kovačijo v njem.”
“Tiho bodi, prismoda, in spametuj se vendar jedenkrat. Povej, ali je rekel vitez, da pride danes zvečer?”
“A — da li pride danes zvečer, to hočeš vedeti?”
“Da, nerodnež!?”
“Seveda pride danes zvečer, o, gotovo pride.”
Biče se je razveselila vsa, a to njeno veselje je bilo le kratko, ker oskrbnik je stopil koj k malopridnežu in mu zakričal v uho:
“Ali nisi meni pravil, da pride jutri zjutraj?”
“A, da, da, jutri zjutraj; gotovo jutri zjutraj.”
“Tako, pomisli vendar dobro, če moreš: ali pride nocoj ali jutri zjutraj ? ’ ’
“Nocoj in tudi jutri zjutraj,” je odgovoril navidezni pijanec. “O, tako je prav: nocoj in še jutri zjutraj.” In na to je začel peti s krokarskim glasom:
“Pijmo ga, pijmo, nocoj in jutri zjutraj; okušajmo, uživajmo, požirajmo! Ko jaz poljubljam svojo merico, ne zmenim se več za upnike in za dekline; so ugna-ni v kozji rog biriči” . . .
Toda Pelagrua mu je pritisnil zaušnico in dejal: “Molči vendar, pasja noga!”
Biči se je pristudil gnjusni prizor, zato je namignila oskrbniku, naj spravi strani tistega nespo-dobneža. “Dobite takoj zanesljivega človeka,” mu je rekla, “kateri ima odjezditi ter nesti v Castel Seprio pismo, katero vam kmalu izročim; od tam pa mi mora prinesti odgovor. Najdalje v treh urah ima biti tu, sicer boste vi odgovoren za to.”
Oskrbnik je z globokim poklonom odgovoril, da bo postrežena. Na to je odšel, vodeč seboj unega grdina. Ta se je pustil vleči ka-kom slamnjak, opotekaje se na desno in levo, a med tem je neprestano kričal: “Kam me vlečeš? Kam me vlečeš? Ti pijanec! pijanec! pijanec!” Vrata so bila zaprta, lopova sta bila že na koncu mostovža, že sta stopala doli po stopnicah, a ženski ste slišali še vedno tisto neprijetno vpitje: pijanec! pijanec! pijanec!” (Dalje prihodnjič.)
— Iz Mobile, Ala. poročajo, da so 34 kaznencev iz Altmore tabora, kjer so opravljali delo za privatne podjetnike, zopet vrnili v ječo. Biriči so v taboru dva kaz-nenca tako neusmiljeno pretepli, da sta umrla.
Severovo
Gothardsko
Olje
(Severa’s Gothard Oil)
je sedaj naprodaj v vseh lekarnah v dveh velikostih: 25 in 50 centov. Ako imate kake bolečine na životu, ako so vaši sklepi in mišice okorele, ako vas hrbet, prša ali strani bolijo, ako trpite vsled revmatizma, ali pokostnice, bote zadovoljni z njim.
Severovo
Zdravilno
milo
(Severa’s Medicated Skin Soap)
je antiseptično milo, ki ne samo očisti kožo, lobanje, lase in roke, ampak tudi pre-preča zabasan j e znojnic, kar je vzrok ogrc, črnavk, hrapavosti in drugih grdih ne-prilik kože. Je izborno milo britje — neprekašljivo za detetovo kopel j. Cena 25c.
Naprodaj so v lekarnah. Zahtevajte Severova. Ne vzemite drugih. Ako jih lekarnah nima, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS, IOWA
IC
I Nerednosti prebave.
triner's
8ITTER-WINE
tkinebovo f
HORKÊ VIKO
j OSE PH TBINtR «ie-622 S.Ashland Av« CHICACO, ILL.
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo- pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast,' daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge nerednosti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko- prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago,
111.

Kenilworth.
Koman. Spisal Walter Soot. Poslovenil J. Z.
—	Zmotil si se!
—	Nisem se zmotil, — je rekel Vajlaind. —r Kdor si je njegove poteze na obrazu vtisnil v svoje možgane, ga pozna izmed miljona ljudi. Bil je Oblečen po starodavni šegi ... ali pred menoj se ne more skriti, kakor se jaz lahko pred njim. Vendar pa se nočem skušati z njim. Celo igralec Tar-leton ne bi mogel izumiti take obleke, da bi ga mojster Dobudij ne spozmal prejalislej. Jutri moram od tukaj. Ako ostanem v njegovi bližini, me gotovoi zaloti smrt.
—	Kaj pa z grofom Suseskom ?
—	Njemu se ni treba bati, ako vsako jutro, predno kaj zavžije, pavzi je kot lečo velik košček “or-vietana” . . . Pazi naj, da se mu bolezen ne povrne.
—	Kako naj stori to?
—	Ako bo tako oprezen, kakor bi imel opraviti z vragom, — je odgovoril Vajland. — Kuhar mora vbiti vsako divjačino in pripraviti. Grof ne sme rabiti nobenega parfuma in mazil, ako jih ni prejel iz zanesljivih rok. Pri tujcih naj ne pije in ne sprejema ovočja. Strogo mora paziti nato, ko pojde v Kenilworth . . . Opraviči naj se z boleznijo, da sme vživati le predpisano hrano.
—	Kaj boš pa ti storil?
—	Zavetišče bom našel na Frani coskem, Španskem, v zapadni ali vzhodni Indiji, — je rekel Vajland. — Boljše je tako, kakor da zaidem v kremplje mojstra Dobu-dija.
