p«* v Ma- Rotoüw cesta 5. ¿opošilja do se plačuje t naprej. fcs>ruTbaji št. 113. SLOVENSKI GOSPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO. Kmt* it. S, UnWoüW a« UpravlHna M KBTO^nino, rekiaraadt*. Za prinMfen i r»MaraaH)e 9* praaic. Cabwai rméum. poštne«« ucaAs M^jaMi M. išJŠk T«k£xi mterariw» H. 1Ü, 33. itov. Maribor, dn« £7 avgusta i8B8 56. lasnih, Katoliške prireditve. Dne 20. avgusta katoliški shod v Mariboru. Dne 27. avgusta katoliški shod v Slov. Bistrici, — j evharistični kongres vVaraždinu in velik orlovski tabor , t Celju. Dne 3. septembra bo katoliški shod v Brežicah ob ; Savi in orlovski tabor v Murski Soboti. Dne 8. septembra bo katoliški shod pri Sv. Križu »ad Dravogradom. Dne 10. septembra je II. dolenjski orlovski tabor v Novem mestu. Katoličani! Gre za prerod našega ljudstva v Kristusu in proti sovražnim navalom brezverstva in framazonstva! V enotnem nastopu in odporu je naša moč, ki mora priti do polnega izraza z mnogoštevilno udeležbo na katoliških shodih in orlovskih taborih! — Na noge in v boj za Boga in domovino! Orlovski dnevi v Brnu. Brno, 12. 8. 1922. Ne bom opisoval potovanja, ki je poteklo vseskozi v najboljšem razpoloženju in brez najmanjšega omembe vrednega dogodka. Disciplina je bila vzorna. Del izletnikov se je medpotoma odvojil v Prago in je danes že tudi v Brnu. Vreme je ugodno. Dne 10. t. m. proti večeru smo do speli v Brno v številu 1052 Jugoslovanov. Od teh je bilo 264 bratov in 68 sester v kroju. Na z zastavami in zelenjem okrašeni postaji nas je pričakovalo mnogoštevilno občinstvo in zletni odbor z godbo. Po pozdravnih govorih, na katere je odgovril brat predsednik JOZ dr. Megler, smo odkorakali ob sviranju koračnice skozi mesto na zletišče. Povsod po ulicau je bil gost špalir prebivalstva, ki nas je navdušeno pozdravljalo in raz oken so se vsipale cvetice. Drugi dan je dospel vlak Francozov in Belgijancev. Pripeljali so tudi godbo s seboj. Po vseh ulicah kar mrgoli zletnikov od blizu in daleč. Telovadišče zavzema ogromen prostor, ki ga krasijo zgradbe za razne zletne oddelke, okusni slavoloki ša portali ter umetniško ozaljšane tribune za gledalce. Ob vhodu stoji ogromna soha Orla z orlom na ramenih. 12.000 naraščajnikov je nastopilo s prostimi vajami že pred nekaj dnevi. Tu je tudi razstava obrtnikov Ljudske stranke. Častno predsedstvo je prevzel glavni poveljnik fran coske armade maršal Focli (Foš) in za njim mnogi cerkveni dostojanstveniki in druge znamenite osebe skoro irseh katoliških narodov Evrope. Šole, vojašnice in druge prazne zgradbe so stavljena na razpolago za prenočišča. Poleg rednih vlakov je dnevno še 35 posebnih vlakov, ki zapirajo sapo nasprotnikom. Orlovske kontrolne patrulje hodijo po mestu in že ob 10. uri zvečer hiti vse na svoja prenočišča. (Sedaj pa pomislimo, kako so še pozno v noč rjoveli pijanci po Ljubljani ob priliki so-kolskega zleta! — Op. ur.) Današnjih tekem so se udeležili jugoslovanski, češki, ameriški in francoski telovadci. Belgijci so telovadili posebej, ker imajo drugačen telovadni sistem. — Ljubljana, Jesenice, Škofjaloka in ljubljanska okolica so se sijajno pokazali. Sinočnji pozdravni večer na čast gostom je bil nad vse ganljiv. Zastopniki raznih narodov so govorili v svojih jezikih in vendar smo se razumeli, ker nas vse upaja trdna vez globoke katoliške zavesti, kar sta zlasti povdarjala oba češkoslovaška ministra Dolanski in dr. firamek. Dijaštvo je imelo posebno zborovanje. Škof dr. Jeglič je imel danes sv. mašo-zadušnico ta vse padle in umrle člane orlovskih organizacij. Skozi ves dan so se vršila razna zborovanja in skušnje za nastope. Zvečer je bil v gledališču in na telovadišču velik koncert. Glavno pa bo v nedeljo. Vsi se s koprnečim srcem pripravljamo na te dneve, ko bo na stotisoče gledalcev upiralo svoje poglede na vstajajoče orlovstvo. Bog živi! Politični ogled. DRŽAVA SHS. Ministri so se razbežali na vse strani na počitnice v razna kopališča ali «banje« in samo od časa 4o časa se jih nekaj znajde v Beogradu, da se posvetujejo ter ukrepajo to in ono. Te ministrske seje in vlad aa poročila o njih so prav značilna za našo vlado. Gospodje zastopajo drug drugega, često se tudi skregajo, ker hočejo drug drugega prekositi v sebičnih naklepih ia sebe in za svojo stranko. Tako sta se hudo sprla musliman Omerovič in radikal Laza Markovič. Prvi je minister za narodno zdravje, drugi pa minister pravde in ko je drugi prvega zastopal, je denar, določen za jetične bolnike v sarajevski bolnici, obrnil za zgradbo neke — pravoslavne kapele. Proračun je samo "na papirju, ministri že sedaj zahtevajo posebne kredite za izvanredne izdatke. Prvi pri tem je bil seveda minister vojne, ki je zahteval kar sto milijonov. Kronski svet je zboroval te dni v Ljubljani, od ene vladne strani se zatrjuje, da bi se imele rešiti važne stvari, hied drugim tudi zadeva princa J ur ja, od druge strani pa trdijo, da je ta vladni sestanek samo formalnega značaja, da novi policajdemokratski minister Timotijevič položi prisego in da kralj dobi potrebna poročila pred odhodom v inozemstvo. Novi notranji ali policijski minister mnogo obeta in povspel se je celo do trditve, da bo vse v najlepšem redu, ko vsi spoznajo — blagoslove vi-dovdanske ustave. Z drugimi besedami bi lahko rekel, da bo urejeno vse tedaj, ko bodo vsi zlezli v njegovo policajdemokratsko in radikalno stranko. Državnozborsko volilna razdelitev mandatov. Srbija z Macedonijo dobi 114, Hrvatska 68, Bosna in Hercegovina 48, Vojvodina 34, Slovenija 26, Dalmacija s hrvatskim Primorjem 