pomurski
vestnik
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA
5. marec 1959 Leto XI. Štev. 9 Cena 10 din
Za resnično enakopravnost žene
Borba za enakopravnost žene je neločljivo vezana z borbo Komunistične partije Jugoslavije za socialne in narodnostne pravice delovnega ljudstva. V to borbo so se žene vključevale, zavedajoč se, da tam, kjer vlada izkoriščanje človeka po človeku, tudi ni enakopravnosti za ženo. Zena je bila še posebej izkoriščana, kot cenena delovna sila in mnoge javne službe ji niso bile dostopne. Političnih pravic ni imela in v zakonu in družini je bila podrejena.
Najnaprednejše žene Pomurja so se združevale okrog Partije. Sirile so napredno misel med ženami o društvu delavskih žena in deklet, o ženskem izobraževalnem društvu, med delavkami v tovarni perila in med kmečkimi dekleti o društvih kmečkih fantov in deklet.
Narodnoosvobodilno gibanje je našlo o Pomurju sodelavke že leta 1941. Dekleta in žene so kot kurirke prenašale obvestila in propagandni material. Zbirale so sanitetni material in skrbele za zatočišča in prehrano partizanov. Bile so tudi organizatorke in borke. V ječah in taboriščih so izkusile najhujša trpinčenja podivjanih fašistov. Z veliko radostjo so sprejele svobodo, ki jim je prinesla poleg osvo-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Redna letna skupščina okrajnega sindikalnega sveta
INVESTICIJSKE NALOŽBE
V ZAOSTANKU
Organizacijsko poročilo OSS Murska Sobota v mandatni dobi 1958/59 so delegati dobili že pred skupščino, o delu OSS v minulem letu pa je poročal na skupščini predsednik okrajnega sindikalnega sveta Franc Škoberne. Obe poročili sta prikazali uspešno delo sindikata v Pomurju in nakazali najbolj pereče naloge za delo v prihodnje ter nudili zbranim delegatom bogato snov za razpravo, o kateri poročamo na četrti in peti strani.
Na skupščini so v zvezi z razvojem gospodarstva v Pomurju med drugim ugotovili, da so po realizaciji v prvih dveh letih petletnega plana močno zaostale investicijske naložbe za predvidevanji perspektivnega plana. Plan ni bil izpolnjen na tako važnih področjih kot so industrija, kmetijstvo, obrt in gostinstvo. Tu pa so še investicije v komunali, prosveti in zdravstvu, ki daleč zaostajajo za investicijami v gospodarstvu. Kakor kaže, pa bo po povečanih investicijah v letošnjem letu razmerje med realizacijo investicij v gospodarskih in negospodarskih panogah še vedno občutno neenakomerno, saj bo odnos investicij 58:32 v korist gospodarstva.
Redni letni skupščini okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila sredi minulega tedna v M. Soboti, so prisostvovali poleg delegatov tudi številni gostje: zvezna ljudska poslanca Janez Hribar im Ivan Kreft, člana zveznega zbora proizvajalcev Franc Lubej in inž. Miran Mejak, sekretar OK ZKS Jan Ros, »podpredsednic republiškega sveta ZSJ Leopold Krese, predsednik OLO Rudi Čačinovič in drugi.
V dveh letih se je zaposlilo 1347 oseb ali 46% od predvidenih na novo zaposlenih za petletno obdobje. S tem je bilo prekoračeno planirano zaposlovanje za približno 5 %. Kar zadeva delovno storilnost pa velja ugotovitev, da se v primerjavi z letom 1957 ni dvignila, pač pa je ostala na isti ravni, ali je pa celo nekoliko padla, ker so instrumenti vplivali na podjetja tako, da so ta raje sprejemala na delo novo delovno silo in tako dvigala fizični obseg proizvodnje. Niso pa težila za tem, da bi dvignila proizvodnjo z istim številom delavstva. Kar pa zadeva potrošnjo, se je v letu 1957 in 1958 močno povečala v primerjavi z letom 1956. Posebno so se povečali osebni izdatki, medtem ko so materialni izdatki znatno zaostajali za predvidevanji: to so investicijske naložbe, ki bodo
šele v letošnjem letu komaj dosegle 32% predvidevanj glede na leto 1961.
Na skupščini so tudi izvolili novi plenum OSS M. Sobota, nadzorni odbor in delegate za republiško konferenco ter kongres ZSJ v Beogradu in sprejeli glede na podana poročila in razpravo ustrezne sklepe.
B.Š.
PRED
DVANAJSTO
URO
Izpolnjevanje letošnjega družbenega načrta in tudi časovnih postavk petletnega perspektivnega načrta o razvoju kmetijstva je v Pomurju odločilno povezano s pridelovalnim sodelovanjem meri kmetijskimi zadrugami in posameznimi kmetovalci, zato je to sodelovanje v kmetijstvu že sedaj osrednja naloga, katere uresničevanje zahteva maksimalno prizadevanje in napore vseh zainteresiranih činiteljev.
Toda s sklepanjem pogodb o pridelovalnem sodelovanju pri hibridni koruzi, krompirju, sladkorni pesi in v travništvu smo komajda začeli šele te dni.
To potrjnjejo tudi poročila, ki jih dobiva okrajna zadružna zveza od območnih kmetijskih poslovnih zvez. Komaj započeti akciji je treba tudi pripisati, da so ta poročila najčešče nepopolna in spravljena skupaj na hitro roko, brez vseh zaželenih podatkov o realizaciji (primer KPZ Lendava).
Po mnenju pristojnih krogov je iskati vzroke za dokajšnjo zakasnelost v akciji predvsem v tem, da smo se nanjo v tehničnem pogledu preslabo in nepravočasno pripravili, kar je spet ugotovitev, ki se ponavlja že precej dolgo. V kmetijskih zadrugah je prav sedaj v odločilni akciji zelo čuliti pomanjkanje strokovnega kadra, saj je pri nas takorekoč le malo kmetijskih zadrug s strokovnimi ljudmi, ki bi se neposredno ukvarjali s kmetijskim
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poročilo in razprava na letni konferenci SZDL v Ljutomeru
Cena dela je v dejavnosti
V SINDIKALNI DVORANI V LJUTOMERU JE BILA V SOBOTO LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SZDL, KATERE SE JE UDELEŽILO 51 DELEGATOV IZ VSEH OSNOVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE LJUTOMERSKE OBČINE. KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI SE TUDI: ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC IVAN KREFT, SEKRETAR OO SZDL SIDA PODLESKOVA IN PODPREDSEDNIK OLO JOŠKO SLAVIC. O DVOLETNEM DELU SOCIALISTIČNE ZVEZE TER O SPLOŠNIH POLITICNO-GOSPODARSKIH RAZMERAH V OBČINI JE POROČAL PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL ALEKSANDER PIRHER.
Ko je poročevalec analiziral delo občinskega ljudskega odbora, je dejal, da je opazen viden napredek pri delu večine upravnih organov kol pri organih družbenega upravljanja. Dokaj je bil aktiven občinski zbor proizvajalcev kjer so bile razprave mnogo bolj živahne kot v občinskem zboru, kot negativen pojav pa je omenil indiferentnost posameznih odbornikov do zadev, o katerih razpravljata občinska zbora na svojih sejah. Med sveti občn-skega ljudskega odbora so bili najbolj aktivni svet za družbeni plan in finance, svet za delo, svet za šolstvo, svet za industrijo in obrt ter svet za blagovni promet. Prav slednjega pa čakajo še velike naloge. Vendar se je pri delu svetov tu in tam pojavila pomanjkljivost, ki jo bo treba odpraviti: eveti ne smejo postati zbiro-
kratizirani upravni organi, voditi morajo politiko na področju svojega delovanja in to v smislu splošnih družbenih načel.
O krajevnih odborih je bilo v poročilu omenjeno, da so v glavnem dobro delali. Med najboljšimi je bil KO Radoslavci, ki je lani zgradil večje poslop-
je, vredno okrog 6 milijonov dinarjev, pri čemer je prispevali občinski ljudski odbor le 2 milijona dinarjev, vse ostalo pa so prispevali prebivalci. S krajevnimi odbori, ki so pokazali premalo samoiniciative, bo moral občinski ljudski odbor tesneje sodelovati. Najbolj primerne oblike takega sodelovanja so sestanki s predsednik krajevnih odborov. Delovanje krajevnih odborov se je odražalo tudi na zborih volivcev, kjer so dajali volivci umestne predloge, kljub temu, da je bila udeležba na zborih volivcev nekoliko bolj slaba, saj je znašala povprečno do 15 odstotkov
(Nadaljevanje na 2. strani) .
OB 8. MARCU, PRAZNIKU ZENA,
NASE ČESTITKE
VSEM DELOVNIM ŽENAM POMURJA!
OKRAJNI ODBOR ZVEZE ŽENSKIH DRUŠTEV MURSKA SOBOTA
OKRAJNI ODBOR ZVEZE ŽENA-ZADRUŽNIC MURSKA SOBOTA
Ob Dnevu žena v Pomurju
Naš skupni
V	teh dneh potekajo tudi v Pomurju zadnje priprave za dostojno proslavitev Dneva žena. Značilnost letošnjih priprav je v lem, da izdatneje sodelujejo tud, žene same — s konkretnim delom in dobrimi pobudami, zlasti še pod okriljem sekcije žena-zadružn.lc na podeželju.
V	Ljutomeru bo centralna proslava že v petek zvečer. Organizator prireditev je Društvo za napredek gospodinjstva, v kulturnem programu pa bodo sodelovali orkester, moški in ženski pevski zbor domače »Svobode« in dramska skupina pionirskega odreda z osemletke »Ivana Cankarja«. Proslave pripravljajo tudi v Veržeju, Krlževcih, Logarovcih in Razkrižju, na Cvenu in Slamnjaku, kjer so v pripravah predvsem aktivne sekcije zadružnic.
Proslave ob ženskem prazniku pripravljajo tudi v vseh večjih krajih in na sedežih šol-
skih okolišev v radgonski občini. V sami Radgoni bo svečana akademija v soboto zvečer, po njej pa bodo imele žene čajanko. Mimo domačih skupin bo na akademiji nastopil kot gost tudi pevski zbor iz Križevec pri Ljutomeru.
V Lendavi bodo imeli centralno proslavo večer pred samim praznikom. Nastopili bodo cicibani otroškega vrtca in pionirji. Slavnostni govor bo imela tov. Irma Cigitova. Naslednji dan bo predsednik ObLO sprejel v goste vse žene, ki se ak-
tivno uveljavljajo v družbenem življenju, in priredil zanje tudi skromno zakusko. Večje proslave bodo ob sodelovanju prosvetnih društev in pionirske organizacije tudi v Turnkču, Polani in Dobrovniku.
V	soboto zvečer bodo skupno z delovnimi ženami praznovali tudi prebivalci beltinske občine. Proslave bodo v vseh krajih, o pomenu ženskega praznika pa bodo govorile žene — priznane javne delavke. V Beltincih pripravljajo centralno akadem jo ob sodelovanju šole, otroškega vrtca in prosvetnega društva.