—	To je prav, — je segel vmes Tresiljan. — V Berkšajru imam zate posel . . . Vendar pa daleč proč od okolice v kateri te poznajo. še predno si mi povedal svoje razloge, sem si namenil, da te pošljem tje £0 tajnih poslih.
Kovač je izjavil, da rad izvrši povelja, ki mu jih naloži Tresiljan. Ker je bil kovaču ztnan opravek Tresljana na dvoru, mu je povedal kakšno pogodbo sta napravila z Giles Goslingom. Razodel mu je tudi, kaj je Vamej v avdi-jenčni sobi povedal in Leicester potrdil.
—	Vidiš, — je nadaljeval s tihim glasom, — vsled takih razmer moram nadzorovati početje krivcev, Fosterja in Lamburna, tudi lorda Leicestra sumim, da ni bil osleparjen, marveč da je slepar. Tu je moj prstan, kot znamenje za krčmarja Goslinga ... Tu je denar. Dal ti bom trikrat toliko, ako mi boš zvesto služil. Hiti v Kum-nor in pazi, kaj se tam godi.
—	Grem toliko rajše, — je odgovoril kovač, — ne le radi tega, ker bom služil vam, marveč da u-bežim svojemu prejšnemu gospodarju, dasiravno ni pravi satan, vendar je pa tako vražji, da je izmeček človeštva. Ubežal mu bom kot prvič. Ako me pa zdraži s pre ganjanjem, se bom pa kot podivjan bik v obupu in četrtenju obrnil proti (njemu . . . Lordu bom dal zdravila in navodila, kako naj jih uživa. Njegova varnost je odvisna od zanesljivosti njegovih prjateljev in slug; . . . preteklo^ sti se je rešil, ali varuje naj'se pred bodočnostjo.
Osemnajsto poglavje.
Ko se je Leicester po tem burnem dnevu, ko je njegova ladja kljubovala viharju, plula mimo marsiktere peščeninc in je končno priplul z razpetimi jadri v varno luko. je bil tako truden, kakor pomorščak po strašni viharni vožnji. Spregovoril ni besedce, ko mu je njegov dvornik zamenjal dragocen dvomi plašč z nočno obleko in rekel, da mojster Varne j želi govoriti s plemenitim lordom. Odgovoril je le s temnim kimanjem.
Varne j je prišel in dvornik je
odšel.
Leicester je sedel tiho na stolu in si podpiral glavo z rokami, ne da bi bil opazil, da je vstopil njegov zaupnik.
Varnej je čakal nekaj minut, da bi pričel govoriti, da bi tako spoznal v kakšnem duševnem raz-položaju je njegov gospodar po različnih dnevnih dogodkih. Ali čakal je zastonj, zato je bil prisiljen spregovoriti prvo besedo.
—	Ali vam smem častitati, — je pričel Vamej, — ker ste zmagali nad svojim nevarnim nasprotnikom.
—	Leicester je dvignil glavo in. odgovoril žalostno, ne da bi bilo opaziti jezo v njegovem glasu.
(Dalje prihodnjič.)
Razno.
— Iz Clevelanda poročajo, da je 300 žen, ki so se udeležile ohij-skega kongresa mater, obljubilo, da ne bodo dovolile svojim hčeram možitve, ako se žejiin ne bo izkazal z zdravniškim izpričeva-lom.
Plemenski boj v Romeo, 111. Petdeset zamorcev pod vodstvom James Winfielda je naskočilo mestno bastiljo, navadno leseno barako, v kateri je bila zaprta zamorka Lula Gibsonova radi pijanosti. Zamorcem se je napad skoraj posrečil. Zamorko so imeli že zunaj ječe, ko je prišel na lice mesta policaj Hansen in ustrelil voditelja zamorcev. To je silno razburilo ostale zamorce in kakih 120 se jih je oborožilo, da pomore vse belokožce. V kritičnem tre-notku so pridrdrali avtomobili s šerifom in pomožnimi biriči, ki so bili oboroženi s puškami in samokresi. Zamorci, uvidevši, da je premoč na strani belokožcev, so se umaknili v svoje hiše.
— Muhe bogatih postopačev, ki ne vedo kam s časom. Mladi V. Astor, večkratni miljonar je zaprosil Hornbecka, šerifa v Dutchess okraju N. Y., da naj ga za-priseže kot pomožnega biriča, ker namerava izvežbati na svojem obširnem posestvu Ferncliffu vzorno policijo. Miljonar ni povedal šerifu, če bo najel v bližnjem New Yorku nekaj pravih morilcev, tatov in roparjev, da bo po-lieajska šola na njegovem posestvu perfektna. Vsekakor bi bilo nravilno, da bi tudi te vrste ljudi povabil v svojo policajsko šolo, da bi se njegovi policaji učili vsega praktično, kar spada v njih delokrog.
— Poročilo o letini. Iz poročile poljedelskega ministrstva je raz-videti, da letina ni tako slaba, ke kor so v svet razbobnali borzni špehulantje in oderuhi z živili. Koruze se je pridelalo približno
2.351.000.	000 bušljev, torej le za
744.000.	000 bušljev manj kot lani, ko se je pridelalo največ koruze. Krompir, katerega danes največ povžijejo delovni sloji, je zaostal za lanskim letom le za 1.8 odstotkov, riž za 7.4 in ajda za 6.7 odstotkov.
— Jeklarski trust odpušča de-avce. Iz Jolieta poročajo, da je jeklarski trust zadnjo soboto zaprl dve pomožni delavnici. Okoli 600 delavcev je izgubilo delo. Tz Garyja poročajo, da “India Steel Co.” (podružnica trusta) odpusti vsaki dan 25 do 50 delavcev. Enako se glasi poročilo iz South Chicage.