16 in Crnagora 1 poslancev. — Ako se posreči vsaj delno enoten nastop proticentralističnih strank, je zmaga revizijonistične po litike kljub izumetičeni premoči srbijanskrh strank zagotovljena. O ameriškem posojilu so vladni listi in par lamentarci na vse pretege trdili, predno je bilo sprejeto, kako se bo ob njem valuta popravila, draginja padla in dinar dvignil. To isto so trdili tudi o ustavi. Sedaj imamo ustavo in imamo posojilo, pa kljub temu gre vse rakovo pot. Zakaj? Zato, ker imamo piškavo in povrh tega še centralistično ustavo, posojilo pa obremenjeno s strahovitimi pogoji, od katerih imajo korist le izdajalci. Ali naj pogrejemo k temu še lopovsko zamenjavo kron v dinarje in goljufivo odvzetje 20 odstotkov? Ni treba! — Ali je še kdo, ki ne pozna centralizma? ITALIJA Nova italijanska vlada je na zelo slabih nogah. — Delavni sloji in delavske stranke jo ne morejo podpirati, ker nima smisla za njih težnje, fašisti ji pa tudi nasprotujejo, ker se jim zdi premehka in premalo načelna proti delavskemu gibanju. Fašistovska predrznost gre celo tako daleč, da je vodstvo fašistov na svojem zborovanju v Milanu javno grozilo, da bo razgnalo parlament ter prevzelo oblast v svoje roke. MADŽARSKA. Madžarski listi na vso moč napadajo tyja, zavezniška zastopstva, ki se nahajajo v Budimpešti. Madžarsko nazadnjaštvo bi rado izvajalo svojo strahovlado brez vseh prič in brez vsake kontrole iz zapadne Evrope. Francoski poslanik se je pritožil pri vladi, minister je obljubil odpomoč, gonje pa niso prenehale. KONFERENCA ZAVEZNIKOV V LONDONU. Nemčija ne more plačati obrokov vojne odškodnine, naložene ji od zmagovalcev-zaveznikov. Zato se vrši sedaj v Londonu konferenca vrhovnega sveta, ki sku ša urediti to vprašanje z ozirom na to, ker je Francija poslala Nemčiji ultimat, da bo izvajala skrajne konse-kvence, če Nemčija ne plača svojih obrokov. Na drugi strani pa zahteva Amerika od Anglije dolgove privatne lastnine in ker Anglija nima razpoložljivih sredstev, za hteva od svojih zaveznic Francije, Belgije, Italije in tudi Rusije, da plačajo, kar so dolžne. Ako Anglija dopusti Franciji zasedbo gospodarskih virov, potem bo prikrajšana še pri plačilih iz Nemčije. Velike zaveznice so torej brez razpoložljivega denarja, torej takorekoč, čeprav je njih valuta visoka, pred nekakim gospodarskim polomom, ker zaradi visoke valute ni eksporta in velik del industrije počiva. Lloyd George hoče na konferenci posredovati, Francija pa noče odnehati od sklepa in namena svojega pritiska na Nemčijo. Začela je že izganjati Nemce iz Alzacije-Lorene ter pleniti njih premoženje. Izgnanci smejo vzeti s seboj samo 5000 mark na osebo, za cele rodbine samo 10.000 mark, od druge svoje lastnine pa samo toliko, kolikor lahko nosijo v rokah, vse drugo pa zaplenijo Francozi. Do izvedbe kakih drugih nakan proti nemški državni imovini bode težko prišlo, ker bodo Angleži nasprotovali in ker se je zelo nevarno igrati z ognjem ogorčenja v nemškem narodu. PROTI OBOROŽEVANJU. Dne 6. t. m. so v Londonu otvorili konferenco kal. svetovne zveze za poglobitev mednarodnega sporazuma. Konferenco je s cerkvenim govorom otvoril dr. Charles I.Jofferson iz Novega Jorka. Govoril je o krščanskem bratskem razumevanju in o požrtvovalnosti, človek, narod, cerkev, država, ki niso prožeti tega duha, niso krščanski. Dovolite, — je rekel g. Jofferson — da v imenu Kristovem zahtevamo konec oboroževanja. Ne samo en narod, vsi morajo odložiti orožje! Naša zborovanja. V nedeljo, dne 20. avgusta vsi * NA KATOLIŠKI SHOD ki se vrši na vrtu dijaškega semenišča nasproti gimnaziji. Udeleženci se zberejo na Slomškovem trgu pri stolni cerkvi med 7. in 8. uro zjutraj. Ob 8. uri odkorakamo skupno po Stolni ulici čez Glavni trg in Gosposko ulicp na zborovališče. Ta mbo ob pol 9. uri pridiga (kanonik dr. Vraber) in pontifikalna sv. maša (kapiteljski vikar dr. Matek). Nato shod, na katerem govorijo dr. Anton Korošec, dr. Leskovar, urednik Kremžar in prof. Vesen-jak. Po shodu takoj večernice z zahvalno pesmijo in posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu. V Dolžnost vseh katoliških Slovencev je, da se polno-številno udeležijo te katoliške manifestacije. Ob slabem vremenu" bo služba božja ob istem času v stolnici, zborovanje pa v veliki dvorani pri Gotzu. Orlovski tabor v Celju. Po celi naši škofiji se vršijo letos katoliški shodi z najsijajnejšim uspehom. V Celju bo pa mesto katoliškega shoda dne 27. t. m. velik orlovski tabor, z sledečim sporedom: Od pol 8. do pol 9. ure sprejem gostov, z zbiranjem članov in članic pred kolodvorom. Sprevod po mestu. Po sprevodu sveta maša na Glavnem trgu. Popoldan ob pol 3. uri javna telovadba na glaziji. Po telovadbi prosta zabava. Pri sprevodu, pri sv. maši in telovadbi svira vojaška godba dravske divizije iz Ljubljane. Krščanska mladina! To bo tvoj dan! Prihiti polnoštevilno v Celje kakor tudi vsi ljubitelji in prijatelji poštene krščanske mladine. Pri Mariji Snežni na Velki se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1. po rani maši v gostilni g. Celcer politično zborovanje Slov. ljudske stranke. O političnem in gospodarskem položaju bo poročal g. poslanec Ivan Roškar. Somišljeniki iz okoliških občin, vsi ta dan^na shod! Mozirje. V nedeljo, dne 20. avgusta, po rani službi božji shod SKZ v Mozirju'. Poroča narodni poslanec Vladimir Pu-šenjak o političnem in gospodarskem položaju. V Sloprcah pri Rogatcu se je vršil dne 13. avgusta t. 1. po rani maši pred hišo župana lepo uspeli shod naše SLS, na katerem je govoril oslanec