Razne vesti. 293 Razne vesti. v Ljubljani, meseca novembra Kronika društva «Prsvnika». V dneh 2. in 3. septembra t. f. obhajalo je Zgodovinsko društvo v Mariboru petindvajsetletnico svojega obstanka. Slavnostnih zborovanj ise je v imenui društva «Ptavnika» udeležil odbor' nik, gospod umiv. profesor dr. M. Do 1 e n c. Isti odboniik se je udeležif tudi proslavitve Stiridesetletnice znanstvenega delovanja Mihajla Jusins skega, univ. profesorja na ljubljanski juridičnr fakulteti, in' slavljencu v društvenem imenu izirekel čestitke. — V mesecu novembrU' je bilo dvoje predavanj. Dne 21. novembra je predaval gospod dekani jur. fakultet* dr. Rado Kušej o predmetu: »Cerkvema imovina in agrarna reforma v luči ustave.« Predavanje je natisnjeno v pričujoči števiiUtL Temu pTed*» vanju je sledilo dne 28. novembra predavanje dr. Fraticeta Goršiiča: »Ženska — pozakonjevavka?» — Odbor jo skfcnil, da proslavi štirideset« letnico društva s posebnim slavnostnimi zborovanjem, ki rse 6o vršito po redni glavni skupščini, in sicer meseca marca, in da bo o^ istem času izdana tudi posebna slavnostna številka drušitvenega s>lasila. Dr. Ivo Zuccon f. Dne 8. oktobra t. 1. jc- umrl po dolgi bolezni v Zagre!bu odvetnik dr. Ivo Zuccon. Imenovani je bil sJcozi' 21 let t. 7X. vnanji, to je zunaj Ljubljane stanujoči odbornik drušitvai «Pravnika'> in bil v društvenem odboru zastopnik istrskih Hrvatov, ki «o začetkom tega stoletja v precejšnjem številu pristopali k našemu druStvu. Napisal je za »Slovenski Pravnika tudi nekaj razprav. Po prevratu je avoral zapustiti torišče svojega obsežnega delovanja, svojo ožjo doimo'Vinomin:! Osebne vesti. Za dopisujoča ciana jugoslovanske akademije znanosti in umctnos+i sta rm-eiTovana dr. Metod Dolenc in dr. Loonid P i t a m i c, univerzitetna profesorj-a v LJubljani. — Za svetnika pri višjem deželnem -sodišču v Ljublfani je imenovan dr. Josip Fischinger. Dalje so imenovani: pri okrožneim sodišču v Celju za višja sodna svetnika Valentin L o v i č n i k itn dr. Hmko Stepančič, za okrajnega sodnika in pred« stojnika v Radovljici dr. .losrip Stular, Ka sodnika v območju višjega deželnega sodišča v LjTjibljanJ Maiks P e t r i č in Karel Javoršek. PremeSčena sta sodni s^¦etnrk dr. Jakob K on d a k deželnemu sodišču v LjubljaMo in sodnik Valentin Bidovec v Radovljico. — Premeščeni so l>oritičnio ujTra\T»f uradniki: Franc Pezdič in Franc Mramor k veli» ketmoi županstvu v Ljubljani, Ivan Forčesin v Celje, Matko Kan dri č v Cromji fjrad. dr. Alojzij Trstenjak v Ljutomer, dr. Anton Farč» nik v Dolnjo Lendavo, zadnji trije nas»okoIica. — Za višjega finančnega .svetnika je postavljen Štefan .'^uSoc, za finančnega tajnika Emil Kan d are. Premeščena sta xiS}i fitianoni s^'etnik dr. Karel Kovotnj- k finančni delegaciji, finančni svetnik Josiip M:o«ettzh k davčni administraciji. — Pri upravnem sodišču v Oel.T« sta fnostavljema za tajnika dr. Ivan Lininger, za irisarja Ostar Dobo višek. —• Odvetniško pisarno so otvorilii: Dr. Sta^ nislav Žit ko hi; dr. Egon Stare v Ljubljani, dr. JoSko Bcrgoč v Mariboru, dr. Rudolf Dobo višek v Krškem, dr. Ivan S1 i b a r v Litiji, presdffl se je dr. AloJTij KlemenSič v Brežice. — Za notarja je tmenovafl! dr. Mirics Peteri in v Dolnji Lendavi, premeščena sta Anton BarM v Maribor, Rudolf Kramar v Brežice. — Upokojen je korni-sar za agrame operacije dr. Fran Spi 11 e r = M u y s. — Umrli so: notarji Janto R. a h n e, Karel K 1 a n d e r in Anton SI a m b e r g a r, srezkj pogtavair dr. Leon Brunčko, odvetnika dr. Ljudevit S t iker in dr. Ivan Dim-nik, drroktor podru-žnice poštne hranilnice dr. Karel !