— V protestantovski episkopalni cerkvi se vrše razprave, ali naj se prekrsti cerkev v ameriško katoliško in se ji da glavarja — ameriškega papeža. Razprave so pričele minoli teden v katedrali “St. John the Divine” v New Yorku. Višja duhovščina zagovarja, da se naj cerkev spremeni v ameriško katoliško z ameriškim papežem na čelu. Nižja duhovščina pa pobija predlog.
— Javna komisija za delavske plače v državi Minnesota je razposlala vprašalne pole delavkam v državi. Vprašalne pole vsebujejo 23 vprašanj o mezdi, delovnem času, življenskih troških itd.
Na podlagi teh vprašalnih pol bodo predložili državni legislatu-ri zakone za zboljšanje delavskega položaja.
— Nesreča pri streljanju. V
Brucku ob Litvi v Avstriji imajo armadno strelsko šolo, torej vedno veliko streljanja. Zato bi človek mislil, da so v vseh rečeh, ki se tičejo te človekoljubne umetnosti posebno izurjeni. Na vojni se strelja navadno zato, da se ubijajo ljudje,, seveda če se zadenejo. V miru pa stvar navadno ni tako okrutna, ampak je dovolj, če se napravijo luknje v tarče. Pri nekem streljanju je bilo pa to poučno vojskovanje malo hujše. Namesto papirja je bil zadet živ človek tako da je hipoma obležal. Ubila ga je krogla strojne puške, torej posebno modernega sredstva za. odpravljanje na drugi svet. Poročilo o tem dogodku pravi: “Vpo-kojeni železniški uradnik Vincenc j Lohr je šel s svojim osemletnem vnukom Oskarjem na izprehod ter1
je prišel v Harraehove vrtove, ki so sicer pri ostrem streljanju vedno zaprti. Lohra je zadela krogla iz strojne puške, pa se je ves krvav zgrudil in bil takoj mrtev. Vnuk je kričeč zbežal in obvestil sorodnike. Pozneje so dognali, da prostor, kjer se je primeril tragični dogodek, ni bil zaprt. Blizu točke, kjer je bil zadet Lohr, je neka ženska delala na polju in pri poveduje, da je mnogo krogel u-
darilo tam v zemljo. “Torej je še sreča, da je bil zadet le en človek; lehko bi bilo ubilo kar tri”. Da je treba za militarizem plačevati ogromne davke, bi 'bilo pravzaprav že dovolj. Da bi se plačevali s krvjo državljanov, je vendar malo preveč. Jasno je, da varnostni ukrepi v tem slučaju niso 'bili zadostni, kajti če bi bili zadostni, ne bi bili ljudje mogli priti tja, kjer lete krogle.
ZA ŠTRAJKARJE V MICHIGANSKEM BAKRENEM OKROŽJU SO PRISPEVALA SLEDEČA DRUŠTVA IN KLUBI:
Prebitek zadnjega izkaza v “Glasilu”, štev. 40 ....
Društvo “NovoLeto”, štev. 176 S. N. P.. J.............
Društvo “Slovenska Zastava” štev. 64 S. N. P. J.......
Društvo “Rožna Dolina” štev. 92 S. N. P. J............
Društvo “Slovenski Rudar” štev. 182 S. N. P. J........
Društvo “Novi Dom štev. 117 S. N. P. J................
Društvo “Rdeči Prapor” štev. 90 S. N. P. J............
Društvo “Sokol” štev. 98 S. N. P. J...................
Društvo “Bratje Edinost” štev 151 S. N. P. J..........
Društvo “Johnston City” štev' 61 S. N. P. J...........
Nabrano na desetletnici društva “Slavija” štev. 1 SNPJ.
Društvo “Triglav” štev. 2 S. N. P. J..................
Društvo “V slogi je moč” štev 127 S. N. P. J..........
Društvo “Jadranska Vila” štev. 178 S. N. P. J.........
Društvo “Dom in Svet” štev. 181 S. N. P. J..........”
Društvo “Cvetko” štev. 196 S. N. P. J.................
Društvo “Pobratimija” štev. 188 S. N. P. J............
Društvo “Orel” štev. 21 S. N. P. J....................
Društvo “Aurora” štev. 43 S. N. P. J..................
Društvo “Proletarec” štev. 50 S. D. P. Z..............
Jugoslovanski Socialistični Klub Detroit, Mich........
Jugoslovanski Socijalistični Klub štev. 34 Frontenac, Kans.
Društvo “Zveza” štev. 78 S. N. P. J...................
Društvo “Bratstvo Naprej” štev. 9 S. N. P. J..........
Nabrano v Johnstown, Pa. po Frank Bombaču ............
Društvo “Bistrica” štev. 63 S. N. P. J. ..............
Društvo “France Prešeren” štev. 34 S. N. P. J.......
Društvo “Danica” štev. 22 S. S. P. Z..................
Jugoslovanski Socialistični klub štev. 25.............
Posamezni darovi nabrani v Indianapolis, Ind..........