V	petrovski občini bo osrednja proslava Dneva žena v zadružnem domu v Čepincih. V ta namen pripravljajo pester kulturni spored. Predsednik ObLO pa bo sprejel v goste vse žene — aktivne družbene delavke in jih skromno pogostil. Manjše proslave bodo tudi po vseh šolah v občini.
Občinski odbor SZDL Murska Sobota čestita vsem deloonim ženam k njihovemu prazniku,
8. marcu!
Tudi na nedavni redni letni skupščini OSS Murska Sobota so poudarili, da s sedanjo posestniško strukturo ne moremo upati na napredek v našem kmetijstvu. Naši obeti so v povečanih donosih s pomočjo pridelovalnega sodelovanja, mehanizacije itd. Na sliki: kombajn se je
zaril v žitno morje...
Z LETNE KONFERENCE
SZDL V LJUTOMERU
(Nadaljevanje s 1. strani)
vseh volivcev. Pobudo za pogostejše zbore volivcev bi morala dajati tudi Socialistična zveza.
Aktivnost žena se je pokazala predvsem v šolskih odborih, ki so bili, v glavnem dobri, le premalo seznanjeni z vsebino šolske reforme.
Poročilo nadalje omenja nekatera bistvena vprašanja stanovanjske skupnosti in investicije v okviru perspektivnega načrta. Tako je predvidenih v kmetijstvu 354, v industriji 217, za obrt 136 in za družben standard 321 milijonov dinarjev.
V	ljutomerski občin: so bili doseženi precejšnji uspehi z reorganizacijo kmetijskih zadrug. Dejstvo je — je poudaril tov Pirher — da je razvoj ljutomerske občine v giavnem odvisen od uspehov v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu kjer imamo še mnogo neizkoriščenih možnosti. Vendar tem problemom še nismo dali dovolj poudarka. To kaže med drugim sklep predlanske letne konference SZDL, ki pravi, da je treba včlaniti v kmetijske zadruge čim več kmetovalcev, ustanoviti sekcije žena zadružnic in aktive mladih zadružnikov. Glede ma ta sklep naša prizadevanja niso povsem zadovoljiva.
V	zadnjih dveh letih je bilo
v ljutomerski občini	doka j
razgibano tudi kulturnoprosvetno delo. Samo lami so pripravila društva 130 javnih prireditev, predvsem v okviru proslav 90-letmice ljutomerskega tabora. Pred leti je bilo v občini 7 pevskih zborov, sedaj so samo še štirje, to zato, ker primanjkuje sposobnih pevovodij. Občutna vrzel je nastala tudi z ukinitvijo ptujskega gledališča, ki je imelo v Ljutomeru in v Križevcih stalna gostovanja. To vrzel je občutiti tem bolj, ker okrajno središče v tem pogledu ne more nuditi podobnih gostovanj. ki so vzpodbujala k delu tudi domače dramske skupine.
Občinski odbor SZDL je v preteklih letih dajal osnovnim organizacijam Socialistične zveze vso pomoč. Skupno je na ob-
močju ljutomerske občine 36 osnovnih organizacij SZDL s 5900 člani, kar je nekaj več kot polovica vseh volivcev. Posamezne osnovne organizacije se niso uveljavile in niso posvečale dovolj skrbi problemom organizacij in društev,ki delujejo na območju osnovne organizacije. Podobno kot nekatere organizacije SZDL so bik premalo aktivni tudi mladinski aktivi iz česar lahko sklepamo, zakaj se mladina v javnosti pogostokrat tako težko afirmira.
Ob koncu svojega poročila je tov. Pirher pozval vse prisotne delegate, naj letos, ob 40-letnici KPJ aktivno sodelujejo pri pripravah na ta naš pomembni jubilej.
V razpravi je govoril med dragimi tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Govoril je o sodelovanju med zadružniki in kmetijskem zadrugami, o regulaciji Ščavnice ter o obletnic: KPJ. — Ne samo za Pomurje, marveč za celotno Slovenijo sta pomembna predvsem dva dogodka. To je izhajanje Ljudske pravice in znani ljutomerski dogodki leia 1955. Posebno ob ljutomerskem zborovanju niso še pojasnjene nekatere podrobnosti in okolnosti, zato bo prav, je dejal tov. Kreft — da tudi osnovne organizacije Socialistične zveze pomagajo zbirati dokumentarno gradivo in vse ostalo, kar bo pojasnjevalo ta dogodek iz naprednega gibanja pri nas.
Podpredsednik OLO Joško Slavič je govoril o delu osnovnih organizacij SZDL in krajevnih odborov. Če hočemo, da
bodo sestanki teh forumov kot množični sestanki dobri, je dejal, jih morajo predvsem odborniki dobro pripraviti. Sprostiti je treba ljudsko samoinciativo in poskrbeti, da bodo volivci razpravljali na množičnih sestankih in zborih volivcev o vseh perečih zadevah, o katerih razpravljajo v vsakdanjem življenju.
Silvo Prelog je kritiziral to, da na sestankih mladinskih aktivov ni zaslediti članov odborov Socialistične zvezek čeprav bi morala biti med mladinsko organizacijo in SZDL najtesnejše sodelovanje. Matija Markrab pa je predlagal naj bi v letu 1959 izvedli med osnovnimi organizacijami SZDL tekmovanje glede pr dobivanja novih članov in pomoči kmetijskim zadrugam ob pogodbenem sodelovanju.
Poleg drugih je .posegla v razpravo tudi sekretar OO SZDL Sida Podleskova, ki je naglasila, da si mora SZDL prizadevati, da postane na svojem območju odločujoča politična sila ,ki bo nenehno tolmačila naše splošne težnje. Posebno pozornost pa naj posvečajo osnovne organizacije SZDL vzgoji naraščaja pri delu Socialistične zveze, ker le tako bo mogoče sčasoma nekatere starejše Slane SZDL, ki so že več let funkcionarji, vsaj nekoliko razbremeniti.
Ob koncu so izvolili na letni konferenci nov 21-članski občinski odbor SZDL ter delegate za okrajno konferenco.
LJUTOMER
Program ob proslavi 40-letnice KPJ bodo pridi v ljutomerski občini iz. a jati z Dnevom žena8. marcem, zaključili pa ga bodo ob Dnevu JLA 22. decembra letos. Med letom je predvidenih v tem okviru vrsto različnih prireditev in proslav.
-jm
PREDSEDNIK TITO
se vrača domov
Predsednik Tito je zadnjega v preteklem mesecu odpotoval iz Združene arabske republike, potem ko je obiskal številne kraje Egipta in Sirije in se je seznanil z razvojem obeh dežel in pogovoril z ljudmi in državniki te republike. V ponedeljek je prispel že na grški otok Rodos, kjer se je ustavil za dva dni in je že govoril s predsednikom grške vlade, Karamanlisom o političnih zadevah.
Ob odhodu iz ZAR sta obe delegaciji objavili sporočilo, v katerem navajajo, da je predsednik Tito obiskal to republiko na povabilo predsednika Naserja in da se je udeležil proslav v Kairu im Damasku ob obletnici ZAR. Gostje so obiskali tudi mesta Homs, Hamo, Alep, La taki jo in druge kraje in so povsod doživeli nadvse lep sprejem. Ta obisk je omogočil predsednikoma, da sta lahko nadaljevala razgovore, ki ista jih imela lani 4. decembra v Port Saidu. Govorila sta o vsestranskem pospeševanju nadaljnjega razvoja odnosov med republikama. Razgovori so minili v popolnem razumevanju po sedmih dneh.
Oba državnika menita, da je razvoj mednarodnega položaja v zadnjem leta potrdil njuno mnenje, da se mačela aktivne miroljubne koeksistence vedno bolj uveljavljajo v mednarodni politiki. Zato si bosta še nadalje prizadevala, da bi iz med-
narodnega življenja celoti odstranili politiko opiranja na silo, politiko hladne vojne in razdelitve sveta na bloke. To prizadevanje bo temeljilo tudi v bodoče na težnji, naj se mednarodni problemi rešujejo s pogajanji in sporazumevanjem. V tem pogledu so vsekakor pomembne države, ki so izven blokov in se ravnajo po principih miroljubne koeksistence.
Med drugim sta oba državnika poudarila, da je potrebno odstraniti vse oblike kolonializma, rešiti alžirsko vprašanje in da ni treba začenjati pobud, ki bi še bolj otežkočale reševanje problemov področja Azije in Afrike. Tudi za berlinsko vprašanje menita državnika, da ga je treba reševati in rešili sporazumno in začeti mirovno pogodbo z Nemčijo v skladu z interesi vseh prizadetih narodov in v interesu miru. Izrazila sta tudi zaskrbljenost nad oboroževalno tekmo in mnenje, da je nujno potrebno storiti čim več za razoroževanje in sicer takoj, brez vsakršnega odlašanja. Ob tem je važen tisti del sporočila, v katerem se državnika zavzemata za pospešitev gospodarskega in splošnega razvoja nerazvitih dežel in sodelovanje med raznimi državami v tem smisla, ki je doslej pomanjkljivo.
O sodelovanju med obema republikama sta predsednika ob koncu sporočila izrazila zadovoljstvo nad splošnim razvojem sodelovanja in sta omenila med drugim, da je blagovna izmenjava v stalnem porastu.
Že v tem času, ko se je predsednik Tito poslavljal od ZAR, so se v
grški javnosti zelo pripravljali na sprejem gosta, katerega obisk so najavili sredi poti predsednika Tita iz Azije v Afriko. Na tleh grškega otoka Rodosa sta pozdravila predsednika Tita in ostale jugoslovanske goste odposlanec kralja Pavla, general Vaudoris in predsednik vlade Karamaulis. Spremljale so ju druge pomembne osebnosti Grčije. Prihod Galeba je pozdravila s topovsko salvo kontratorpedovka grške vojne mornarice Leona.
*
Predsednika Tita so sprejeli na otoku z vsemi častmi in z veliko prisrčnostjo. Predsednik Karamanlis s soprogo je priredil velikemu gostu slavnostno večerjo, katere sta se udeležili obe delegaciji, člani spremstva in visoki funkcionarji. Predsednik Tito je še pred začetkom političnih razgovorov sprejel delegacijo mesta Rodosa, ki je predsedniku Titu izročila zlato medaljo tega mesta in spomenico. Ob tej priložnosti je župan tega mesta podaril predštetjem, amforo, ki so jo našli faro iz III. stoletja pred našim štetjem .amforo, ki so jo našli v morju med otokom Kosom in Halikanosom.
V ponedeljek in torek so bili med grškimi in našimi državniki politični razgovori, po katerih je bilo objavljeno tudi skupino sporočilo, .kot je to ob takšnih priložnostih običajno.