>avnik, rkraijni glavar v pok. Franc Lazzarini. Internacionalni Institut za javno pravo v Parizu nam je poslal to^Ie belež!ko: Dne 30: oktobra 1928 so je pričelo v slavnostni dvorani juridične fakultete v Pariz:« . zasedanje Internacionalnega Institu ta za javno pfavo. Zasedanje se je otvorilo z upravno sejo, ki ji je predsedovali gd. (Jaston Jfeze, Skupščina je podaljšala mandat sedanjega dtrektorijalnega sveta in je, razen drugih notranjih zadev, sprejela načrt notranjega pravilnika, predloženega od generalnega sekretarja g. Mirkine= Guotzevicha. 1*« je nuto prečital poročilo o izdaji letnika Instituta. Ta Razne vesti. 295 publikacija bi vsebovala letno poročilo o vsoh ustavnih spremembah, o \ažinih zakonih, ki se tičejo javnega prava, o važnih razsodbah upravnih m ustavnih sodišč, kakor tudi o pohtičnih spremembah v vseh državah. Letnik, kateremu bo dodano analitično kazalo, bo vsem, ki Se zanimajo za javno pravo neobhodno potrebno sredstvo. Skupščina si je ta projekt usr\'ojUa. Nato so bili izbrani naslednji novi člani (membres associes) in sicer: Gg. Burckhardt, profesor na univerzi v Bernu, Calderon, od umiverze v Buenos Airessu, Herrnriitt, od univerze na Dunaju, Pitamic, od univerze v Ljubljani, Scelle, od univerze v Dijon«u, Stainof, od univerze v Sofiji, Weyr, od univerze v Bmu. ~ G. Rolland, profesor na juridični fakulteti v Parizu, blagajnik Insti« tuta, je bil izbran za rednega člana. Istega dne, popoldne, je bila otvorjena prva plenarna seja pod pred« sedst\'om gd. Jeze=a. Predsednik je pozdravil navzoone člane m se je posebno zahvalil zunanjim članom, prišlim iz raznih dežel. Generalni tajnik g. Mirkine^Guotzevitsh je prečital zapisnik dopoldanske seje in poročal o podlagi bodoče publikacije letnika Internacionalnega Instituta za javno pravo. Skupščina je sklenila, da bo imela prihodnje zasedanje v zadnjem tednu junija 1929 in je naročila direktorijailnemu svetu, da določi točni ¦datum otvoritve tega zasedanja. Na dnevnem red'u tega Sestanka sC bodo ciiskutiTala poročila: Pravno pravilo in objektivno pravo; poročevalec: g. D u g u i t. Teoretična in praktična vrednost načela ločitve oblasti in; nJega .uporaba v javnem pravu modemih držav. — Poročevalec: g. Redlich, Pomleai pred^jisov ustavnega prava za sklepanje in ratifikacijo internacionailnih pogodb. — Poročevalca: gg. Poli tis in Schijcking. Kriza reprezentančnih in parlamentarnih vladnih oblik v niodemih demokratijahi. Ploročevalcdi: )gg. BaT'thelemy tn Lawrern c e» Lo« woM. Vprašanje referenda in ljudske iniciative. — Poročevalci: gg. F le v ner, Garner, Kclsen, Thoma. Politična vloga parlamemtamih komisij. Poročevalci: gg. Barthčle« m y , K a u f m a n n , M e r k 1, Rolland. Na predlog gd. Alvareza je sklenila skupščina, iiaj se kritično pro* učujejo deklaracije človeških