$263.80
6.65 11.30 25—
5.20 6.40 2.30
5—
6— 3,—
17.40
10.00
3*50
6.65
5— 3— 3.25 8— 4.95
11.73
6— 10—
2.20
17.55
6.50 2,-2— 2.15 5— 2.45
Skupaj nabranega do dne 15. oktobra 1913
Izdatki:
Poslano
Poslano
Poslano
Poslano
Poslano
Poslano
Poslano
.. 463.98
. $121.80 .	105—
53.20 42—
15.40
71.40
društvu “Narodne Slovenke” štev. l4'l S. N. P. J. 53.20
društvu “Bratska Sloga” štev. 62 S. N. P. J.
društvu “Danica”, štev. 22 S. N. P. J.....
društvu “Novi Dom” štev. 28 S. N. P. J....
društvu “Michigan” štev.136 S. N. P. J....
društvu “Složne Sestre” štev. 195. S. N. P. J. društvu “Brod na Kolpi” štev. 141 S. N. P. J.
Skupni izdatki do dne 15. oktobra 1913. Prebitek dne 15. oktobra 1913..................
$462.00
1.98
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter.jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
POZOR! SLOVENCI POZOR!
Naznanjam vsem slovenskim rojakom v Barbertonu in okolici, da sem otvorilj premogokop na južni strani mesta (John’s Corners).
Priporočam se Slovencem, da me blagovolijo' podpirati v omenjenem podjetju, ter jim zagotovljam, da bodo pri mojem podjetju točno in dobro postreženi, poleg tega pa bodete dobili pri meni premog cenejše kot pri tujih trgovcih te stroke. Rojaki podpirajte rojaka! Cena našem premogu je:
1	tona .................  $3.40
2	tona ................. $6.60
3	tona ................. $9.60
4	tona . •.............  $13.00
Naročila za naš premog prejema Martin Železnikar, 436 Bolivar Road. Peoples Phone 103.
JOHN KLUN,
lastnik.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; V soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
---- KRASNI ______
GRAMOFON
ara $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
In zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
f f ? f f
•	’	'	-	* v ▼	’
RAJVEČJA SLOVARSKA TISKARKA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
T
❖
*
f
T
2146*50 Blum Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem ¿n Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	;;

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.

Tedenske beležke.
— Britski parnik Volturno, na potu iz Rotterdama v New York, na. katerem je bilo 757 potnikov, je pogorel do morske gladine. Sto šest in trideset oseb je postalo žrtev 'katastrofe.
Na klic za pomoč potom brezžičnega. brzojava so prihiteli takoj drugi parniki na pomoči Brzojavka pravi, da je bilo nemogoče rešiti vseh ljudi, ker je. bilo morje preveč razburkano. To je ljudstvu pesek v oči. Da pogrešajo toliko ljudi, je temu krivo, ker je premalo izurjenih in izvež-banih mornarjev na parnikih. Iz-vzemši častnikov in štirih mornarjev, ki opravljajo službo pri krmilu, so ukrcani na parnikih ljudje, ki so le po imenu mornarji. Mogoče so spretni v pomivanju krožnikov, lupljenju krompirja, pranju in ribanju, o mornarst vu pa navadno ne razumejo nič.
Kapitan Barr se je približal s parnikom Carmania do sto čevljev ponesrečenemu parniku, vendar je pa bilo nemogoče vreči drobno vrvico na ponesrečeni parnik, ki služi za to, da se z njo potegne debelo vrv preko o-beh parnikov, da se potem s pomočjo košar reši ljudi z ogrožane ladje, pripoveduje nadalje brzojavka. To je zopet bluf! Dobro izvežban mornar vrže drobno vrvico do 30 metrov daljave. Poleg ima vsak moderni parnik, celo jadrnice, ki plujejo po oceanih, majhen topič, da z njim izstrele vrvico. Mogoče se je kapitan Barr res približal tako blizo, kar dokazuje, da je izboren pomorščak. Ali na parnikih niso imeli sposobnih mornarjev, ki bi vrgli in ujeli vrvico, ali pa da bi jo vzeli v rešilni čoln in jo ponesli na ponesrečeni parnik. Da je na morju razsajal hud vihar, le potrdi, da so imeli ukrcane mornarje, ki bi bili mogoče dobri brodarji na Donavi ali kateri drugi reki, sposobni pa niso bili za na morje, ker so dovolili, da je 136 oseb storilo žalostno smrt v požaru ali pa v valovih. Pravi mornar, kadar gre za rešitev ljudi, bo zvršil dano nalogo in če pri tem žrtvuje svoje Življenje. Takih mornarjev pa ni dandanes na modernih parnikih niti toliko, da bi zadostovali za moštvo enega rešilnega čolna. Parobrodne družbe so kapitalistična podjetja in gledajo v prvi vrsti za profit. U-krca se pravih pomorščakov le toliko, kolikor jih je neobhodna potreba, da krmarijo ladjo iz luke v luko, ostalo moštvo pa dostikrat tvorijo ljudje, ki ne vedo, ali je morje slano ali neslano. Dobrim pomorščakom je treba plačati dobro mezdo, nepomorš-čaki, ali pa taki, ki so le po imenu pomorščaki, se pa ukreajo za vsako še tako nizko plačo.
Katastrofa Titanica je pretresla ves kulturni svet in že se je druga, ravnotako strašna nezgoda dogodila na morju, še prodno je poleglo žalovanje za žrtvami Titanica. Tako je hotel nenasitni moloh — kapitalizem in take žrtve bo moloh še vbodoče zahteval na morju, v rudnikih in plavžih, dokler ne bo strmoglavljen kapitalistični družabni red.