Davorin Krajnc, ki je v velikem številu zbranim zborovalcem obrazložil vzroke naših slabili gospodarskih in političnih razmer. Njegova izvajanja o političnem položaju v parlamenau in o delovanju strank je zbrana množica zasledovala zt velikim zanimanjem. Pri Sv. Bollcnku v Halozah se je v nedeljo, dne 13« t. m. po paoznem opravilu vršil lep shod naše SLS, na katerem je obširno poročal poslanec Davorin Krajnc, Njegova izvajanja so bila tako zanimiva, da so molčali še celo tisti zaslepljenci, ki so poprej grozili, da bodo ta naš shod razbili- Na shodu predlagane resolucije, da se izreče zaupnica Jugoslovanskemu klubu in našemu vo-ditelju dr. Korošcu ,da se zahteva verski pouk v v sebi šolah, zahteva po avtonomiji ter da se ukrene vse po-* trebno za nabavo živil, so bile sprejete z velikim navdušenjem. s 1^91 Na shodu pri Sv. Marku niže Pluja v nedeljo, dne 13. avgusta je bila navzoča skoro vsa župnija. Shodu je predsedoval župan Vršič. Govorila sta na shodu posL Žebot in prof. Vesenjak. Zbrano ljudstvo je našim po-slancem izreklo zahvalo in popolno zaupanje. Na shod se je priklatil kot špijon tudi glavni tajnik SKS, znani zloglasni Brus. Toda komaj ko je začel delat zgago, so mu že naši krepki fantje zagrozili, da ga spravijo za dravski breg, nakar jo je korajžno odkuril. Vsi zapeljani so spoznali, da so tavali na krivih potih in danes lahko rečemo, da je odklenkalo samostojnežem ter da se Dravsko polje nahaja v iiašem taboru. Na shod v Spulilji pri Ptuju dne 13. t. m. je prihitelo okoli 200 ljudi. Shodu je spretno predsedoval občinski odbornik in posestnik Kolarič. Poročal je poslanec Žebot. Tudi nata shod je prikimal tisti neizogibni Brus, tajnik Samostojne, ki bi bil rau prodajal svojo modrost, toda zbrani zborovalci ga niso marali poslušati. Na shodu je bilo izrečeno popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Spuhlja je v našem taboru! V ¿avrču pri Ptuju se je vr vršil 15. t. m. shod naše SLS, na katerem se je sijajno pokazalo, da je vse ljudstvo Haloz v našem taboru. Na stotine ljudi je prihitelo iz domačih, sosednih in hrvatskih krajev na ta lepo uspeli shod, katerega je otvoril g. Borovinšek. Za predsednika je bil izvoljen župan g. Potisk. Govorila sta poslanec Žebot in prof. Vesenjak. Ljudske množice so glasno pritrjevale izvajanjem govornikov in so sklepčno izrekle neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, V imenu navzočih se je govornikoma zahvalil g. Rižnai« iz Gajovec ter izjavil, da je v ptujskem okraju za vedno odklenkalo samostojnežem in da je ljudstvo v taboru Slov. ljudske stranke. Tedenske novice. Radi praznika Vnebovzetja je izšel tokrat «Ootpodar» »ura« na Štirih straneh. Prihodnja številka bo zopet na 8 ♦raneh. Važno za udeležence Euharističnega shoda v Vara- idinu! Udeleženci imajo polovično vožnjo na južni in državni železnici.Za izkaznico, katero dobijo v frančiškanskem samostanu v Varaždinu, se plača c dinar. Najbolje bo, da se pripeljejo dne 27. zjutraj, t. j. v nedeljo, z onim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5.20 v jutro. V Varaždinu se bo na njihov prihod čakalo, zato imajo Slovenci govor ob pol 10. uri dopoldne. D » bi se mogli isti dan vrniti z vlakom, ki odhaja iz Va-raždina popoldne ob 5.05. uri, se je procesij;) prelj-žila na 3. uro. Udeleženci, njih število, naj kolikor preje oglasijo v frančiškanskem samostanu \ Varaždinu. Zmaga SLS na Viču pri Ljubljani. Doslej je bila občina Vič pri Ljubljani v rokah policajdeinokratov. Pretečeni teden so se vršile volitve župana in občinskih svetovalcev. Z liberalci in ž njihovimi samostojneškimi podrepniki zvezani socialisti so propadli na celi črti. SLS je dobila župana in vse občinske svetovalce. — Ta ko se podira trdnjava za trdnjavo ljudskih izkoriščevalcev! Nove lopovščine policajdeinokratov pred sodiščem. V Ljubljani se je dne 11. t. m. vršilo pred okrajnim sodiščem zanimivo nadaljevanje sodne razprave na tožbo bivšega ministra dr. Kramerja proti inž. Tavčarju, Ki je trdil, da je dr. Kramer nepošten. Zaslišane so bili priče, ki so izpovedale, kakor sledi: Prof. BrezniK je izjavil, da mu je dr. Kukovec vpričo inž. Tavčarja povedal, da mu je le-ta očital obrambo nepoštenih ljudi, kakor je n. pr. dr. Kramer, ki je kot trgovinski minister dovolil nacionalizacijo vevške papirnice samo pod pogojem, da se je večja skupina delnic odstopila prijateljem dr. Kramerja. Delniška tiskarna (Jutro, Domovina, Kmetijski list) je dobila boOO delnic, katere je razdelila med svoje prijatelje (policajdemokrate in samo-stojneže). Dr. Reisner je izpovedla v bistvu isto. Dr. Ra-vnihar pa je dodal, kak hrup so zagnali pri seji mladini, ko jim je inž. Tavčar očital nepoštenje. Najbolj so se potegovali za dr. Kramerja Gregorka, Kejžar iz Maribora in Luka Jelene (že ve zakaj!). Sodnik je nato, ker je dejanski stan dognan, preložil glavno razpravo, da se dožene dokaz resnice. — O rezultatu bomo poročali V časih tlake. Iz Dornave pri Ptuju nam poročajo: Zdi se, da še vedno živimo v časih tlake. Saj tako si mis lita grajščaka Lippit in njegov sorodnik Guidon Pon-gratz. Svoje uslužbence zmerjata z najizbranejšimi izrazi iz prirodoslovja. In kako jih zna ta fini nemški ple menitaš izžemati! Kakor citrono. Nadvrtnarju n. pr. plačuje mesečno 200 kron in hrano. Da pa ta hrana za služinčad ne pride predrago, pa ima neko ženšče, ki uživa za svojo službeno «vestnost« napram uslužbencem pri gospodarju golove privilegije. Dasi ima 5—6 milijonov vsakoletnega dobička pri vinu, vendar dobe viničarji in sicer ob nedeljah