Grški tisk je o tem obisku obširno poročal,
_________________________________
Letna konferenca občinskega odbora SZDL Petrovci-Šalovci
Bodočnost v pridelovalnem sodelovanju
Ob koncu minulega tedna je bila občinska konferenca SZDL Petrovci — Šalovci. Konferenci so prisostvovali zvezni ljudski poslanec tov. Janez Hribar, sekretar OO SZDL tov. Sida Podleskova in ljudski odbornik ter predsednik okrajne trgovinske zbornice tov. Franc Ficko. Na konferenci je poročal sekretar ObK ZKS tov. Jože Kolarič.
V petrovsko-šalovski občini je očiten dokajšem razmah kmetijskega zadružništva, kar dokazuje tako povečanje osnovnih sredstev, mehanizacije, blagovnega prometa brez trgovine potrošnih artiklov, itd. Tudi pridelovalno sodelovanje je v razmahu, čeprav ne v tolikšni meri, kot bi koristi prebivalstva občine in naše skupnosti to zahtevale. Žal pa se žene še
zmeraj premalo uveljavljajo v kmetijskem zadružništvu. Vzrok tega je v tem, da v občini delu z ženami še ne posvečajo tolikšne skrbi, kot že to danes razvoj zahteva.
REZERVE V ŽIVINOREJI
Glede izvajanja občinskega perspektivnega plana velja, da je letos v občini 113 ha površin z italijansko pšenico, vendar je bilo doslej premalo storjenega glede pridelovalnega sodelovanja v ostalih kulturah, posebno pa pri krmnih rastlinah in travnikih, ki so zelo pereč problem glede ustvarjanja krm-ske baze. Zamujeno pridelovalno sodelovanje v travništvu lahko povzroči zaostanek predvidenega plana v živinoreji, a tudi to, da ne bo dosežen tisti hektarski donos njivskih površin kakor v primeru, če bi bilo travništvo na prvem mestu. Proizvodnja krompirja v letu
1957 namreč kaže, da bi ob urejeni krmski bazi v občini v zelo kratkem času povečali živinorejo za 100 %. Tako bi 50% slame, ki jo kmetje čez zimo zaradi pomanjkanja sena pokrmijo živini, lahko uporabili za steljo in s tem pridobili čisti hlevski gnoj, ki bi v resnici ustvarjal tisti humus, ki ga gorički zemlji zelo primanjkuje. Dalje takrat kmetje ne bi uporabljali za steljo borove iglavce in listje, katerih gnoj. še povečuje kislino goričke zemlje. S tem bi tudi prenehalo uničevanje gozdov, ki so edini zaščitniki goričkih obdelovalnih površin, ker hi s tem še bolj zadrževali vodo, ki v hudournikih odtoka in odnaša rodovitno zemljo.
Dalje kljub zadostnemu prevoznemu parku (16 zadružnih in 12 zasebnih traktorjev ter dveh tovornih avtomobilov) opažajo v občini naraščanje števila konj navzlic temu, da
omenjeni prevozni park povsem zadošča. Za te konje gre večina razpoložljive krmske baze, delajo pa v lotu le štiri mesece. Anketa, ki so jo izvedli vaški odbori SZDL, priča o primerih, da imajo kmetje za 9 ha zemlje po tri konje in le eno kravo (Domanjševci. Križevci, Hodoš in Markovci). Večina kmetov pa vzdržuje po dva konja in le dve do tri glave goveje živine. Zaradi tega kmetje v manjši meri gojijo svinje, ki so danes najboljši in najhitrejši vir dohodkov posameznih kmečkih gospodarstev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Vsekakor plodno delo
Organizacije SZDL v soboški občini so položite letne obračune
Od (začetka tega leta, ko so se občini Mursku Sobota priključile še CANKOVA, GRAD IN MARTJANCI, je bilo v organizacija SZDL v dej novi občini vključenih 112 vaških in terenskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. V času od 20 januarja do konca februarja tega leta je vseh teh 112 osnovnih organizacij SZDL, v katerih je vključenih nad 9000 članov, opravilo svoje letne konference oz. občne zbore.
Delo teh konferenc je bilo vsekakor plodno. Opravljene so dopolnilne volitve odsotnih ali nedelavnih odbornikov in ilzvoljenih je nad 130 delegatov v Občinsko konferenco SZDL, ki bo v petek, 6. marca t. 1. v Murski Soboti. Organizacije so volile delegate za konferenco na podlagi števila včlanjenih članom in sicer na vsakih 100 članov po enega delegata.
problematika, ki so jo nakazali občni zbori, sc nanaša predvsem na komunalne potrebe našega mesta in vasi Tu so na prvo mesto, kot poseben problem, stavljali skoraj povsod vaške ceste, po katerih se zadnje mesece prevaža vedno več traktorjev in drugih težkih tovornih vozil. Ta so ceste v jeseni dobesedno mnogokje preorala, tako da kmet z vprego skoraj ni mogel več voziti.
Člani SZDL so v mnogih vaseh s prostovoljnim delom opravili nešteto delovnih dni na popravilu takih vaških cest. Nujno je, da njihove napore podprejo kmetijske zadruge — vsaj z dovozom gradbenega materiala, ker so predvsem te ceste poškodovala vozila kmetijskih zadrug.
Mnogo je bilo tudi razprav o pomoči gasilcem pri gradnji gasilskih domov, ki v vaseh, kjer nimajo vaških in zadružnih domov, služijo za vse kulturne namene v vasi.
Tudi skrb za aktivno dejo mladinskih aktivov in aktivov mladih zadružnikov je bila na mnogih občnih zborih stavljena v plan dela organizacije.
Mnogi občni zbori so kritično ocenili delo kmetijske zadruge in tudi ponekod ugotovili, da zadruge še ne predstavljajo tistega centra na vasi, ki .naj skrbi za napredek
kmetijske proizvodnje — saj je bil primer, da od upravnega vodstva KZ sploh ni nihče .prišel na občni zbor SZDL. Kmetovalci, člani SZDL, so povedali, mnogo nepravilnosti in le tam, kjer so bili tovariši iz KZ prisotni, so lahko pojasnili kako in kaj.
Upravni uslužbenci kmetijskih zadrug, člani upravnega odbora im zadružnega sveta v KZ se bodo morali potruditi, da
(Nadaljevanje ma 5. strani)
Letna konferenca SZDL v Radgoni
PREMALO MLADIH v VODSTVIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL
Predvčerajšnjim je bila v Radgoni letna konferenca občinskega odbora SZDL, katere so se udeležili poleg 50 delegatov še zvezni ljudski poslanec Ivan KREFT, sekretar okrajnega odbora SZDL Sida PODLESKOVA, republiški ljudski poslanec Joško SLAVIČ ter zastopnik JLA.
Poročevalec na letni konferenci, predsednik občnskega odbora SZDL Marija LEVARJEVA. je v svojem poročilu navajala, da je bila v zadnjih dveh letih glavna naloga občinskega ljudskega odbora n trditi njegov demokratični mehanizem in izboljšati gospodarsko stanje v Občini. To je v ve-
liki meri tudi uspelo, saj je znašal narodni dohodek na prebivalca leta 1936 57 tisoč, lani pa že 85 tisoč dinarjev. Podobno temu se je zvišala tudi splošna potrošnja.
Osnovne organizacije SZDL so delale v glavnem dobro, predvsem kar zadeva občasne akcije, manj pa so bile samoiniciativne ter so čakale le na direktive občinskega polil Učnega vodstva. Pri tem je treba izvzeti osnovne organizacije Lešane, Črnci in Radenci.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Iz zgodovine delavskega gibanja
Osma zagrebška partijska konferenca
Ob koncu februarja 1928 je bila neke noči v 'zagrebškem predmestju, na Pantovčaku, kjer je zdaj muzej, osma mestna konferenca Komunistične partije Jugoslavije za Zagreb. Udeležilo se je je 32 delegatov ter takratni člani CK Sima Markovič, Djuska Cvijič, Rajko Jovanovič in Nikola Horvatin. Prvi je bil predstavnik tako imenovane desne frakcije, ostali trije pa predstavniki leve. Že to kaže, da je bila konferenca sklicana v vrtincu frakcijskih bojev, ki so močno omrtvičili moč Partije. Konference Se je udeležil tudi predstavnik Kominterne.
Na konferenci je govoril član komiteja Josip Broz, ki je o 17 točkah obsegajočem poročilu ostro kritiziral takratno delo Mestnega komiteja. Poudaril je, da so frakcijski boji največ je zlo za Partijo in da zato mnoge akcije niso mogle roditi sadov. Po argumentirani Brozovi kritiki Mestni komite ni skrbel za ustanavljanje partijskih celic, za tiskanje in širjenje partijskega tiska in šolanje novih partijskih kadrov. Namesto tega se je boril na torišču posa-
meznih frakcijskih pozicij. Josip Broz je zahteval od partijske konference, naj pošlje Kominterni pismo, o katerem bi odločno obsodila frakcionaštvo. Konferenca je s 27 glasovi sprejela osa gledišča in predloge Josipa Broza in ga z ogromno večino 26 glasov izvolila za sekretarja Mestnega komiteja.
Kot sekretar Mestnega komiteja je Josip Broz z občudovanja vredno odločnostjo uveljavljal linijo boja proti frakcionaštou, organiziral in se zavzemal za vsakdanji praktični boj za koristi delavcev in za njihovo združevanje na tej liniji. Nadaljeval je delo za združitev sindikalnega gibanja.
Nova usmeritev partijske organizacije je bila tem pomembnejša, ker je bila pognala Partija o Zagrebu med delavstvom globoke korenine.
V maju istega leta je Kominterna na pobudo te konference poslala članom Komunistične partije znano »Odprto pismo«. o katerem je obsodila frakcionaške boje o Partiji.
IV. KONGRES ZKS
se začne letos 2. junija
Na svoji nedavni seji je Izvršni komite CK ZKS odločil, da bo IV. kongres Zveze komunistov Slovenije pričel delo 2. junija t. 1. Konference osnovnih organizacij ZKS in občinske predvolilne konference, na katerih bodo volili delegate za kongres, bodo do 15. maja t.1.
Na vsakih 90 članov ZKS bo izvoljen en delegat, pravico voliti svojega delegata pa imajo tudi vse osnovne organizacije, ki štejejo nad 70 članov. Glede na povečanje števila članov računajo, da se bo kongresa ude-
ležilo približno 640 delegatov. Na letnih in predvolilnih konferencah se bodo razen vprašanj o zvišanju življenjske ravni in povečanju delovne storilnosti organizacije ZKS zlasti zavzele še za nekatera druga aktualna vprašanja: za pridelovalno sodelovanje v kmetijskem zadružništvu, ureditev tržišča, pojasnjevanje in izvajanje zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in stavbnih parcel, za nekatere probleme na kulturnem področju, itd.
Pred dvanajsto uro
(Nadaljevanje s 1. strani)
pridelovanjem. Strokovnjaki, ki jim imamo na razpolago, pa so preveč zaposleni z »administratiranjem« in sestavljanjem raznih poročil za višje forume, večkrat celo s sestavljanjem poročil, ki bi jih zmogli že povprečni uslužbenci. Med posameznimi strokovnjaki je zategadelj celo slišati, da si s takim delom niti ne zaslužijo svoje plače.