— Ako so poročila iz Washing-tona resnična, potem se je mali skupini buržoaznih poslancev in senatorjev vzbudila vest, d,i delajo z vsemi silami na to, da a-meriška republika res postane ljudska država, v kateri bo odločevala le ljudska volja. Združilo se je štiri in trideset kongresnikov in ustanovilo “Narodno ligo za ljudsko vlado”. V svojem manifestu pravi liga, da se bo borila za pravo ljudsko vlado in zrušitev vpliva, ki ga imajo koristo-lovni, in korumpirani elementi na vlado. “Ustoličiti moramo pamet in inteligenco večine, ako hočemo imeti svobodo in da se ameriško ljudstvo lahko razvije do najvišje kulturne stopinje”, se glasi dobesedno v manifestu. Nadalje vstopa liga za direktno zakonodajo (iniciativo in referendum) in odpoklic malomarnih od ljudstva izvoljenih zastopnikov in uradnikov.
— Prostovoljno v smrt. Ellen
Rovsen, stanujoča na 1902 Cicero ave. v Chicagi, je zvršila samomor z udihavanjem plina, ker ni zaslužila toliko, da bj se preživela samostojno.
“To je stara povest, ki se v velikih mestih ponavlja teden za
tednom”, bo rekel človek, ki je prelen, da bi samega sebe vprašal, odkod prihaja to zlo, kje so vzroki za te vrste samomore in kako naj se jih odpravi.
Pojdite v Blackstone, La Salle j ali kateri drugi hotel, v katerega zahajajo miljonarji, pa si oglejtej mukotrpno delo žensk, ki so zaposlene v takih hotelih in pripravljajo jedila za razkošne pojedine bogatih postopačev. Oglejte si velike prodajalne, v katerih prodajajo vse, kar želi človeško srce, in katerih lastniki so postali miljonarji, ker so razumeli izkoristiti do skrajnosti žensko delavno moč proti nizki mezdi, ki ne zasluži, da bi se je imenovalo beraško napojnino. Deset, dvanajst, proti Božiču celo osemnajst ur dnevnega dela za borih osem dolarjev ali pa še manj na teden! To je usoda žene, ki gara za kapitaliste, lastnike veletrgovin.
Ellen Bo.ysen je delala za Montgomery Ward & Co., v veletrgovini, ki sprejema naročila po pošti iz vseh krajev Zdr. držav. Tvrdka trdi in oglaša, da verjame, da gre vsakemu človeku svoje. To se pravi z drugimi besedami, za svoj denar moraš dobiti tudi dobro blago, ako pa prodaš svojo delovno moč, jo je pa treba plačati v polni vrednosti. Seveda je to le v oglasih.
Ako sodimo po g. Thornu, ki je nekakšna glava te tvrdke, potem verjame tvrdka, da dekle z osmimi dolarji tedenske mezde lahko živi potratno in razkošno. Dekle, ki živi pri stariših pa ne potrebuje po mnenju tvrdke niti te beraške napojnine, temveč se jo lahko plača še nižje.
Ellen Boysen je živela pri stariših. Pred nekaj dnevi je dobila delo. Nato ji je oče John Boysen rekel: “Ellen, sedaj delaš in plačati boš morala več za sobo in hrano.”
Ellen je pogledala očeta, razumela ga je, saj se iž kamna ne more delati kruha. Vendar je pa ugovarjala očetu, da ne more plačati več, ker premalo zasluži. Po tem so sledili argumenti očeta, da ne more priživljati hčere, ki je dorasla in je zrela za možitev. Dekle je očetu ugovarjalo,da mu ne more dati, kar nima. Po razgovoru je dekle odšlo v kopalno sobo in odprlo plin. Petnajst minut kasneje je bila Ellen mrlič.
(Kdo ima na vest? smrt mladega dekleta? Današnja človeška družba, posebno pa tisti, ki zagovarjajo kapitalistični družabni red.
— Iz New Yorka poročajo, da je socialistična stranka uložila odločen protest proti prošnji ve-lefinančnikov, ki so prosili, da naj se pomnoži posadka na “Governor’s Islandu, ki naj bi čuvala oderuhe v Wallstreetu.
V	resoluciji se glasi, da je finančno središče velik tabor, obdan z ograjo, v katerega se stdka bogastvo, ki je bilo ukradeno a-meriškemu ljudstvu.
“Šest miljonov prebivalcev v New Yorku ne želi videti vojaških pohodov v New Yorku, marveč želi da se armada vsega sveta pošlje na severni in južni tečaj.”
V	resoluciji se naglaša, da bankirji ne žele pomnožene vojaške posadke, da bi jih branila pred zunanjim sovražnikom, marveč jim je pri srcu, da bi streljala na štrajinijoče delavce.
— Sodnik Humphries, ki je ho
tel vse socialiste v Seattle, Wash, utopiti v žlici vode, je odnehal. Dne 31. oktobra se bo moral zagovarjati pred najvišjim državnim sodiščem v Olympiji.
Humphries .je preklical dve obsodbi, in sicer je suspendiral obsodbo Glenna Howerja, prejšne-ga državnega pravdnika in E. N. Hogdona, prejšnega člana državne legislature. Oba sta bila le sedem minut v ječi, ker sta bila izpuščena na podlagi prošnje “habeas corpus.”
Ostali sodniki, ki so obdržavali posvetovanje zavoljo nastopa sodnika Humphriesa, so silno o-gorčeni, ker je Humphries izjavil, da so prošnje na podlagi “habeas corpus” neveljavne.
— V New Yorku je sodnik Tut hill obsodil oderuha Davida H. Tolmana na šest mesecev ječe, ker je posojeval denar proti 200 % obrestim. Tolman nadzoruje nad 40 do 50 denarnih posojeval-nic v Zdr. državah.
RACU N
med Jednoto in društvi
za mesec september 1913.