nekaj kislega, neužitnega jabolčnika. Gozdar ima 500 kron mesečne plače za še-steroglavo rodbino, pristav pa 200 K. Če hočejo živeti, morajo krasti, kar je pokazala sodna obravnava v Ptuju. Dninarji dobivajo 3 dinarje dnevno brez hrane in pijače!! Nek siromak, ki je že 40 let pri grajščini, je popolnoma opešal in živi v hlevu pri tuberkuloznih kravah; uši in nesnaga ga bodo rešili trpljenja. In gospod Pongratz ga je že hotel vreči črez prag, češ, da nima od njega prav nobene koristi. Njegovo veliko posestvo bi moralo spadati pod agrarno reformo. Toda to se ne bo zgodilo, ker Pongratz pridno maže. Agrarni direktor se odziva raznim vabilom na izlete in pojedine ter po več dni ostaja na loviščih prostrane grajščine. Tako bodo še dolgo živele nemške pijavke na naši zemlji, dokler ljudstvo samo ne spregleda. Ormožka Kmetijska podružnica predlaga v odlikovanje ca zasluge, pridobljene na polju kmetijstva, sledeče trgovce in sicer: Ivana Veseliča, Ludvika Kuharica in Lovrita I'e-tovarja za uspešno razdelitev galice in dveh vagonov desk med kmetovalce, ki so člani kmetijske podružnice, konečno St. Grivca za razdelitev železja, vse naročeno pri Kmetijski družbi na račun in za ude Kmetijske podružnice v Ormožu. Čestitamo 1 Prisilil bi jih rad k Sokolu. (Dopis iz Polenšaka pri Ptuju.) Učitelj Fink je postal zadnji čas zelo agilen agitator za Sokola. Učencem, ki so naraščajniki Orla, se je celo pre-drznil groziti s kaznijo za nje in njihove stariše, češ, da jih bo ovadil sodišču. Seveda, po katerem paragrafu, tega ne pove. Vprašamo pa, kdo mu daje pravico in pogum, naše otroke Biliti k brezverskemu Sokolu? Naše otroke bomo vzgajali, kakor bomo spoznali za najbolje, njegovih brez-verskih naukov pa ne potrebujemo, najmanj pa njegovega komandiranja. Zaveda naj se, da je plačan z našim denarjem! Torej gospod učitelj, pustite na miru Orla in ne brigajte se za Sokola, pač pa za krščansko versko vzgojo Vam izročene mladine! Samooblasten šolnik. Iz Polenšaka pri Ptuju se nam poroča: Pred nedavno smo imeli dvomljivo čast, da smo se morali pečati z našim samooblastnim šolnikom, ki živi v domišljiji, da je na našem Polenšaku nekronani kralj. Evo nov dokaz, kaj si drzne počenjati ta sainooblislni šolnik. Dne 27. julija 1922 je imela naša šolska mladina pod vodstvom našega šolnika in njegove soproge-učiteljice izlet v Ptuj. Izletniki so se nastavili na vrtu gostine «Novi svet». Popoldne je prišel na vrt pošten sadjerejec, da ponudi žejni šolski mladini, ki niti pitne vode ni imela, dočira sta se naš šolnik in njegova boljša polovica krepili s kozarci piva, nekaj jabolk po skrajno nizki ceni (4 jabolke za 1 krono). Ta cena za res lepo sadje gotovo ni bila pretirana. Kakor jastreb iz neba je priletel naš šolnik ter nahrulil adjerejca z drznim poveljem: «Odstranite se takoj»! Pritekla je tudi njegova soproga ter iztrgala iz rok učencu 4 jabolke, katere si je kupil ravnokar za eno krono, ter jih vrnila sadjerejcu z drznim klicem: «Kaj misliš! štiri jabolke za eno krono, ali si neumen — jaz ti dam doma celo dr«;vo 1 krono!» Zopet nov dokaz, kako naše liberalno učitelj-st.o sovraži naš kmetski stan. Gospodu šolniku in njegovi -oprofe. !>odi povedano, da smo siti vajinega samooblast-ega vedenja! Tisti šolski vrt, ki ti obrodi sadje, ni tvoju, -smpak je šolska, torej naša last. Prišel pa bo čas, upajmo, da ni več daleč, ko bomo temeljito obračunali s tem «izobraženim» človekom, kajti božji mlini meljejo počasi, a sigurno! Petindvajsctletnica gasilskega društva na Hardeku pri Ormožu. Naše gasilsko društvo je slavilo dne 13. avgusta 1922 251etnico svojega obstanka. Udeležilo se je 15 gasilskih društev, kot zastopnik Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani župni načelnik gornjegrajske gasilske župe gospod Vengust, ter načelnik ljutomerske gasilske župe gospod Rajh. Sv. maša, obhod in veselica so se vršili v Ormožu. V imenu Ormoža, ki je bil kakor Hardek v zastavah, je cošle gasilce pozdravil gospod občinski odbornik Veselic, na knr se je vršila na glavnem trgu božja služba, pri kateri je domača društvena godba precizno in milodoneče igrala Mi-kložičevo mašo, domači č. g. dekan Gliebe pa govoi-il o zgodovini n pomenu gasilskih društev sploh, ter posebno priznalne besede domačemu jubilantnemu društvu, I>o veličastnem obhodu vseh gasilcev skozi mesto, pri katerem ste sodelovali dve gasilski godbi, domača in trgoviška, se je vršil slavnostni občni zbor, kjer je društveni in župni načelnik g. Hanželič pozdravil zastopnike ormoškega mesta in načelnika okrajnega zastopa ormoškega, zastopnika JGZ, zastopnike gasilskih žup in društev. Slavnostno predavanje o početku, razvitku in delovanju društva, o njego «h zaslužnih načelnikih, članih in podpornikih je imel društveni in župni tajnik gospod Rosina. Za tem se 'je vršil občni zbor Gasilske župe ormoške, ki šteje sedaj 9 gasilskih društev; pri tem zborovanju so se sprejela enotna župna pravila. Popoldne je bila tehnična gasilna vaja na Hardeku; v obrambo se je z brizgalno naskočila od dveh strani hiša gospoda Petka; gasilci so s svojim mirnim in razumnim nastopom pokazali izurjenost in disciplino. Za tem se je vršila ob zvonkih glasih že imenovanih godb in ob veliki udeležbi ljudstva na vrtu gostilne gospoda Horvata veselica, ki se je prav dobro obnesla. Gasilskemu društvu hi -deškemu in njegovim 251etnim članom želimo še za naprej obilo blagoslova. Najlepše pozdrave in obilo sreče na polju in v vinogradih želijo slovenski fantje svojim doma ostalim, kakor tudi staršim fantom in dekletom iz Stare Turčije, Požaj, Črnagora. Žrtev Drave. 