Začetni »Start« je sicer že dal nekatere rezultate, ki pa so še vedno malenkost v primerjavi z obveznostmi (brez podatkov KPZ Gornja Radgona je sklenjenih sedaj v okraju 388 pogodb za 114 ha hibridne koruze (obveznost: 1900 ha), 81 pogodb za 28 ha krompirja (300), 59 pogodb za nad 8 ha sladkorne pese (300) in 112 pogodb za 80 ha travnikov (1800); pri sleduii obveznosti je najboljša KPZ Ljutomer s 35 pogodbami za 34 ha travnikov, kar je že okrog 10 odst. vse njene obveznosti, medtem ko je v okrajnem merilu ta obveznost po zadnjih podatkih uresničena komaj 4-odst.).
Doslejšnji. sicer skromni rezultati pa še ne opravičujejo nikakšnega pesimizma ob dejstvu, da je med veliko večino kmetovalcev ugodno razpoloženje v zvezi s sodelovanjem v tej akciji in da imamo dobre pomočnike tudi v zadružnih svetih kot najvišjih organih zadružnega upravljanja na podeželju. To ugodno razpoloženje jr potrebno sedaj — in za to je že zadnji čas. kajti ta mesec je za imenovane kulture takore-koč dvanaista ura, če hočemo doseči količkaj ugodne pridelovalne uspehe — samo usmeriti h konkretnim dejanjem. A to je predvsem naloga zadružnih vodstev in strokovnega kadra.
V tem ugodnem razpoloženju na terenu pa je tudi realnost pričakovanj, da bomo vse letošnje naloge zadovoljivo uresničili, čeprav bo, kot predvidevajo. najtežje pri hibridni koruzi.
S. K.
POMURSKI VESTNIK. 5. marec 1959
2
Trije razgovori
MILENA PIRHERJEVA je znana javna delavka v Ljutomeru. Je predsednik DPM Ljutomer, dela kot učiteljica v sindikatu prosvetnih delavcev, je član občinskega sveta za Šolstvo, Okrajnega sveta za socialno varstvo, okrajne izveze prijateljev mladine in Član koordinacijskega odbora DPM v Ljutomeru.
O aktivnosti žena je dejala, da je v glavnem premajhna, predvsem pri tistih ženah, ki niso zaposlene. Navadno pa je tako: žena, ki je zaposlena im dela v tem ali onem društvu ali organizaciji, dobi sčasoma še kopico drugih nalog, kar je za zaposleno ženo določeno breme.
O stanovanjski skupnosti sodi, da bo brez dvoma ob pravilnem funkcioniranju zaposlene žene razbremenila. V Ljutomeru se je pokazalo precejšnje zanimanje za obratne kuhinje.
Kot javna delavka vidi mnogo problemov predvsem v socialnem varstvu. Pri tem manjka predvsem nenehno sistematično delo s socialno ogroženimi družinami. Morda smo morali delno tudi zaradi te pomanjkljivosti pred kratkim odpeljati dva mladinca in eno mladinko v prehodno vzgajal išče Kodeljevo zaradi izprijenosti. Sodim, da bi morala imeti občina socialne delavke, ki bi se ukvarjale izključno s to problematiko, ki je v naših vinorodnih predelih še vedno aktualna.
Tudi VIKO POTOČNIKOVO, uslužbenko v Radgoni dobro poznajo. Pripovedovala mi je o »družini« 130 otrok, ki so bili leta 1945 brez doma in staršev. Že od takrat je skrbela zanje, saj je bila in je še zaposlena na odseku za socialno varstvo pri ObLO. Sedaj jih je še samo 48, vsi ostali so prišli do svojega kruha. Tov. Potočnikova že od leta 1945 aktivno dela v raznih društvih in organizacijah.
Glede stanovanjske skupnosti je menila, da bi bilo lepo, če bi se dalo urediti v goričkih predelih primerne prostore, kjer bi se Šolska deca shajala in učila, saj so matere večinoma zaposlene in nimajo dovolj časa, da bi se tudi po šolskih urah posvečale svojim otrokom. Seveda bi bilo kaj takega zelo težko urediti, saj v hribovitih predelih ni strnjenih naselij.
MANICA VODENIKOVA, uslužbenka, je aktivna družbena delavka. Ko sem jo vprašal, kaj sodi o vrtcu, mi je dejala, da ljudje leta 1946, ko je bil Vrtec ustanovljen, niso bili preveč navdüšeni zanj. No, danes je drugače. Vrtec je premajhen in sprejema le še otroke tistih mater, ki so zaposlene ali kakorkoli drügače preobremenjene z delom. »Sama sem čutila pri vzgoji svojih otrok,« je dejala, »kako ugodno je vplival ma otroke Vrtec.« Danes je vrtec primerno opremljen, za kar skrbijo tudi podjetja, ki Vrtec denarno podpirajo. Glede aktivnosti žena pa je dejala: »So skoraj vedno iste!« Namreč v raznih odborih itd.
Tokrat nekaj o Centru za pospeševanje gospodinjske službe
V GOSPODINJSTVO,
ki ne bo več težko breme
V POMURJU 97 ŠOLSKIH KUHINJ — LANI NAKUHALI ZANJE 6 TISOČ KILOGRAMOV MARMELADE IN ČEZ 1100 LITROV SADNIH SOKOV — TOPLE ENOLONČNICE ZA DIJAKE-VOZACE — POMANJKANJE STROKOVNEGA KADRA DOKAZUJE SAMO PET PREDMETNIH UČITELJIC ZA GOSPODINJSTVO NA 1? OSEMLETKAH — V SOBOTI VEČ ŠOLSKIH INTERESNIH KROŽKOV ZA GOSPODINJSTVO, ZA KATERE KAŽEJO ZANIMANJE TUDI FANTJE — LANI PRODANIH V SOBOTI 80 SOKOVNIKOV — V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU ČEZ TISOČ OBISKOVALCEV NA RAZSTAVI SADNIH SOKOV — ZA UČINKOVITEJŠE REŠEVANJE PROBLEMA DRUŽBENE PREHRANE V SOBOTI — V BODOČE ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSKE SLUŽBE?
Že doslejšnje delovanje Centra za pospeševanje gospodinjske službe v Soboti je bilo po svoji vsebini dokaj pestro in je ta zavod, kljub težavam in zaprekam, ki jih ni Mo malo, zadovoljivo izpolnil že vrsto
hvaležnih nalog, kar se očituje tudi v ugodnih uspehih.
Center skrbi zlasti za brezhibno delovanje šolskih mlečnih kuhinj, katerih je v okraju 97, od tega števila pa jih je je bilo 63 deležnih konkretne pomoči strokovnjakov Centra. Ugotavljajo, da so se razmere v šolskih mlečnih kuhinjah v zadnjem času očitno zboljšale, zlasti še tam, kjer imajo ustaljen kuharski kader. Šolski otroci dobivajo v teh kuhinjah vedno boljše in po hranilnih snoveh pestrejše malice. V preteklem obdobju je Center priredil po šolah 37 tečajev za vodje mlečnih kuhinj in en centralni tečaj, kar je prav gotovo lep Uspeh, če upoštevamo, da so najprej predvideli samo
deset takih tečajev. Na teh tečajih so tudi vkuhavali sadje, ki ga je bilo lani dovolj spričo dobre letine. Po približnih podatkih so v vsem okraju nakuhali za potrebe šolskih kuhinj okrog 6 tisoč kg marmelade in
nad 1100 litrov sadnih sokov. S lem so izdatno prispevaii k izboljšanju prehrane šolskih otrok.
Seveda bi bilo napak trditi, da je urejenost mlečnih kuhinj povsod na zadovoljivi stopnji. Ponekod jim dela preglavice pomanjkanje prostorov, drugod shramb in posode, a ponekod imajo opravka tudi z nerazumevanjem posameznikov. Poseben Problem večine šolskih kuhinj je še vedno neurejena peka kruha. Te pomanjkljivosti bo skušal Center v prihodnosti Odpraviti s pomočjo Okrajnega vodstva RK in drugih zainteresiranih činiteljev, zalo je že tudi razpisal anketo, s katero želi ugotoviti, kaj vse bo še potrebno ukreniti za izboljšanje prehrane v šolskih kuhinjah. V večjih središčih Pomurja bo potrebno rešiti tudi Pro-
blem prehrane dijakov-vozačev, ki prihajajo v šole iz oddaljenih krajev. Zanje bo potrebno vpeljali tople enolončnice. Pri Vidmu so se za tak ukrep že odločili in ugotavljajo, da to zelo ugodno vpliva na učni uspeh posameznikov. Predlagajo tudi ,da bi šolske kuhinje dobile svoje pokrovitelje v občinskih svetih za Šolstvo, saj sedaj nimajo tako rekoč nikogar, ki bi zanje skrbel načrtno in stalno.
Novi učni načrti za osemletke predvidevajo kot predmet tudi pouk s področja gospodinjstva. Čeprav je ta predmet letos obvezen samo za 4. in 5. razred osemletk, imajo že sedaj velike težave z ustreznim strokovnim kadrom. V Pomurju namreč deluje 17 osemletk, a predmetnih učiteljic imajo Zaenkrat samo pet. Razen na treh šolah poučujejo ta predmet priučene strokovne moči honorarno, ugotovili pa so že tudi nekaj primerov, da je ta učni predmet odrinjen v korist drugih. Slabost je tudi v tem, da ga poučujejo preveč z vidika kuhanja, a premalo z vidika vsega gospodinjstva, navajanja k gospodarnosti, marljivosti, varčnosti in skupnemu razdeljevanju
dela v družini, kar je v naši relativno zaostali pokrajini še posebej važno spričo toga, ker je v veliki večini družin še vedno dokaj strogo ločeno delo med možem in ženo.
Novi učni predmet je bil zlasti ugodno sprejet v Soboti, vendar pa ga le težko izvajajo (Zaenkrat samo v 5. razreda) zaradi pomanjkanja kadra. Tako je tega gospodinjskega pouka sedaj deležnih 116 dečkov in 91 deklic, zanimanje za ta predmet po ostalih razredih, ki je tudi veliko, pa rešüjejo s pomočjo interesnih krožkov, v katere je že vključenih 47 deklic, ugodne možnosti za ustanovitev takih krožkov pa obstajajo tudi na učiteljišču, kjer je že sedaj okrog 60 prijavljencev, med njimi tudi precej dečkov, vendar je vprašanje, če bodo zdajšnje, že močno preobremenjene učne moči zmogle strokovno-usmerjevalno delo tudi v teh krožkih. Sicer pa priporočajo ustanavljanje interesnih krožkov za gospodinjstvo na vseh šolskih zavodih, kjer so za tako vzgojno delovanje količkaj ugodne možnosti.
(Konec prihodnjič)
Žene — pionirke družbene prehrane
Pomurske zadružnice tudi upravljavke
Te dni se tudi zadružnice Pomurja množično zbirajo na letnih občnih zborih slojih sekcij pod okriljem kmetijskih zadrug. Njihova aktivnost v zadružništvu je vedno bolj zaznavna, saj se uveljavljajo že tudi kot neposredni upravljavci. Po statističnih podatkih je Zastopanih v zadružnih svetih okrog 10 odst žena.