Številka društva	Asesment	Bolniške podpore	Poškodbe in odprav-« ine	Smrtnine	Skupaj
1		$ 204.55	$ 42.00			<k d9 nn
2		210.00	105.00		t				105.00
3		71.40	15.00	—.—	—.—	15.00
4		106.65	67.00	. 				67 60
5				601.20	291.00'	—#—	600.00	89U00
fi 		316.35	71.00				71.00 11 00
7 		67.15	11.00				
8		131.80	30.00	—.—		#		30.00
9		109.45	193.00	——		.		193.00
m 		195.05	93.00		__			93.00
n 		106.75	88.00			_	88.00
12		106.50	58.00	—v—		.		58.00
13		168.00	84.00	—v—		v		84.00
14		204.65	113.00	—.—	544.00	657.00
16		271.40	121.50	—.—		.		121.50
17		147.60	54.00	—.—		v		54.00
19 		141.25	91.00				91 00
20		275.40	122.00	—.—		w		122.00
21		163.75	68.00	—v—	600.00	668.00
		112.00						
92 		47.50	49.00			49.00 129 00
94 		73.15	129.00					
26		67.90							
97 		119.55	57.50					57.50
9K 							
99 			78.40	14.00						14.00
30		83.00	9.00	600.00		v		609.00
21 		63.70		#			t	,			
39 		113.70	39.00		' __	39.00
33		142.50	41.00		v			#		41.00
24 		64.75		.							
2Ü 								
36 		84.45						
37 		37.80		_			
38		111.05	11.00		.		600.00	611.00
29 		110.70	38.00				38.00
40		62.00	43.00		.			,		43.00
41 		93.90	26.00				26.00
42		16.80			.			t		
43		191.40	14.00		.			v		14.00
44		70.05	39.00		.			.		39.00
46		.42.00					v			.			.	
47		113.00					__	
48 			25.00			25 00
49 		72.50	33.00			33 00
50		91.10	12.00		v	 ,		v		12.00
54 		54.60	58.00					58.00
52 		127.80	33.00						33.00
53 			151.20	123.00				123.00
54 		67.25					
	46.20	20.00					20.00
56 		74.00	43.Q0				43.00
57 		166.95	41.00				41.00 44.00
58 		44.80	44.00		 ,			
59			79.84	99.00		.			.		99.00
«n 		44.25	68.00				68.00
61		113.45	136.00	100.00		v		236.00
fi2 . . 			.		101.00						101.00
63		11.20	23.00	—v—		v		23.00
64	■		137.45	148.00	—.—		.		148.00
65			.		105.00	—.—		v		105.00
fifi 				10.05	32.00				32.00
fi7 		69.20						
68		29.65	17.00					17.00
	219.43	54.00	—.—		,		54.00
	96.40	78 00			78 on
74 ! . ' 			46.05	14.00	—.—		.		m!oo
75 		99.80						
76		84.80	53.00	—.—		.		53.00
	28.00						
78		40.45	15.50			15.50
79 		75.35	52.00			„ 52.00
80 		79.50				
81		88.80	160.00	50.00		210.00
82 						
83		65.35	27.00			27^00
85		70.70				
86		95.20	60.00		v			,		60.00
87		178.45	50.00	-——		v		50.00
88		127.10	28.00			28.00
89 . . 					144.05	122.00			122.00
90 . 		63.40	30.00			an nn
91		71.10	80.50		w						80.50
92		175.95	240.50	—.—		v		240.50
93 			25.50								
94	64.90	38.00			38.00
95		118.55	74.50		#			# 		74.50
96		74.20	113.50	—v—		.		113.50
97		123.70		.		—v—		_			.	
98		140.10	30.50			30.50
99		9.00		—<			#		
100	23,80					
101		' 38.05	46.00						v		46.00
102		56.00	10.00			10.00
103		36.65	10.00			10.00
104		58.20	75.00			75.00
105		30.35	31.00					v		31.00
106		112.80	14.00	—v			.		14.00
107		154.00		 							
108		102.35	19.00			19.00
109		37.80				
110 . .					
111		83.00	20.00	- ■		 		20I00
112		52.05	22.00			22.00
113		39.35				
114		96.70	77.00			77 06
115		73.30					 		
116		28.40	9 00			Q nn
117		68.95	53.00				w		53X10
118		55.05	24.00		#			v		24.00
119		75.20	32 OO			32 00
120		74.75	112.00					# 		112,00
121		84.25					
192	51.60	23.00		 ..		w		23X10
123		45.05		-.					t			v	
124		60.15				
		63 00			
126		169J5	36.00	__	___ 		36.00
127		28.20	58 00			58 00
128		29.65	20.00			20 00
129		150.35	16.00			16 00
130		62.30	30.00			30 00
131		54.70				500.00	500X10
132		75.00	71.00			71 00
133		32.85	15.00		600 00	615 00
134		39.20	58.00		 -		5s!oO
135		48.80				
136							
137			32.00			32.00 Q8 no
138		120.25	98.00			
139		119.90	112.00						v		112.00
140		58.35	27.00		e		—.—	27.00
141		69.55	64 00			64 00
142			78.00			78.00
143		70.70				
144			10 00			
145		43.90	27 00			
146		80 84	28 no			
147		187.00	40.00			. ,	40.00
148		31.60	67.00			
149			20.00	- - -		 		20.00
150								
151		78.85				
	46 50				
154			20Í35	_			.
155			28.00			
					
156		26.60	36.00			36 00
157		16.10			 „			
158			32.20	67.00	—.—	—v—	67.00.