9. avgusta se je potegnilo iz Drave gnilo truplo neznane utopljenke; domneva se, da: je kake tri ledne ležala v vodi. Stara je okoli 30 let, srednje rasti in pre::ej močnega života. Oblečena je v črno ali temno obleko, kolikor se je pač barva še dala razločevati; košček obleke ima shranjen grobokop. Ker je truplo vsled dolgega ležanja v vodi bilo že precej izpremenjeno, se druga znamenja ne dajo navesti. Sorodniki, oglasite se pri župnijskem uradu sv. Marka niže Ptuja. Umrla je v Mozirju Marijina družbeniea Antonija Pi-mec v starosti 26 let. Zapustila je mater, sestro in tri brate. Na zadnji poti so jo spremljale članice Marijine družbe, ki so ji tudi okrasile mrtvaški oder. Vrh mladenki svetila večna luči Veliki požar v šmartnem na Pohorju. V petek, dne 11. avgusta po noči je zbruhnil požar v gozdu gosp. Jurija Ačko in uničil celi gozd. vrednost dreves, katera so poškodovana, znašajo 80.000 kron. Požar je zakrivila najbrž maščevalna roka. V jutru 12. avgusta so prihiteli Jurij Ačko, Leopold Vorša, trgovec in Simon liauš. Toda zaradi velikega požara je bilo gašenje nemogoče. Starec požigalec in samomorilec. Iz Sladke gore nam poročajo: Pri nas sta živela 65 let stari Janez Gorjup in njegov zet v rednem prepiru in nemiru. Vedno kreganje je starca tako razjezilo, da se je maščeval nad svojim zetom na ta način, da mu je zažgal hišo, katero je upepelil požar prav do tal. Iz strahu pred kaznijo se je vrgel stari Gorjup pri Poljčanah pod tovorni vlak, ki je požigalca smrtno povozil. Zagonetna smrt. Vlakovodja osebnega vlaka, ki je vozil te dni na sarajevski progi, je zapazil nedaleč od Tre binja med Tračnicami človeško glavo. Ustavil je vlaj.:, vla-kospremno osobje in potniki so šli pogledat, kje in č * i a je človeška glava. Šele komisija iz Trebinja je spoznala, v od železniškega kolesa od trupla odrezani glavi trebinj-skega čevljarja Josipa Moroveka iz Ceškoslvaške, ki je veliko let bival v Trebinju in je bil znan kot pijanec. Nekaj proč od glave je bilo tudi truplo in steklenica žganja. Komisija je dognala, da se je Moravek napil, prišvedral do železnice, se spodtaknil, padel preko tračnic, vsled pijanosti ni mogel ustati, pa mu je odrezal vlak glavo. Roparski umor. Dne 13. t. m. so našli v šumici v bližini Komola pri Zagrebu neki Vinko Trubič, star 17 let, doma iz Dobrinja, okraj Aleksandrovo s porezanim vratom. V bližini žrtve je ležal oster nožič. Policija je dognali, da je Tru-biča zvabil v gozd kak potepuh. Brž ko je lopov izvlekel iz Trubiča, da ima denar, mu je z nožem oropal vrat, ga oropal in nato neznano kam pobegnil. Krvav dogodljaj v bližini Broda. Iz sela Trnj.ina pri Brodu poročajo sledeči krvavi dogodljaj: Otroci Franca in Neže Velikanovič iz sela Trnjana so zasmehovali Katarino Kremer, ki je bogata posestnica mlina. Kremer je v jezi pretepla enega od njo zasmehujočih otrok. Ko je Kremerca tepla otroka, je pridrvela nad njo mati otrok ter jo z lako silo lopnila s sekiro po glavi, da se je Kremerca pri priči zgrudila. Ko je videla Kremerčina hčerka Marija svojo mater v nezavesti na tleh, ji je prihitela na pomoč. A na to je pridrvel na mesto poboja njen mož Franjo in se zagnal v v Margo z nožem. Marga je bežala pred divjakom, a še doma na dvorišču jo je dobil in ji zasadil nož v srce, da je ostala pri priči mrtva. Gospodarstvo. NE TAKO! Vinogradnik: R. Košar. Pri zadnji seji vinarskega in sadjarskega odseka Slovenske kmetijske družbe v Mariboru dne 10. t. m. je prišel v razpravo slučaj, ki je vreden, da se z ozirom na idealna stremljenja, katerim naj služijo naše vinogradniške organizacije v Jugoslaviji, nekolika natančneje obravnava. Prečital se je dogovor, ki se je sklenil med vinarskim dništvom v Brežicah in njegovim odsekom za raz-slavjlanje vin iz okokliša imenovanega vinarskega društva na ljubljanskem veiesejmu kakor sledi: 1. Vinarsko društvo v Brežicah izjavlja po svojih zakonitih zastopnikih, da radi financijelnih težav ne more samo priredili razstave vin iz svojega okoliša n« ljubljanskem veiesejmu in da vsled tega privoli, da s* sestavi iz članov tega vinarskega društva v svrho razstave nä ljubljanskem veiesejmu ali tudi drugod, poseben razstavljalni odsek, ki se naziva: «Razstavljal« ni odsek vinarskega društva v Brežicah.« 2. Vinarsko društvo v Brežicah izjavlja dalje, da prenese na navedeni odsek vse svoje pravice in ugodi nosti, ki jih ima i glede dodelitve prostora na velesej-mu v Ljubljani ali kje drugod, i glede eventualnih podpor za razstavo vin; vinarsko društvo pa se tudi zaveže, da bo i samo po svojin funkcijonarjih se potezalo pri uradu ljubljanskega velesejma za dodelitev primernega prostora navedenemu odseku in pri Kmetijski družbi za izplačilo cele obljubljene podpore v znesku 72.000 K in da se bo vsak doseženi znesek v razstavljalne ali pod»« bne svrhe razstavljalnemu odboru tudi resnično čim-* preje izplačalo. 3. Novoustanovljeni odsek za razstavljanja vin pa se zaveže, da napravi in vzdržuje na ljubljanskem veiesejmu na odkazanem mu prostoru primeren visoki paviljon na svoje stroške ter se dalje zaveže, da bo tem paviljonu razstavljal samo vina članov vinarskega društva v Brežicah in sicer v jednakih množinah od bi» zeljskega in dolenjskega vina. 4. Pogoje za razstavljanje pod 3. navedenih vin do« loči razstavljalni odsek v soglasju z vinarskim društ* vom v Brežicah, razglasili pa pusti v svojem okolišu te pogoje navedeno vinarsko uruštvo samo. 5. Odsek za razstavljanje vin sme razven na ljubljanskem veiesejmu eventuelno tudi na drugih razsta-vah pod 3 .navedena vina razstavljati pod pogoji, ki s« za vsak slučaj na pod 4. navedeni način posebej določijo. 