V nekaterih sekcijah žena-zadružnic so že imeli zbore, največ pa jih bo prav ta teden — neposredno pred Dnevom žena. Žene razpravljajo o perspektivnih in akcijskih programih svojih kmetijskih zadrug in že tudi prevzemajo konkretne naloge iz teh programov. V zadrugah, kjer so ti programi odraz resničnih potreb in zahtev prebivalstva vsega okoliša, čaka tudi zadružnice dokajšen delež in so razprave na zborih tolikanj živahnejše.
Žene-zadružnice volijo tokrat tudi 5 do 9-članska vodstva svojih sekci j in delegatke za občni zbor Zveze žena-zadružnic, ki bo predvidoma v sredini marca. Nekatere sekcije so tudi pripravile ali pa dale pobudo za kulturne prireditve v počastitev letošnjega ženskega praznika. S. K.
Za resnično enakopravnost žene
(Nadaljevanje s 1. strani)
boditve izpod okupatorja tudi socialne sloboščine in enakopravnost.
Socialistična Jugoslavija je z zakoni zagotovila osnovne zahteve ženske enakopravnosti, to so politične pravice, enako plačilo za enako delo, zaščito na delovnem mestu itd. Žene se teh pravic poslužujejo. Vedno več jih je zaposlenih o industriji, obrti, trgovini, šolstvu, zdravstvu in javni upravi. Na vseh teh področjih Sodelujejo žene tudi v upravljanju družbenih zadev. Marljive delavke so o društvih Rdečega križa, v Zvezi prijateljev mladine, o kulturno-prosoetnih društvih, v telesno-vzgojnih društvih in v gasilskih organizacijah.
Nadaljnja osvoboditev žene iz spon preteklosti zavisi od premagovanja nekaterih zaostalih gledanj, predvsem pa od splošnega gospodarskega napredka. Uspešna industrializacija dežele nam je omogočila, da v naslednjih letih še hitreje razvijemo gospodarstvo in vse tiste službe, ki neposredno vplivajo na standard. Razvoj prehrambene industrije in obratov družbene prehrane. konfekcije, komunalnih služb in servisov, vzgojnih in zdravstvenih ustanov odpira nova delovna mesta za zaposlitev žene. Te ustanove pa bodo postopoma razbremenjevale ženo o skrbi za dom in družino, da bo postala dejansko enakopraven proizvajalec in upravljalec.
Vsa ta vprašanja moramo reševati d okviru občine in v stanovanjski skupnosti. Ob ra-
zumevanju delovnih kolektivov, ljudskega odbora občine in prizadetih prebivalcev, jih bo možno uspešno reševati. V boju za razširitev materialne osnove, za resnično enako-
pravnost žene in za odpravo zaostalih pojmov o družbenem položaju žene, je potrebna zavestna akcija najnaprednejših sil družbe in zlasti žena samih.	S. P.
Milka Roganova, predsednik ZS KZ Gederovci
Žene v proizvodnji
Milka Roganova je po svojem značaju tiha in skromna ženica; nič kaj ji ne gre v račum, da bi kdo »(povzdigoval« njene zasluge po osvoboditvi, dasi jih prav gotovo ima, saj je bila v prvih letih povojne socialistične graditve predsednik krajevnega ljudskega odbora, potem ljudski poslanec in sploh aktivna družbena delavka, sedaj pa je edina žena v Pomurju — predsednik zadružnega sveta KZ Gederovci.
In menda je tudi v tem skrivnost njene skromnosti v izjavah, ki jih je kar pismeno poslala sodelavcu našega lista, potem ko jo je obiskal ma domu v Sodišincih, pa mu ni utegnila odgovarjati, ker jo je klical nujen posel v Radence.
Vprašanje: Kaj sodite o aktivnosti žena na vasi pred leti in sedaj?
Odgovor: Pred leti so bolj politično delovale, sedaj pa so se vključile predvsem v proizvodnjo.
Vprašanje: Splošni dražbeni problemi, ki so za vas, kmečke žene, najbolj pereči?
Odgovor: Kmečke žene imamo zelo pereč problem. V poletnih mesecih ne vemo, kam naj bi dale predšolske otroke. Zelo potrebno bi bilo, da bi ustanovili otroške vrtce tudi po večjih vaseh.
Vprašanje: Kaj sodite o izobraževanju kmečkih žena?
Odgovor: Kmečke žene se izobražujemo predvsem v raznih tečajih in na predavanjih.
Materinska sreča
Srečanje s traso
Sobota, Ormož, Pragersko, Zidani most! Postaje so ostajale za nami. V vagonih je bila neznosna Vročina. Steklenice in čutare so se že zdavnaj izpraznile. Tu in tam je roka v nahrbtniku še otipala kako hruško ali morda celo kako pozabljeno breskev, toda to je bilo res poredko. Pesem, ki je vse od Mure sem glasno odmevala skozi okna vagona, je bila vedno tišja im vedino manj glasov je usmerjalo njen tok. Vročina je opravila svoje. Brigadirji, ki jih je vozili vlak na traso, so bili utrujeni. Sedeli so po klopeh in topo zrli skozi okna. Vedno češče so pogledovali na ure.
»Kako dolgo še?« so vedno pogosteje spraševale izsušene ustnice.
»Kmalu. Kmalu bomo tam,« smo se tolažili. »Saj zdaj več ni daleč«.
Bilo je proti šesti uri popoldne, ko je stopil v vagon sprevodnik im nas veselo pogledal.
»Sad če Podsused.«
Začeli smo se pripravljati za izkrcanje. Vsak je hitro pograbil svoje stvari. Šele tedaj smo opazili, da smo v naglici pozabili doma precej stvari, med drugim tudi našo knjižnico im (pisalni stroj. Nerodna stvar. Toda ni bilo časa, da bi si človek zdaj s tem belil glavo.
»Kako bo,« sem se vprašal. »Kako nas bodo sprejeli? Kako se bomo prebili skozi ta mesec, ki je pred nami? Ali bomo koš nalogam, ki jih bo pred nas postavila trasa in življenje v naselju? Kakšni ljudje nas bodo obdajali, kako se bomo z njimi razumeli?«
Take lin Podobne m šli so mi švigale po glavi, ko so zavore zacvilile po kolesih in so se prvi brigadirji že vsuli na peron. Počasi sem izstopil tudi jaz. Nedaleč od sebe sem zagledal siv moped in ob njem visokega fanta v uniformi, ki sem jo poznani iz slik v časopisju. Pohitel je proti nam.
»Odakle ste, drugovi?«
»Iz Sobote,« je krepko odgovorilo več glasov.
»Kje pa imate komandanta?« je nenadoma nadaljeval slovensko. Stopil sem naprej.
»Jaz sem komandant,« sem odgovoril ne ravno preveč trdno. Kar zdelo se mi je, da nekaj ne bo prav. Visokemu mladeniču so se v brezmejnem začudenju odprla usta in nekaj časa je brez besed strmel varne in me meril od nog do glave. Segal sem mu komaj do pazduh, zato za to ni porabil preveč časa.
»Jaz sem komandant,« sem še enkrat ponovil. Zaprl je usta in vpra-
šal po zameniku. Karči je staj poleg mene. Trznil je in krepko dejal:
»Tu sem. Tu.« Še enkrat so se usta na široko odprla im spet zaprla. Spogledala sva se in zardela. Za nama so brez besed stali brigadirji in nas začudeno opazovali.
»Dobro, Počakajte tu na Samoborca. Vsak čas bo tu in se pripeljite do Domaslovca. Tam vas bom čakal.« To je bilo vse, kar je visoki mladenk povedal. Obrnil se je, se vsedel na moped in odbrzel.
Sami smo stali na postaji. Stal sem na mestu dal gledal za njim. Nihče se mi premaknil. Vsi so opazovali Karčija in mene. Spet sva se spogledala.
»Ta je pa lepa! Izgleda, da se tukaj meri in ceni brigadirje po telesni višini. Kar nazaj se lahko odpeljeva. Alo, brigada, gremo tja v senco čakat Samoborca.«
Sedeli smo tam v senci in vsak je s svojimi besedami in svojimi kretnjami znova in znova rekonstruiral sprejem. Ivek je tako na široko odpiral usta, da nas je končno spravil v smeh. Postali smo spet dobre volje in tudi lepo odpočili smo si, ko je »kmalu«, Čez dve uri res prisopihal Samoborec. Spet smo se vkrcali in napeto zrli, kdaj bomo uzrli naše naselje. Končno! Vlak se je ustavil in vsuli smo se iz vagonov.
»Brigada, zbor!« je odjeknil klic. Hitro smo se posvojili. Vlak je odpeljal naprej. Na oni strani proge smo zagledali barake. Skupina brigadirjev v obledelih uniformah je tekla proti nam.
»Brigada pozdravi« In prvi, še precej majavi HOOO — RUK je odjeknil proti naselju. Odgovoril nam je gromovit minerski pozdrav. Spoznali smo, da imamo opravka z izkušenimi brigadirji. Odkorakali smo v naselje. Pri vhodu nas je sprejel velik travnat napis: Mi gradimo avtoput, avtoput gradi nas!« Skupaj z zastavami, ki so plapolale na jamborih pred barakami, kipom, ki je stal nasproti vhoda, in lepimi cvetličnimi gredami je naselje napravilo name zares lep vtis. Posvojili smo se. Pred nas je stopil dežurni naselja, ki smo ga spoznali po širokem rdečem traku z napisom D;N.
»Drugovi, sad prvo na večeru, pa onda na kupanje in zaprašivanje,« Nr mu bilo treba ponavljati. Navalili smo v jedilnico in se pošteno nahajali iz kopalnice in smo se nasmejani in veseli ozirali po naselju. Toda privadili.
Nekoliko manj prijetno je bilo zaprašivanje. Lepo okopani smo prihajali iz kopalnice in smo se nasmejani in veseli ozirail po naselju. Toda ne dolgo .Nenadoma so me pograbile močne roke in zdelo se mi je, da jih je bilo za več parov.
»Zatvori oči i mi krofon. Sad to ne trebaš.« Storil sem tako. Po meni se je visiti slap d. d. t.-jn, s katerim so me vrli brigadirji hoteli očistiti bolh in drugega nečistega mrčesa. Imenitno se mi je lepil na mokre lase im v petih minutah sem osivel. Tudi tovarišem se ni godilo nič bolje. Fantje ki so jih pred mesecem dni tudi oprašili, so sedaj uživali, ko so se lahko na nas maščevali. Delali so s takim veseljem, da so jim obrazi kar žareli.
Kmalu smo se namestili v baraki. Bila je čudovito snažna in svetla. Bele rjuhe so nas zapeljivo vabile s pogradov. Z zadovoljstvom smo položili utrujene kosti po njih. Toda spet smo se opekli. Tudi rjuhe so bile pred uporabo podvržene zaprašivanju in z milimi pogledi smo opazovali svojo zapacano obleko. Bili smo sredi največjega čiščenja, ko je nekdo pridrvel v barako.