159		9.85						
160		7.00	.			*
161				105.00	30.00			30 00
162 .	7 00				
163		25.20	39^00			
164		39.65	40.00			
165			105.75	22.00				■_	22.00
166		42.45	10.00			
167		23.30			#		- __	
168		47.20	—							
Številka
društva
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188
189
190
191	-
192	,
193
194
195
196
197	.
198
199
200	, 201 202 .
203	.
204	.
205	.
206	.
207	.
208	.
209
210 211 212 .
213	.
214	.
Asesment	Bolniške pedpore
41.90	—#	
38.05	51.00
68.00	13.00
50.40	32.00
80.70		.	
49.60	17.00
50.40		.	
73.35		.	
14.00		.	
81.55	33.00
18.20		_	
26.80	38.00
43.90	63.00
71.60		.	
23.10	28.00
20.30	5.00
39.10	55.00
52.25	77.50
25.80	10.00
17.40		.		
20.70	37.00
29.50	10.00
70.50		.	
26.85	14.00
25.20		.	
25.20	—.—
20AO	44Í00
35.00	
35.25		
49.75		.	
45.40	39.00
38.20	26.00
18.80	27.00
30.50		1	
48.45		.	
66.15	33.00
45.70		.	
29.65		.	
29.50		.	
42.30	
45Í00	
39.60	—.—
35.00	—
Poškodbe in od prav-nine
200
Smrtninc
Skupaj
00
$14,685.91 |$7,160.50 |$950.00 |$3,444.00 |$11,554.50 JOHN VERDERBAR, gl. tajnik.
51.00
13.00
32.00
17Í00
33.00
38P0
63.00
2s!ofl
5.00
55.00 77.50
10.00
37.00
10.00
14P0
44.00
39.00
26.00 27.00
233.00
Vabilo na vinsko tergatev
*	katero priredi
Žensko Društvo “Nada1’, št. 102 S. N, P, J,
v nedeljo, dne 19. oktobra t. 1.
v “Narodni Dvorani” na So. Centre Ave. in 18. ulica.
ZAČETEK TOČNO OB 2 URI POPOLDAN.
Vstopnina 25c. Dame v spremstvu proste vstopnine.
Za obilno udeležbo se priporoča	ODBOR.
I
Slovencem v Barbertonu
iti okolici tta znanje!
I
J
t	--------
Podpisana naznanjava, da imava naprodaj še lepo število t stavbišč (lotov), na lepem in prijaznem kraju na severo vshod-£ ni strani mesta Barberton. Stavbišea (lote) se prodajajo po | $100.00 do $500.00. Ta kraj je na lepi prijazni ravnimi, ako £ kateri izmed slovenskih rojakov želi za stalno naseliti se v £ Barbertonu, nudi se mm sedaj zelo lepa prilika in nizka cena. & Vsakateri Slovenec, kateri želi kupiti stavbišče (loto) in je J. nezmožen angleškega jezika, naj se oglasi pri našemu zastopal niku Martin Železnikarju, kateri vam bo dal vse potrebne |¡ informacije v popolno zadovoljstvo.
Se priporoča vsem Slovencem v Barbertonu, O.
¡ Orton H. Miller &
John W. Me Coy Co.
't	w	ž
I
Podpisani želim naznaniti, da sem odprl moderno vrejeno ^
POZOR'
Slovenci v Barbertonu!
prodajalno vsakovrstne zlatnine, godbenih instrumentov, vsa
ke vrste bicikljev (dvokoles), različnih vrst gramofone,
vsako jake potrebščine za družine, mladeniče in dekleta.
dite in oglejte si našo novo otvorjeno trgovino. Za
blago, kupljeno v naši prodajalni vam jamčimo (garantira
mo). Vse nadaljna pojasnila lahko dobite pri našem zastop- 8
fj
niku Martin Železnikarju.
DAN THONAS & C0.
220—2nd Street,
Barberton, Oblo. ¿
v
\\\v\\\\\v\\\v\\\\v\\^^^
KDE JE John Petkovšek, doma iz Vrhnike na Kranjskem. Pred dvema letoma je bival v Waukegan, 111. Dne 5. septembra je umrl njegov brat Jack Petkovšek, ki zapušča svojo posmrtnino njemu. Poleg ima tudi loto in majhno hišico.
Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegovo adreso, naj mi jo sporoči, ali naj se pa zglasi sam.
Paul Kolar, b. 337 Cie Elum, Wash.
(Advertisement.)
SLOVENCI IN HRVATI POZOR
Proda se hiša, sezidana iz cementnih blokov. Stavbišče (lota) je 200 čevljev dolgo. Hiša je še skoraj nova in je že nad leto dni “saloon” v nji. Stoji poleg dveh rovov, kateri delajo poletu in pozimi in pole» ste še dve cementni tovarni, v katerih tudi vedno delajo. Tukaj je naseljeno do 500 Slovencev. Cena je $2600. Plača se lahko samo polovica takoj, za drugo se počaka. Pišite po pojasnila lastniku:
Louis Rack, Box 21, (2x)	Deer Park, 111.
Advertisement.
NAŠA MOČ.
Večina ljudi misli, da je naša moč posledek tega, kar jemo. To je res do gotove mere, ker je naša moč posledek tega, kar prebavimo. Nekateri mnogojedci so su-hotni in bolehavi, ker jim hrana ne tekne; njihova prebava je slaba. To kaže, kako je važno ohraniti si prebavila v popolnem delovnem redu. Če imate kake težave pred jedjo ali po- jedi, kako kiselo kolcanje, slabost, omotico, bolečine, zaprtje, vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino donese hitro olajšavo. Prežene vam iz telesa vse slabe tvarine, ki ovirajo prebavo. Okrepi vam prebavila. podeli slast in pospeši prebavo. V lekarnah. Jos. Triner, u-važevalec in izvaževalec, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev liniment najhitreje olajša bolečino. Advertisement.