6. Odsek za razstavljanje vin sme na zunaj, kolike« se njegovi posli tičejo razstavljanja vin, nastopati kol poverjenec vinarskega društva v Brežicah. 7, Odsek za razstavljanje vin je od vinarskega društva v Brežicah pri svojem delovanju samostojen; ka* konzorcij s svojim delom in s svojim denarjem pridobi je zgolj last konzorcija; na eventuelnem dobičku, ki ga doseže razstavljalni odsek, nima ne vinarsko društvo JI Brežicah, ne kak tretji član tega društva in kak raz-stavnik vin nobene pravice; tudi je na razstavišču odi razstavljalnega odseka postavljeni paviljon izključna last odseka za razstavljanje vin; nihče nima pravice zahtevati razstavo svojih vin preko v točki 4. oziroma 5. navedenih pogojev. 8. Odsek za razstavljanje vin je glede porabe od vinarskega društva v Brežicah mu eventualno izposlo-vanih podpor društvu dolžan račun polagati. Vinarska društvo v Brežicah pa sme razstavljalnemu odseku izplačane podpore še le tedaj nazaj zahtevati, kadar ima razstavljalni odsek toliko čistega dobička, kolikor ga je postavitev paviljona stala. Stroški stavbe računijo se p» kurzu dneva vračila podpore. 9. Za eventuelne izgube pri razstavljanju vin pa jamčijo samo tudi člani odseka za razstavljanje vin * tem smislu posebej sklenjenega dogovora. 10. Vinarsko društvo v Brežicah pa ima pravico poslovanja v paviljonu nadzorovati po v to svrho določenem članu. Ako se pritožba proti poslovanju v paviljonu izkaže utemeljena, trpi stroške delegatov razstavljalni odbor. V slučaju, da se razsodba delegata nei bi priznala, se postavi razsodišče, v kojega imenuje vsa ka stranka po enega člana, tretji član pa je delegat. 11. Odseku za razstavljanje vin doposlani in za ra» stavo določeni vzorci članov vinarskega društva v Breii cah se razstavljajo po možnosti brez zavračanja; vendar pa vinarsko društvo v Brežicah priznava razstavljalnemu odseku pravico, da sme vina, ki ne odgovarjajo določeni kakovosti, tudi zavračati. 12. Za razstavo namenjeni vzorci smejo se zavračati tudi, če za razstavo določeni prostor to zahteva. 13. Kako vino toči razstavljalni odsek v svojih raz-stavljalnih paviljonih pa je zgolj interna zadeva razstavljalnega odseka. 14. Paviljon zamore preiti v last vinarskega društva v Brežicah, ako društvo plača razstavljalnemu odseku vse nastale stroške po dnevnem kurzu. (Danes zn* ša kurz za krono v Curihu 1.55.) Pri taki prepustiti vi paviljona pa odseku event. že doseženi dobiček ne prihaja v poštev, pač pa event. odseku izposlovane podpore, ako niso že pod točko 8. odstavek 2, že vstavljena Vinarsko društvo v Brežicah pa ne sme paviljone za si zahtevati pred pretekom petih let. 15. V preizkušnjo komisijo se povabi gg. Goni bal in Skalicky. Iz tega dogovora je razvidno: 1. Da se je brežiško vinarsko društvo odreklo naj-» važnejšim pravicam in ugodnostim, ki jih uživa kol korporacija in da služi sedaj njeno ime samo še z* ščit nekaterim osebam. 2. Vinarsko društvo v Brežicah je tudi Izgubili) ves vpliv na razstavo svojih vin, ker priznava razstavljalnemu odseku pravico, da sme vina, ki ne odgovarj jajo določeni (?) kakovosti, zavračati, posebno pa i« zato, ker sme zavračati tudi vzorce, ako za razstavo do-ločeni prostor to zahteva. 3. S 13. točko dogovora pa si je brežiško vinarski društvo odsekalo glavo. Tako naša vinarska društva ne smejo delati! ; POROČILO O LETIM NA HRVATSKEM. Smo že poročali v «Gospodarju«, kako slabo je \V padla letošnja žetev in kako življenjsko resni časi naS čakajo letošnjo zimo in na spomlad. Danes hočemo p« našemu kmetu podati po zagrebškem «Jutarnjem listu« natančno poročilo o izidu letošnje žetve iz naših najbolj žitorodnih krajev na Hrvatskem ter v Sremu. Poročilo o žetvi v Gjugjevcu pravi: Pšenice smo tu našteli samo 5 mcterskih stotov na 1 oralu. Sena je še Jjilo tako prilično, a otave bo prav malo in sicer samo v nižjih legah. Krompir je zelo redek in droben, razvoju koruze pa škoduje dolgotrajna suša. Mala Gorica (sodni okraj Sisek). Na 3 in pol oralih se je naštelo 31 vaganov pšenice. Iz tega sledi, da je rodila pšenica samo 3 metercente na 1 oralu. Več kot od ¿ita pričakujejo letos krog Siska od koruze, ki bo tamkaj boljša nego je bila lani. Belec. (Sodni okraj Zlatar.) Naš graščak je imel po sejanih 16 oralov s pšenico, nažel je 59 metercentov, torej 4 metercente na 1 oral. Eden lil pšenice tehta 76 kg. Oves je obrodil dobro. Koruza na ilovnati zemlji je zelo slaba. Valpovo. Pri nas je pšenica obrodila izvrstno in smo dobili 10—11 metercentov na 1 oralu. Nekateri se tožijo, da jim je vrgel oral le 8 metercentov, so pa krog Valpova gospodarji, katerim je obrodila pšenica 12—14, da, celo 16 metercentov na oral. Hektoliter pšenice tehta 76 kg in je v njej le malo smeti. Ugodna je bila tudi žetev ozimnega ječmena, ki je vrgel 12—13 metercentov na oral. Ovsa se je naželo 9—11 metercentov na oral. SOjub dejstvu, da je oves obrodil dobro, pa je vendar aelo lahek in tehta 1 hI komaj 41—42 kg. Ovsene slame je zelo veliko in bo živinorejcem dokaj dobrodošla pri letošnjem pomanjkanju živinske krme. Koruza, repa in krompir zelo trpijo radi suše. Brdovec. (Sodni okraj Zaprešič.) Nikdar še nismo imeli tako slabe pšenične žetve nego je bila letošnja. Pšenica je dajala na oral samo 2 metercenta in še ta roba je bila slaba in smetljiva. Bolji od pšenice je ječmen. Koruza se suši radi pomanjaknja dežja. Vinogradi in orehi kažejo