»Kde je taj vaš maji komandant. Zove ga komandant naselja. Neka ide odmah u štab naselja!«
Odhitel sem za njim. V pisarni me je čakal visoki mladenič s postaje, toda tokrat je imel zaprt« usta.
»Zdravo tovariš. Greva malo na traso?« Prikimal sem in Šla sva. Stopila sva Čez cesto in nato še skozi sadovnjak .Bilo je že mračno in nisem dobro videl. Nenadoma se je ustavil.
»Evo, trasa.« Pogledal sem in res sem stal na razriti zemlji, ki se je vlekla ravno kakor nit proti slovenski meji. Počasi sem se s pogledom vrnil in sledil trasi na drugo stran. V daljavi so gorele luči velemesta. Komandant me je prijel okrog ramen In brez besed sva se vračala v naselje.
»Lahko noč, tovariš komandant!«
»Lahko noč, komandantek!« Odšel je. Taval sem v temi proti baraki in vedel sem, da je bil ta sprehod nemo opravičilo za sprejem na postaji.
K M
POMURSKI VESTNIK, 5. marec 1959
3
IZ RAZPRAVE NA REDNI LETNI SKUPŠČINI OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA
ZA KORISTI DRUŽBENE SKUPNOSTI
Poročilo predsednika OSS Murska Sobota Franca Škoberneta na nedavni redni letni skupščini okrajnega sindikalnega sveta je osvetlilo med drugim vrsto pomanjkljivosti v proizvodnji. Nekatera podjetja nimajo normiranih del, druga pa se izgovarjajo, da del ni mogoče normirati. Le malo je takih, ki so normiranje vzela kot resen korak k boljšemu gospodarjenju, kot osnovo za nagrajevanje po učinku. Tudi analitična ocena delovnih mest ni bila povsod pravilno opravljena.
INVESTICIJE
V	INDUSTRIJI
IN RUDARSTVU
V	celoti so proizvodnja in storitve v vseh gospodarskih panogah v minulem letu porasle v primerjavi z letom 1957 za 7,1 % ali za 25,8% v primerjavi z letom 1956. To dejstvo, poudarja poročilo, v glavnem
zagotavlja nadaljnji gospodarski razvoj, vendar bo treba v letošnjem letu povečati narodni dohodek skoraj za 11% v odnosu na lanskega.
V ta namen so predvidene precejšnje investicijske naložbe v industriji in rudarstvu, ki znašajo po predvidevanjih družbenega plana 2,171 milijonov bruto investicij. S tem bi dosegli ob koncu leta 55 % od skupno predvidenih investicijskih naložb po perspektivnem
plinu. Investicije bodo služile za rekonstrukcije v kovinski industriji, tekstilni industriji, živilski industriji (tovarna mesnih izdelkov v Murski Soboti in slatinsko podjetje Slatina Radenci). za rekonstrukcije v industriji gradbenega materiala (opekarne Lendava. Ljutomer, Puconci in G. Radgona) in in-
dustriji usnja ter obutve. Dalje je predviden začetek novogradnje tovarne metanola v Lendavi in obnova opekamiškega obrata v Lukavcih. V načrtu so tudi priprave za začetek novogradnje tovarne težke konfekcije v Murski Soboti.
*
Poseben problem so naložbe sredstev v obrt. Nasploh bi bilo treba razviti tako obrtno dejavnost, ki bi ne imela samo uslužnostni značaj in bi mogla s svojimi visoko-
, kakovostnimi izdelki zadovoljevati  potrebe mestnega prebivalstva v večjih industrijskih središčih. Zavod za napredek obrti prav gotovo ni proučil in izkoristil vseh možnosti, ki jih ima naša obrt.
INVESTICIJSKE NALOŽBE
V	KMETIJSTVU
Predvidene so tudi znatno povečane investicijske naložbe v kmetijstvu za leto 1959, saj znašajo 786 milijonov dinarjev. Namenjene so predvsem za pospešen razvoj poljedelstva in živinoreje pa tudi vinogradništva. Kmetijstvo je nujno mehanizirati, selekcionirati živino, graditi objekte za živinorejo, objekte za predelavo in vskladiščenje kmetijskih pridelkov. Potrebno bo tudi kultivirati nasade. Dalje v Pomurju močno zanemarjamo idealne možnosti za razvijanje poljedelskega vrtnarstva.
*
V	trgovini, gostinstvu in turizmu bo potrebno zboljšati storitve in ponekod zvišati kapaciteto, ker so to področja, ki neposredno vplivajo na družbeni standard in jih zaradi tega ne smemo zanemarjati. Organizirati je treba obrate za družbeno prehrano, ki bodo nosili izrecno obeležje borbe za dvig življenjskega standarda delovnega človeka.
INVESTICIJE
ZA NEGOSPODARSKE
DEJAVNOSTI
Te bo treba znatno povečati. Tu je treba omeniti predvideno gradnjo vajenske šole v Lendavi, izdelavo načrtov za pripravo gradnje vajenske šole v G. Radgoni, dokončna dela na adaptaciji dijaškega doma v M. Soboti, adaptacijo dvorane v gradu za predavanja in kulturne prireditve v M. Soboti, nadaljnjo izgradnjo in opremo radijske postaje, adaptacijo učiteljišča v M. Soboti, pričetek gradenj osemletnih šol v Pe-trovcih, Turnišču, Bogojini, Križevcih pri Ljutomeru in na Kapeli V zdravstvu pa bo treba dograditi zdravstveni dom v M. Soboti, usposobiti šolske dispanzerje, dispanzerje za žene ter splošne in zobne ambulante. Tu so tudi priprave za gradnjo otroškega oddelka splošne bolnišnice.
Izgradnja komunalnih naprav, gospodinjskih servisov in otroških ustanov v okviru stanovamjskih skupnosti ostane še nadalje skrb občinskih LO, občinski sindikalni, sveti pa bodo morali v ta namen mobilizirati tudi sredstva gospodarskih organizacij. Mobilizirati bo tudi treba sredstva samega prebivalstva iz posameznih stanovanjskih skupnosti.
Varilec pri delu
NEZDRAVI PO JAVI
SEKRETAR OK ZKS TOV. JAN ROS: »S TAKSNIM NAČINOM OBDELAVE ZEMLJE SE DRUŽBA NE MORE VEČ STRINJATI!«
Ko je omenil d razpravi na redni letni skupščini OSS M. Sobota nekatera aktualna vprašanja dela sindikatov, je sekretar OK ZKS tov. Jan ROS poudaril, da je treba spremljati proizvodne naloge. Dejal je, da smo lani ugotavljali proizvodni učinek v večini primerov po zapoznelih bilancah. Poudaril je tudi potrebo po tekočem analiziranju in odpravljanju pomanjkljivosti, zato je treba letos že po prvih mesecih narediti v oseh proizvodnih enotah obračun in pregled dela. Dalje je tov. Ros omenil vprašanje odnosa nekaterih ljudi v administrativnih enotah proizvodnih podjetij. Če se posamezniki ne bodo zavzeli pri delu tako, kot to zahteva proizvodnja, se jim mora to občutno poznati pri plači.
Dalje je tov. Ros dejal, da družbeni standard ni abstraktno politično geslo. Stvari ne tečejo tako, kot treba, je dejal, in to zaradi neznanja in premajhnega pojasnjevanja. To pa je tudi stvar odnosov. Splošne ugotovitve kažejo, da vsi zaposleni ne delajo in se ne trudijo enako, ker nismo merili učinka. Bili so tudi primeri, da so mnogi dobili za manj opravljenega deta večje prejemke. Znano je tudi dejstvo, da hodi poiproietarski živelj v podjetja zaradi socialnega zavarovanja in pokojnine, dela pa šele doma. Taki se tudi najbolj protivijo delitvi sredstev. Tu se je tov. Ros vprašal, ali smo že kdaj ukrepali proti takim nezdravim pojavom. Odpravili smo izkoriščanje človeka po človeku v grobi obliki, je dodal, vendar pomenijo tudi lenuhi v proizvodnji klasično izkoriščanje človeka po človeku. Tega ne smemo posploševati, vendar pa se moramo lotiti o
podjetjih analiz in takim primerom enkrat za vselej narediti konec.
POTREBNI SO UKREPI
Podobni pojavi so tudi v administrativnih ustanovah, zavodih in ljudskih odborih, je dalje poudaril tov. Ros. Tudi v teh so člani sindikata, ki bi morali nekaj ukreniti. Poznamo tri vrste tovarišev, je dejal tov. Ros. Predvsem vestne in požrtvovalne, ki opravljajo poleg službenega tudi družbeno delo. Ti zanemarjajo sebe in družino. Dalje poznamo take, ki so sicer v službi vestni, izven službe pa jih najdemo kvečjemu na kakšnem honorarnem delu. In tretja vrsta: taki, ki nikjer nič ne delajo — ne v službi in ne izven nje, so pa navzlic temu člani sindikata. To so nedvomno nezdravi pojavi in usiužben-ski sindikati bi se jih morali resneje lotili reševati. Omenjeno drugo vrsto, je dejal tov. Ros, še lahko družba prenese, toda z onimi tretje vrste je treba odkrito spregovoriti. Enkratna kontrola seveda ne bo zalegla. Kontrola bi morata biti stalna praksa našega dela. Že zaradi tistih, ki se šibijo pod bremenom službenega in družbenega dela, je treba postaviti to vprašanje.
V nadaljevanju razprave je tov. Ros omenil stalne slabosti v delu naših forumov in odborov. Zapisniki sej vsebujejo sicer konkretne sklepe, v praksi pa ne zasledimo ničesar. Po sodbi tov. Rosa je plenum premalo ocenil delo naših forumov, odborov in komisij. Ko je omenil vzroke (Nadaljevanje na 5. strani)
Petdeset odstotkov namesto dveh tretjin
Delegat tov. DRVARIČ, M. SOBOTA: »Organi samoupravljanja v delovnih kolektivih so pokazali v bivši, občini M. Sobota dovolj gibčnosti v svojem delu. V priključenih občinah se skrivajo za organi samoupravljanja zasebni obrtniki, ki uveljavljajo svoje osebne koristi. — Zbor proizvajalcev ni pokazal tega, kar smo pričakovali. Zbori volivcev v kolektivih niso redni, člani Zbora proizvajalcev pa niso na tekočem z dogajanji v komuni. Vsekakor je izobrazba organov delavskega samoupravljanja in članov zbora proizvajalcev skrb sindikalnih vodstev.