NAZNANILO IN VABILO.
S tem ste vabljeni vsi rojaki, ki stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pri dete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far-merjev ter se prepričate na lastne oči, in potem sodite po svojem premisleku, kje da je bolj za vas? Mučiti se in garati za par borih dolarjev po zaduhlih tovarnah, ru dokopih in drugih življenju in zdravju škodljivih krajih kjer zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen in neodvisen sam svoj gospodar in delodajalec ina zdravem in svežem zraku, v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se vaše delo stotero izplača in kjer v par letih za marljivim delom in dobrem gospodarstvu postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar in premožen farmar, katerega vsakdo časti in mu ni treba
poslušati bosov, krvav pot potiti ter z istim drugimi žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni ali neomoglosti odslove ne oziraje se, kaj bode iz vas potem, ter Vaše mesto nadomeste z mladimi in čvrstimi močmi.
Pomislite nekoliko ter pripravite si boljšo bodočnost ter pot do uživanja sadu Vašega truda in svojih žuljev, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti, kje bodem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo drnužino, ako delo izgubim, zbolim ali celo ir mrjem? Še je čas se takih skrbi rešiti in si pripraviti boljše življenje.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, v zdravem in prijaznem kraju, kjer imam še precej zemlje na prodaj, po nizkih cenah in ugodnih ter malih obrokih, tako da si lahko vsakdo svet nabavi v tej slovenski naselbini, kjer je zadnje štiri mesece nad 80 rojakov posestva kupilo, kar vam je lahko jasen dokaz, da je svet rodoviten, kraj prijazen, dobra in zdrava voda, ugodno podnebje in klima, vedno dober trg in izvrstna železniška zveza z vsemi večjimi trgi in mesti, in vsakovrstne drage potrebne ugodnosti. Kdor želi natančnejša poročila o tem, mu drage volje na zahtevo pošljem. Pišite čim prej, dokler svet ne bode popolnoma razprodan na A. Mantel, L. Box 221.,
Wausaukee, Wis.
V dodatek za naznanilo s tem sporočam vsem rojakom, ki so mi že svoj prihod naznanili, kakor tudi onim ki so že svet kupili in se še ne naselili, da sem pisarno v Chicagi preselil sem, kamor sem se tudi za stalno naselil, tako da mi bode mogoče vsakemu v vseh možnih potrebščinah iti na roke in pomagati v vseh ozirih. Ko se odločite sem priti, kupite vožni listek naravnost v Wausaukee, Wis., naznanite mi svoj prihod, da Vas na postaji pričakam in se 7.) Vas zavzamem.
(Advertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver. Colo.	(Adver.)
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N. Warman Ave.. Indianapolis, Ind.
Vsem rojakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
RAD BI IZVEDEL
, za rojaka Anton Homovec. Imam mu sporočiti važne dru-števene stvari; prosim ako kedo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, da mi ga javi! Za kar mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam javi: tem hitreje, tem boljše !
‘osip Škerl, Box 208, Dunlo, Pa.
3x	Advertisment.
J. S. JABL0NSKJ
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v foto?rafično stroki spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
V^Važno uprašanje!
TJ ñ mi opravi
Mrn* V najbolje in najceneje j
ggggBIHBHBw*
Konzularne
¡Sgl'kMP
sodmjske * vojaške
zadeve
'207 Hanover St.
'¿Milwaukee, Wis.,
EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago,
Na j veš j» slovamska tvorniea za EA-BTAVB, REG ALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluj« zlate znak« za v«a slovenska, hrvatska, čeeka, slovaška in srb-ika društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je ti-zkan v vseh slovantkik jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma ed
poznanih društev.	___ _________
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski _^ WildliilHHtlH in hrvateki in je élan 8. N. P. J., odkar	l
se je ustanovila.	^ ''JJ'IsT**

Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.
A. HORVAT, Joliet, 111.
mmm
Glavni urad : 82 Cortlandt St,
CLEVELAND, O,
NEW YORK, N. Y.
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno,
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisements
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef I., Martha /ashington, Laura, Alice, Argen tina, Oceania, Polonia. Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljn« pojasnila se o brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopm ke v Z jed državah in Kanadi.
linijske smodke najfinejše ka-kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zju traj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAVRICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, HI.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
«¡fitnuarcr,
æ FRANK J. PETRU
S
m
s
æ
s
s
£
æ
æ
æ
¡fi
æ
æ
s
s
s
tfi
m
æ
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko atavbin»ko in posojilno društvo.
Benatky-«vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinako ”	”	”
Unijsko stavbinako ”	”	»»
Zemljišča in hiše na prodaj v vaeh krajih meata.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste "pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
' Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za • čiščenje glave in proti izpadanju las.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj,>ko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD, 2202 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Slovenske cenike pošiljamo zastonj
Zastave, regalije, znake, kape, pe> čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
F. Kerže Co. 2618 S. Lawndale Ave. Chicago, minois

Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonieha, ee priporoča cenjenim rojakom žirom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in «ve*
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank BIdg., Room 605, CHICAGO, tt.t.
::
z
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
PESNI
3 mesece na poskušnjo
$1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEPT G.	NEW YORK, N. Y.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-....bolj varno. — ■-.....-
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompani|sklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K -$1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111