zelo dobro. Slive in jabolka odpadajo radi suše. Sena je bilo dovolj, a otave ne bo nič. Deteljo smo lahko kosili samo enkrat. Jazovica. (Okraj Novska.) Pšenice smo dobili jed-va polovico od lani, ker so jej škodovali presuhi vetrovi. Krme je pa letos pri nas več nego lani. Oves je obrodil dobro, koruza kaže slabo. Koruzna stebla so sicer še dokaj visoka, a brez klasov. Slive so obrodile slabo, a hrušk pa bo dovolj. Vinogradi kažejo zelo dobro. Ludbrijeg. Kak dober teden pred Petrovim je bila pri nas huda megla, ki je zelo škodovala pšenici. V se-lih blizu Drave je izpadla žetev zelo slabo. Nekateri posestniki so komaj naželi 3 metercente na oral. Manjši posestniki pa niso naželi toliko, da bi bilo vredno mla-iiti. V Župancu je dobil en seljak na 1 oralu komaj 149 kg pšenice. V Cvetkovcih je dal 1 oral bolj v bregih 8 metercentov, po dolinah pa samo 6. Koruza ob Dravi stoji zelo dobro, po drugod pa je koruza grozno slaba. Tovarnik v Sremu. Na oralu zemlje smo naželi komaj 6 metercentov pšenice, druga leta pa je dala pri iaas pšenica 15—20 metercentov. Pšenično zrno je lahko in bo zelo veliko otrob, pa malo moke. Bolje kot pšenica je obrodil ječmen. Koruza je zbog suše zelo slaba. Sena je bilo dovolj, a otavi primanjkuje vlage. Sliv je dovolj, a drugega sadja zelo malo. Vinogradi obetajo Jsogato trgatov. Gradec pri Križevcih. Pri nas smo naželi 7 mc na oral, tretjin omanj kot lansko leto. Tudi ječmen je pri nas zelo slab. Koruza je slaba. Sena smo nakosili malo, a otave pa sploh ne bo nič. Detelje je letos več nego lani. Sadja je vobče dovolj. Orehi niso obrodili pri nas Je nikdar tako dobro kot letos. Vinogradi lepo kažejo in, se ljudje veselijo trgatve. Turnašica pri Virovitici. Pri nas je obrodila pšenica 6—9 mc na oral, ječmen 6 in rž 7. Koruze so pri nas zelo slabe, ker je pesnata zemlja in že ni bilo bogzna kedaj dežja. Sena je bilo približno 10—12 mc na oralu, otave ne bo nič. Jabolk, hrušk ter orehov bo dovolj, slive odpadajo radi prevelike suše. Stanje vinogradov je izborno. Oriova pri Brodu. Pšenica je dajala komaj 4—5 mc na oral. Zrno je prazno in se bo namlelo zelo malo. Koruza je še dokaj povoljna, zelo težko že čakamo na dež. Sena je več nego lani, otave bi tudi še bilo nekaj, ako pride dež. Razven sliv je vsega sadja dovolj. Sremski Karlovci. Pri nas je izpadla žetev dobro in je dajala pšenica 8—10 mc na oral, oves 10—12, ječmen eelo-13 mc. Vina pa bo letos pri nas manj nego lani. šemovec pri Vir ju. Pri nas smo naželi tretjino nanj kot lani. Koruza je za nič, vinogradi so dobri. Da je pa pri nas v Sloveniji izpadla žetev dokaj slabše kot po naših južnih žitnicah, pa ve vsak kmetovalec. Zagrebški f i*n trg. Glede zagrebškega žitnega trga treba predvsem omeniti, da sploh ne prihajajo na trg večje množine novega žita in se ne sklepajo kupčije na debelo. Cene novemu žitu pa se spreminjajo takorekoč vsako uro. Velika suša, ki je napravila po naših južnih krajih nepregledno škodo na koruzi, je vzrok, da naši južni veleposestniki drže svoja nova žita in jih sploh ne pustijo v promet. Popraševanje po novi žitni robi je zelo veliko, žitni trgovci bi radi na vsak način prišli do večjih žitnih količin, radi tega pa Ucitirajo sami žitne cene v take višine. Sel-Jaki, videč to licitacijo cen, držijo rajši robo v zavesti, da kodo žitne cene v nnjkrajšem času poskočile. Pšenica je narasla v enem te1 ljudska lolo »11 i« kater) meščan sko Me, «d dobri a stariier, išče na deiei! t» trgovino mešane stroke Fraajo Pergir, Dobova. 1—8 66) Organist uSpiož^ njen, «i. is cibna, išče slnibo ■a september. Naslov v upiavi. 1-2 Sprejme »S 14 d» 16 let star. Nastop tako) pri Antena Petek, trgovina s mešanim blagom, Konjice. 1—2 664 Nov mlin na tri pare, i želaiciml traniml-sijlmi, kii» ■ goiptdariklm pt-slopjem te 8 orale zemtje proda F>ace Kovačeo, VitomarcI, p. 3v. And ai v Slov. gar. 2-3 650 Samostojen ¿ftffi i;re.mo, iitotan se sprejmejo sl-darji in osi»v j! v trsjuo delo pri stavbeni tvrdkl Eaiei Roji v Or-aoiu. 3-3 6li Odpadki aukna platna, eonje, iel«zo, ščetine, ovčja ' tolno ter v»»kovritce odpade« aa-pije po »ajaovejšik dnsfaih cs »ak Alojij Arbeiter Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr, manufakturo se dob! ai najceneje pri 24 -it i. T8f»M4 Marlbar. Glavni trs 17 FWq trgovska cčesca s prl-MJVd, jo.rno šolske liobratbo, j Dr »vika ulic» 16. moi na in adiara, 16 let star» is j -poštena kmečke hiše spre me ta- i ks»j Anten Valsnčak, tr.ovej v Velan j a 2-3 «41 Maribor, 7—10 47« Trgov, pomočnika mlajšega, prilaeg» in poštensga, iileininike ln Sjecsrijski stroke ter pridno prodaja.ko sprejme trgevina Jos. Jagodič, Celje 15 2-« «6* Seno» iltmo drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57, tel.88. i KnrpimA Be P"»*ojtojem aprejHlt) naitopu 'uharica ki j« veičs tudi vsakega d?ngega biinega opravila, mesečna plača K 800 do 700. Poaadbe na aaslov: Trga da a Fijavi, St. Jul ob jai. i žil. 3-1 «SI Širite naše liste! Noben strupi Nobena kem kisikova kislina, ca zdravje sajam (en taboren niffllinl liis prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna sa kis (jesifc) FELIKS SCHNIDL Mirite, Komika 1.18 Vsaka gospodinja, ki skrbi sa sdravje svoje družine, naj povsod aahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 1-10231 NAZNANILO Cenj. občinstva si dovoljujem naznaniti, d£i sem prevsel staroznano mariborsko vrvarno H, HELLER, katero bom kot svojo podružnico vodil pod naslovom Ivan N. Adamič, vrtrarna, Maribor, Ea Eros: Vetrimsta nI. 20, Dstaii: Gospista nI. 3. Zaupanje, katerega so cenj. o ijemalci izkazali doslej moji centrali v Ljubljani, Sv. Patra c. 31, naj blagovolijo rastegniti tudi na mojo aovo podružnico, katera bo vsako željo točno vestno in solidno izvršila. Za mnogobrojna naroiila se priporočam z odličnim spoštovanjem IVAN N. ADAMIČ. Ormoška posojilnica v Ormožu 3 opre j (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po in % 7. Idne itfellw --Hl- íy;"*V»«. ;mfStpf ur daje posojila na osebni kredit po 6 na vknjižbe " »pol Načelstvo. 