Po predlogu obč. sindikalnega sveta M. Sobota naj bi dale vse gospodarske organizacije v namene družbenega standarda 50% iz sklada skupne uporabe (20% za notranjo uporabo, 30 odstotkov občini). S tem v zvezi je nujno izdelati ustrezen program. Pereča je ureditev
ženskega in otroškega dispanzerja ter adaptacija šolskih rostorov, kakor tudi širša in hitrejša stanovanjska izgradnja. Nekaj sredstev kaže nameniti tudi za ureditev družbene prehrane. Vedno bolj je očitna želja po ustrezni menzi, kar pa zahteva temeljito eko-
nomsko analizo in smotrne priprave. Od menze bi imela družba dvojno korist: manj bo bolniških stroškov, storilnost pa bo večja. Razmisliti kaže tudi o tem, kje dobiti sredstra za kanalizacijo in vodovod v M Soboti. Sindikalne podružnice naj bi razpravljale tudi o tenu
Ni mesta za tiste, ki dobivajo plače po zaslugi pridnih delavcev
Tajnik OSS Rudi RAPL: »V zvezi s prispevkom gospodarskih organizacij iz sklada skupne uporabe za družbeni standard nekaj podatkov. Vse gospodarske organizacije v okraju (brez kmetijskih zadrug) bodo imele po predvidevanju razporeditve čistega dohodka naslednje: čistih dohodkov bo 1.961.979.000 din, osebnih dohodkov 1.44S.626.000 din. V re-
zervnem skladu bo 62,160.000 din, denarnih sredstev sklada osnovnih sredstev 127,860.000 din, v skladu obratnih sredstev
19.581.000	din, denarnih sredstev sklada skupne uporabe bo
72.693.000	din, nerazporejenih sredstev pa predvidevajo 26 milijonov 692.000 din.
Glede finansiranja investicij v letu 1959 je stanje naslednje: iz amortizacijskega sklada
231.394.000	din, lastnih sredstev
250.719.000	din, tujih sredstev
1.221.895.000	din. Višina prepuščenih sredstev iz leta 1958/59 na račun prispevkov in pa od znižanja Obrestne mere 145 milijonov 82 tisoč din. Saldo razpoložljivih sredstev na dan 31. dec. 1958 gospoda,rskih organizacij našega okraja: v rezervnem skladu 168.660 din, denarna sredstva sklada osnovnih sredstev 68,330.000 din, sklad obratnih sredstev 1,334.858 din, denarna sredstva sklada skupne uporabe 34,104.000 din in nerazporejena sredstva gospodarskih organizacij 9,373.000 din. V okviru teh razpoložljivih sredstev se bodo sindikati seveda zavzeli za ustrezno naložbo v družbeni standard.«
Dalje je tov. Rapl omenil nagrajevanje po učinku dela in se zavzel za nagrajevanje po enoti proizvodov — tudi za delo v pisarnah. Po njegovi sodbi je treba že sedaj proučiti stanje v proizvodnji in se odločili, kjer gre, za individualno nagrajevanje, drugje (gradbeništvo. opekarne itd.) pa za nagrajevanje po ekonomski enoti — skupinsko. Dvigniti moramo storilnost dela v kolektivih.« je dejal, »im uvesti nagrajevanje po učinku dela. Mnoga podjetja še nimajo notranje kalkulacije po enoti proizvoda. Enota proizvoda ni samo končni proizvod, temveč tudi vmesni. Ker imamo različne proizvodne procese, ni mogoče spreieti šablone, vendar so možnosti za nagrajevanje po učinku dela tudi v našem okraju. Stimulirati moramo slehernega posameznika, odstraniti pa iz kolektivov tiste, ki dobivajo plače po zaslugi pridnih delavcev.« Nato je tov. Rapl govoril še o izobraževanju sindikalnih aktivov in organov delavskega samoupravljanja.
Nezakonite delovne odpovedi
Tov. ZGRABLJIČ, predsednik ObSS Lendava, je govoril o investicijah da zaposlitvi odvisne delovne sile, katere je največ na vasi. Menil je, da so za razvoj v našem okraju nujne tudi nekatere negospodarske investicije: ceste, železnice itd. *
Delegat tov. SUKIČ, M. Sobota:	»Nekatera podjetja še
vedno neurejeno poslujejo, od tod tudi veliko število delovnih sporov. Lani je bilo nezakonito odpuščenih 151 delavcev. Od tega števila je bilo 67 žena, med njimi štiri noseče. Dalje je bilo lami 110 prekrškov nepravilnega obračunavanja nadurnega dela, nočnega dela, dela ob državnih praznikih itd. To se največ dogaja, seveda v škodo zaposlenih, pri kmetijskih gospodarstvih, kmetijskih zadrugah, v obrtnih podjetjih itd.
Higiensko tehnična zaščita dela je najbolj aktivna v podjetju »Nafta«, kjer odpade na posameznega člana kolektiva 17.000 dinarjev izdatkov v ta namen. Manj skrbijo za zdravje delavcev kmetijski obrati navzlic škropljenju z zdravju škodljivimi kemikalijami.
Uspeli bomo le, če se bodo za HTZ zavzele sindikalne podružnice, DS in UO. Komisije HTZ so ponekod zapostavljene.«
Dalje je tov. Sukič omenil, da je treba spremenili kriterij nagrajevanja vajencev in to upoštevati ob sprejemanja tarifnih pravilnikov. Navedel je nepravilnosti pri nagrajevalo vajencev v zasebnem sektorju, kjer je bilo lani 126 primerov, da niso dobili vajenci nobenih nagrad. Opozoril je na izkoriščanje teh vajencev pri neustreznem delu
in predlagal vključitev vajencev v sindikat obrtnih in komunalnih delavcev, kamor kaže priključiti tudi gospodinjske pomočnice.
NAPAČNA TOLMAČENJA
TARIFNE POLITIKE
Tov. Viktor PINTARIČ, Ljutomer: »Pravilna tarifna politika je važna naloga sindikalnih organizacij. V podjetjih je še mnogo nerazumevanja, ker ni članom kolektivov nihče obrazložil pravilnega in razumljivega stališča. Zato se napačna tolmačenja še vedno uveljavljajo v naših gospodarskih organizacijah. V podjetjih še vedno gledajo le nominalne tarifne postavke v okviru tarifnega pravilnika. Tudi delavski sveti še niso opraviti svojega dela. Se najdemo vodilne ljudi v podjetjih, ki ne poznajo strukture delitve dohodka gospodarske organizacije. Delavski sveti naj ne glasujejo samo o tem, kar predlagajo tarifne komisije. Delavski sveti morajo biti aktivni in razdeliti predvideni čisti dohodek na sklade in osebni dohodek in nato naj nadaljujejo delo s sestavljanjem in sprejemanjem tarifnih pravilnikov.«
Občinski sindikalni sveti naj skličejo razširjene konference z direktorji podjetij, predsedniki delavskih svetov, predsedniki sindikalnih podružnic itd. je dejal tov. Pintarič. Na teh konferencah je treba zavzeti pravilno in razumljivo stališče. Nominalne tarifne postavke kaže povečati le tam, kjer so se dogajale napake. Ni važen delovni čas, temveč to, kako bomo ustvarili dohodek, je poudaril tov. Pintarič.
Naše geslo: visoka proizvodnja
in pošteno plačilo po enoti proizvoda
ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC TOV. JANEZ HRIBAR: »TEŽIMO K MODERNIZACIJI POSESTEV IN NE K NACIONALIZACIJI ZEMLJE!«
Zveza: poslanec Jance HRIBAR Je v razpravi na redni letni skupščini OSS med drugim poudaril kot prvenstveno nalogo razvijanje proizvodnje poleg tega, da bodo imeli Murska Sobota in ostali centri vedno več komunalnih problemov. Na vasi bo še dalje pereče vprašanje novih delovnih mest, o čemer pa bi morali predvsem razpravljati prav na vasi. Dejal je, da se nova delovna sila povsod rekrutira z vasi in omenil primer Beograda, kjer se je povečalo število prebivalstva od 250.000 na 600.000. v Ljubljani pa se je povečalo za 100%.
Tov Hribar je postavil tudi vprašanje, kam z vaškimi otroki. Dejal je, da je odgovor samo eden: industrija. Ko kmet z nevoljo plačuje davke, pozablja na to, da je naša družbena skupnost vložila težke milijone za delovna mesta in stanovanja njegovih otrok. To je nastalo iz viška vrednosti in maše plače so zato nizke, ker so velike potrebe. Dalje je tov. Hribar dejal, da je to dala v glavnem proizvodnja, nikakor pa ne zaostalo kmetijstvo.
VELIKE MOŽNOSTI POVEČANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE Glede osemurnega delavnika v kmetijstvu je tov. Hribar dejal, da je smešno postavljati osemurnik po osmih urah dela končati brez ustrezne mehanizacije, čeprav znaša v letnem povprečja delavnik v kmetijstvu res 8 ur. Pri tem je treba gledati proizvodnost in primerjati naše primitivno kmetijstvo iz onim v razvitejših državah. Tako ima naša država okrog 2,500.000 kmetij, v ZDA pa jih je okrog 4,800.000. vendar ne moremo pridelati dovolj hrane za 18 milijonov ljudi, v ZDA pa pridelajo hrano za 175 milijonov svojih ljudi in še jim
preostane, da jo ponujajo in prodajajo po vsem svetu — zaradi visoke proizvodnosti. Sicer pa je res, je dodal tov. Hribar, da toliko, kolikor uvažamo, tudi izvažamo kmetijskih pridelkov. Vendar pa delavci v razvitejših državah navzlic temu ne živijo toliko bolje, kolikor je proizvodnost pri njih višja od naše. Navedel je podatke, da je ameriški delavec v .kmetijstvu pridelal leta 1900 hrane za 8 ljudi, 1. 1940 za 12 ljudi, 1. 1950 za 16, 1. 1957 pa že za 19,75 ljudi, kar priča o tem, kako velike so možnosti dviga kmetijske proizvodnje z uporabo sodobne agrotehnike, ki jo uvajajo tudi pri nas. Stroški pridelave so v ZDA sicer veliki, je pa to po človeku velika proizvodnja. Upoštevati pa je še treba delitev dohodka in življenjskih stroškov, ki so v ZDA veliki, medtem ko pri nas živijo dobro tudi lenuhi.
V nadaljevanju je tov. Hribar poudaril, da je treba prelomiti s koncepcijo in prakso z gledanjem tistih strokovnjakov, ki so zadovoljim z doseženimi donosi. Naše geslo mora biti, je dejal, visoka proizvodnja in pošteno plačilo po enoti, proizvoda. Današnjih dni ne kaže primerjati z bivšo Jugoslavijo, ko smo stali na drugi strani barikade. S prevzemom oblasti so se pozicije spremenile, z oblastjo smo prevzeli nase tudi odgovornost, skrb za štednjo, itd. Neugodno za nas je tudi to, da buržuazija v bivši Jugoslavija ki je izmozgala iz delovnih ljudi milijarde, teh ni vlagala v proizvodnjo in jih je rajši nalagala v inozemstvu. Navzlic temu smo dosegli tudi že z lastnimi napori povečano proizvodnjo, kar pa je še premalo. Zaostalost nas bremeni, ker smo v zgodovini zaostali za razvojem, kar pa še zmeraj vzrok za črnogledost.
(Nadaljevanje na 5. strani)
POMURSKI VESTNIK, 5. marec 1959
4
POL ZA PODJETJE, POL ZA...