pravic, na predlog g. Jfeze^a pa se bodo pto* učavale razne individuelne pravice začenši z lastnino; gd. Gascon y Marin je določen za poročevalca te komisije, drugi poročevalci in člani se bodo (Uoločili pozneje po diskusiji Zatem je predsednik otvoril razpravljanje o poročilu gd. Kelsena o jnridični sankciji ustavnih načel. Ko je poročen valeč rezimiral na kratko svoje poročilo, se je razvila debata, katere so se udeležili gg. Bartčlemy, Duguilt, Gasc6n y Marin, Jeze in Thoma. Druga plenarna seja je bila ponedeljek 22. oktobra pod predsedstvom g. Fleinera. Razpravljalo se je o poročilu g. Jezera glede pravnega pomena ja^•nih svoboščin. G. Jeze je na kratko rezimiral svoje poročilo, h kateremu 20» 296 Razne vesti so še govorili: gg. Bai'thelmy, Duguit, Gascon y Marin, Kelsen, Nolde, Politis in Thoma. Ti diskusiji, ki bosta predmet posebnih publikacij Instituta, sta bili zelo živahni ter dajata tako radi avtoritete govornikov kakor tudi radi pomena razpravljanih vprašanj o delovanju Instituta poseben pomen. Razpravljalo se je v francoskem jeziku, deloma (neke repilike g. Kelsena) v nemškemi. Po končani diskusiji se je g. Jeze zahvalil zunanjim članom, poudarjal pomen znanstvenega delovanja Intemacionalega Instituta za javno pravo ter nato zaključil zasedanje. Zasedanje Instituta je dobro pokazalo zares internacionalni značaj in visoko znanstveno vrednost Instituta. Po kompetenci svojih članov in važnosti proučavanih predmetov jc postal Internacionalni Institut za javno pravo resnično središče znanosti javnega prava Evrope in Amerike, Dolžnost tiskarjeva po čl. 7. zak. o tisku je, predložiti državnemu pti^vdniku pred razširjanjem samo novine in periodične spise. Državno pravdništvo v Ljubljani je predlagalo, naj se uvede zoper tiskarja, ki mu ni poslal v svoji tiskarni tiiskanc knjige, preden jo je začel raizširjati> kazensko postopanje po čl, 7 in 70/1 zak. o tisku. Deželho sodišče v Ljubljani (Pr. XI. 27/28=6) je sklenilo, da se tiskar ne stavi pred sodišče. Sklep je potrdilo tudi višje dežekio sodišče v Ljubljani. Na ničnostno pritožbo v obrambo zak. drž. pravdništva je vrh. drž. pravdništvo na StoIu' scdmorice odd. B. v Zagrebu vrnilo spise s pripombo, da ni imelo povoda kaj ukreniti še posebno z ozirom na jasno besedilo čl. 7 zak, o tisku: Ta elen da le odreja, da mora tiskar, preden jih začne razširjati, poslati državnemu pravdništvu »natisnjene novine in periodične s.pisew, ker ne gre z intenpretacijo omejevati pravice tiska, ki je po čl. 1. načelno s~vo> boden. Z določbo čl. 7., da hoče zakon dati državnemu pravdniku pravo» časno na vpogled le spise, namenjene .širšemu krogu čitateljev in to so novine in periodični spisi. Za e\'ent. preganjanje krivcev po zak. o tisku pa ima državni pravdnik rok lets dni in more torej morebitne krivice v drugih ispisih izvedeti tekom celega tega časa. Natječaj. Na pravničkom fakultetu u Zagrebu raspisan je natječaj na katedru za »Kriminalne znanosti i socijologiju«. Kandidati se imadtj — u roku od 6 mjcseci od dana raspisanog natječaja u Službenim No-\'i« nama — uz prilog radova, dokumenata i opisa života izjaviti, da H sc natječu za položaj redovnog ili vanrednog profesora ili docenta.