5 •/«• ~ öraduje vsak dan od 8. do 12, ure do; 9-10 357 Sodarske SÄ dobii plači, prosti hrani, «ano vanju in perila * hiši Fran Replč, aodanki mojster, jubljan»,Trnovo. Penadbe direktno ua nailov. 624 2-2 t Jabolčne peške & najvišji c«ni kupi J. Daliniek, Dj pri Velenju. 1—2 666 Proda se dobro goapadanko pcslopja, 46 oralev semlje, S četrt ora'a le-' Kg« «oaia sa tekati, cina p» govoru. Nailov pare oprav» ) iista 2 —2 600 Mad T,c rta kilogramov, cre- i «StJU tličn! prvovrstni fini pd-! delek, med v eaiovja, jrvovigtii rsjssk, jamleno čia e in sdravo blago rscpoiilja Ivan Krašovee, fiabaiar, Orna pri Prevaljak, Kor, 4-4 670 Iščem službo aa vliiičuskeg» oskrbnika ali prvega vislč. rja % dolgoletnimi SričeralL Vpralanja na opravo te. 2—3 6(9 V veliki žilosti naznanjamo vsem svojim znancem in prijateljem in so odnikom, da nam je naši nepozabljena sestra, oziroma hči Cecilija Preskar v 22, letu svoje starosti, ter v težki in dolgi bolezni izdihnila svojo dušo. Ostanki pokojnice so bili shranjeni v petek, dne 4. avgusta iz hi5e žalosti ob 8. uri na skupnem pokopališču V Pišecah, dne 11. avgusta 1922. pno iz Zagorja kakor tudi fin portland*cemant 1-3 in vsakovrstne cementne izdelke priporoča 603 Maks Preskar, oče. Ivan Preskar, brat Kari Preskar, brat. Neža Preskar, mati. Maka Preskar, brat. lHarija Cizl, sestra. Podpisana Antonija Cizel iz Stare Gore pri St. Ilju v Slov. goricah obžalujem in prekličem vse žaljive vesti, ki sem jit- razširila o svoji tašči Emiliji Cizel, pos, ▼ Stan Gori Antonija Cizel. Sprejme , blagem, ;?edao;t imijj 1« i» boljša kaaike hiše in ka'eri so šolo 1 dobrim sprič.valom dc.ršlll, po-nudbe pi sm ene na trgevino frane Fijavi St, Jirl ob jui. šel. 652 3—8 GOSTILNA z večjim prvovrstnim posestvom v industrijskem kraju ob državni cesti blizu kolodvora se proda. Cena po dogovoru. Ozira se le na resae reflektante, posredoval ai izključeni. Cenjene ponudbe na Zastopstvo jugoslov. no vin IVO SUŠNIK, Maribor, ^ Slovenska nlica št. 15. 2-2 648 Na prodaj "SÄ* Hi£« enenadstropna v Mari-bom v Bliiini koroškega koEedfont a» proda. Naslov v npr*?! Hrta. 9—3 646 Cena po dogovora. Naslov: Arliš »•atija, Parldol 9, Dobie pri Planini. 1—5 598 Lepo posestjo meri 4 orale i enoneditopala pa-•iopjem, v kiil je teb.čna traflka, v I. saditropja se nahaja fioanina atriia, iraven je tndi mesniea in ledsnlta, vae v dobrem stana se proda. Cena le lave pri lastnika pri Sv. Benedikta v Slov. ger. 11. 8-3 615 Knnilti Pr-tl »kojšajemu » UpiUl -llii:u Bl{ TI|BeB * sajam gostilno, restavracijo, '■•tes ali ligc. Do;lal t. nitenčn m '«ms ia ceno na Goraik, U-beLče, Koroško. 2—1 6IS Prazne sode tnsu^ortose b sa uioge prod« v vsaU velikosti tvrdka Posel & Rossman, Maribor, Trg Svobode 3. 2 1 647 „Marija Zvezda" pristen trapistovski sir prodaja Matija Lah, Maribor. na Glavnem trgu. s-s «s* TS^om risibo za oskrbnika J.BIC111 prvega viničarja. Vprašanje na opravo liita. 3—9 687 Proda se mlin oafroma n&etni mlin, ki k ni popolnoma 'igotcvljen i vso mlinsko opravo ter pnseatvom vred s pribliiao 6 erali. Navaiadnl mila s tremi pari in i prroiritn m kamenjem je v palaem obratu. — Mlin j« na dobri vodi ter 2 min. od faraa eerkve in okrajne eeite tddtljea. ?oalo^ja ao v «a aldaoa, v dobrem stanu ia na novo krita Vpraiati j« pri lastniku I.ann KlemenHč, Bv. Bo fank v Biov. gor. 8—S 695 Viniiar a atajmacj 4 osebiai se sprejme, predstavi naj se pri: Voller & sin poiaitnik vinogtaduv lajtarJperfl pri Mariboru. a-a 6 6 10.000 kron nagrad« dotičnemu, kateri izsledi vlomilca ali ukradeno blago iz trgovine urarja Ifoieca v Mariboru. Pred nakupom vsakovrstnih ur, zlatih in srebrnih pred metov se občinstvo svari in naproša, da vsak slučaj takoj naznani bližnji oblasti. 2—2 645 3. PIKL, Maribor , Korošč eya ül.69. uhano maslo kupim -vsaIko množina po najvišji dnevni ceni skozi celo leto. Ponudbe na: Karel Robaus, pekarna, Maribor, Koroška cesta štev 24. 3-3 ¥....... škriljevec zastopaš uro In zaloga 9 io Maribor, Gregorčičeva ulica 17. 473 MEDIC, RAKOVC & ZAKNL d ca o. z. Ljubljana' Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. SkiadiSče: Novi Sad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Tetefon 64. driiiftica Maribor. ifisposka ulica. Šolska ulica. Eab&jial laki. Pravi ilraei. Lak za pode. Prijnano najboljša in zanesljiva kakor: barve za obleke, vae vrite barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maatenec (Federweias), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ER A K L Uk ¿a Ms. Emailiii tak- Linsisum Sak za pode. S4i Bronuiine. Canllii s« laiuno n« raspoiillale. LITA.RM za zvonove in kovine, poprej [i s. 16S DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenine, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz-galne i. t. d. - — Inž. J, & H, BOfe!. mmmt koüe po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi Metalokemika Id. Zagreb StrossmayeroTa nlica it. 6. Zahtevajte ponudbe 1 1-6 43« Thf torkame «v. Cirila ? Mariboru. Gdgo-vorm urednik: Vlado Pušeajak. Izdaja: Konzorcij «Slov. Goapoafcr¿&*.