V nadaljevanju razprave smo slišali že znano ugotovitev, da nekatere panoge obrti izumirajo. Posamezni delegati so omenili primere izkoriščanja obrtnik delavcev. Še so namreč primeri, da niso delavci pri zasebnih obrtnikih socialno zavarovani po več let, s čimer je oškodovana tudi družba. Dalje vajenci iz zasebnega sektorja obrti pri pomočniških izpitih ne kažejo dovolj strokovnega znanja. Predlog:	sankcije
proti odgovornim zasebnim obrtnikom. Točna je tudi ugotovitev, da nekateri zasebni zidarski mojstri včasih zaposlujejo več ljudi kot podjetja družbenega sektorja. Delavce prijavljajo taki mojstri le za nekaj dni ali mesecev, čeprav nekateri delajo po več let. Dalje prevzemajo nekateri zasebni zidarski mojstri dela tudi na petih gradbiščih, kar ob številu petih zaposlenih ne gre.
Delegati so navajali tudi pomanjkljivosti v delu podjetij družbenega sektorja na območju bivših občin Cankova in Grad, kjer opravljajo zaposleni polovico dela za podjetje, polovico pa za lastni žep. Za tako ravnanje imajo zgled v teh podjetjih v vodilnih ljudeh, pri katerih prevladuje zasebna obrtniška miselnost .Dalje so govorili delegati o povezavi industrijskih in kmetijskih delavcev, o potrebi delavske univerze, o vprašanju gradnje vajenskih šol v okraju in o šoli za vodilni kader v obrtnih podjetjih. Za to šolo naj bi obč. sindikalni sveti predlagali ustrezne mlade ljudi, ki bi bili po šoli sposobni prevzeti vodilna mesta. Mlade zato, ker so bolj dojemljivi za revolucionarne spremembe v našem družbenem razvoju.
Nadaljnja razprava je tekla o tem, da je še vedno precej
delavcev izven sindikalne organizacije. Že tri leta ustanavljajo sindikalno podružnico Murske regulacije v G. Radgoni, vendar je še niso ustanovili, ker se prizadeti ne zavedajo, v kakšne namene naj bi jim služila. Seveda je treba zboljšati ideološko raven tovarišev pri Murski regulaciji. Hkrati so delegati ponovno omenili vprašanje Delavskega doma v Murski Soboti.
Nezdravi pojavi
(Nadaljevanje s 4. strani) prej omenjenega stanja, je top. Ros dejal, da je vzrok v tem, ker izvoljeni forumi ne delajo kolektivno in primerjal to s stanjem v proizvodnji in administrativnih ustanovah. To se dogaja po njegovi sodbi zaradi slabe izbire kadra. Izbrati je treba take, ki so sposobni; voljni delati in niso preveč zaposleni, po izvolitvi pa jih
je treba konkretno vključevati v delo in jim pomagati. Dalje je tov. Ros dejal, da vsako leto odstranjujemo iz forumov, odborov in komisij nedelavne tovariše, izvolimo pa nove, ki so prav tako nedelavni. Zaradi tega trpi kakovost dela, s to metodo pa tudi ne vzgajamo novih ljudi. Mnogi tudi nočejo o vodstva, ker ni kolektivnega dela.
NAJVEČJE REZERVE
V KMETIJSTVU
Tov. Ros je nato dejal: »Sindikati so bili vedno šola komunistov. Zlasti v letošnjem jubilejnem letu moramo vključiti čimveč novih tovarišev o vrste Z K. Dalje morajo sindikati posvetiti več pozornosti klubom mladih proizvajalčev.« Dalje je tov. Ros poudaril, da naš standard ni odvisen samo od enostranskega dviga proizvodnje in opozoril na naše kmetijstvo. Po njegovem mnenju morajo ustvariti sindikati
na terenu zdravo razpoloženje, da se družba s tem načinom obdelave zemlje ne more več strinjati. Kmečki fantje in dekleta, zaposleni o podjetjih, ki so člani sindikata, naj ugodno vplivajo na svoje starše sorodnike in znance na vasi. V tem smislu bi moralo biti v sindikalnih podružnicah več konkretnega dela, saj so v kmetijstvu skrite mnogo večje
rezerve kot drugje, tudi take, ki bi že o enem letu pokazale aktivne dosežke.
Ob koncu je tov. Ros dejal, da ne smemo dopustiti, da bi bile komune mlačne do rezerv o kmetijstvu. Poudaril je tudi, da se mora letos davčna politika odločno spremeniti. Politični aktiv, ljudski odbori, zlasti pa zbori proizvajalcev bodo z večjo avtoriteto reševali ta ključna vprašanja Pomurja, če bodo čutili aktivno pomoč članov sindikata. Glede vprašanja obrti je tov. Ros menil, da šole še ne pomenijo vse. Tudi o obrtnih delavnicah je treba nekaj storiti za zvišanje storilnosti, kar je tudi naloga sindikatov. Največ pojavov, da polproletarski živelj le na papirju »dela« in o resnici šušmari, je prav o obrtnih delavnicah. Treba je skrbeti za kvalifikacijo obrtnih delavcev, je končal tov. Ros, poskrbeti pa je treba tudi za zadovoljivo delovno storilnost.
bš
iz mezdnega delavca gospodarstvenik
V	razpravi na redni letni skupščini. OSS je govoril tudi podpredsednik republiškega sveta ZSJ tov. Leopold KRESE. V začetku je omenil spremenjeno vlogo sindikatov v današnjem razvoju in poudaril, da je danes v ospredju vprašanje soodločanja in kontrole nad družbenimi sredstvi. S tem v zvezi je podčrtal pomen razvijanja in utrjevanja družbeno samoupravnih organov in važnost smotrnega gospodarjenja s sredstvi kakor tudi sodelovanja naših delovnih ljudi pri krepitvi lokalnega samoupravnega gospodarstva v smeri družbenega standarda.
V	nadaljevanju je tov. Krese govoril o
tem, kaj pravzaprav predstavlja standard in poudaril, da pomeni v Pomurju, kjer je mnogo odvisne delovne sile, standard vsaka nova tovarna, ki bo nudila možnosti zaposlitve, dalje odpiranje novih obrtnih obratov, predvsem pa povečanje kmetijske proizvodnje, ki bo sprostilo novo delovno silo za zaposlovanje povsod, kjer bo povpraševanje itd. Višji standard niso samo nova stanovanja in obrati družbene prehrane. To je predvsem pereče v večjih industrijskih središčih.		
Tov. Krese je dalje omenil, da tehnični in komercialni kader v naših podjetjih še zmeraj podcenjuje delavca kot upravljalca. Dodal je, da naj delovni kolektivi kot celota razpravljajo o izdelanih smernicah vlaganja sredstev v družbeni standard. 72 miliionov dinarjev je lahko veliko, je dejal tov. Krese, če ta sredstva združimo z drugimi
sredstvi izven okraja (primer »Planike« — tovarne čevljev v Turnišču). Na ta način zaposlimo delovno silo in ustvarimo dohodke. Sindikat naj išče in podpira vse te oblike združevanja sredstev in s tem prevzame nase del skrbi občinskih ljudskih odborov.
O »Delavec naj postane iz mezdnega delavca gospodarstvenik,« je dalje poudaril tov. Krese. »Zavzame naj se za vprašanje proizvodnosti, ki ne narašča. Sistem nagrajevanja po učinku dela bo zahteval intenziteto tako pri stroju kot v komercialnem aparatu in skladišču. Zato bomo tudi naleteli na odpor pri strokovnjakih. Sindikat se bo zavzel za visoke in vredne plače, vendar za take, ki bodo rastle hkrati s storilnostjo. Delo je mogoče normirati povsod in enako je tudi z nagrajevanjem po učinku. Oboje pa mora proučiti vsaka gospodarska organizacija zase in čimprej odpraviti destimulativne instrumente — tudi po sprejetju novih tarifnih pravilnikov.«
Glede osem urnika v kmetijstvu je tov. Krese dejal, da je to le lepa socialistična fraza. Za evropski standard, o katerem tako radi govorimo, je treba tudi ustrezno delati in zaslužiti, kar pa v okviru osemurnika ne gre, zlasti z n e intenzivnim delom ne. Naposled je poudaril, da sta za dvig delovne storilnosti možna dva načina, in sicer prisilni, ki ga poznamo iz srednjega veka in drugi — e pomočjo ekonomske stimulacije.
bš
Naše geslo: visoka proizvodnja
(Nadaljevanje s 4. strani)
O Nato je tov. Hribar omenil, a predvideva družb, plan LRS v kmetijstvu povečanje za 172 %. O tem je treba na naši vasi odločno spregovoriti in poudariti, da s to posestniško strukturo ne moremo upati na napredek. Že v primeru, če bi dosegli v našem kmetijstvu kot celoti vsaj polovico tega. kar So dosegla nekatera družbena posestva, bi imeli pridelkov na pretek. Naši obeti niso v povečanju cen. temveč v povečanih donosih .Tudi v ZDA je tehnika povzročila revolucijo v kmetijstvu: število kmetij se nenehno manjša, površine pa se večajo.
NASI OBETI V POVEČANIH DONOSIH
Ob koncu je tov. Hribar dejal, da bomo letos. vložili v kmetijstvo v Sloveniji 7 in. pol milijard dinarjev. To nam bo rodilo uspehe le, če bomo na vasi prodrli s socialistično politiko in s pomočjo pridelovalnega sodelovanja organizirali proizvodnjo na velikih površinah, kajti sicer ne bomo kmetijske proizvodnje ne povečali in ne pocenili Tudi sindikati morajo vložiti ves svoj politični napor v to. da prepričajo naše kmete, da gre pri nas za modernizacijo posestev v novih družbenih pogojih in ne za nacionalizacijo zemlje.
ODRANCI
Predzadnjo nedeljo smo imeli v Odrancih občni zbor RK. Udeležba je bila proti pričakovanju množična, saj se je zbralo okrog 100 članov. V živahni razprava so kritizirali nekatere nepravilnosti, ki jih je zagrešil odbor pr; delitvi živil in obleke.
Na zboru smo izvolili novo vodstvo, ki bo, kakor pričakujejo volivci, aktivnejši in prizadevnejši od dosedanjega. Pri svojem delovanju bo moral upoštevati predvsem pravi namen in naloge te človekoljubne organizacije.
Kj
»SIROMAŠNI PASTIR«
V LENDAVI
Madžarska dramska skupina DPD »Svoboda« v Lendavi je letos zelo aktivna. Pred tedni je uprizorila igro »Liliomfi«, za katero je bilo veliko zanimanje med madžarskim prebivalstvom. Tokrat pa nas je zopet razveselila z ljudsko veseloigro »Siromašni pastir«, ki je prav tako dobro uspela. Takih prireditev si naši ljudje, zlasti iz madžarske narodne manjšine, še želijo.
-Zra
Delavska prosveta
Stane FEUŠ, rudnik Presika: »V DPD Svoboda ni dovolj delavcev. Predlagam, da ustanovimo za delavce, ki jih ni mogoče pritegniti zaradi oddaljenosti kraja stanovanja k delu v DPD v centrih, amaterske sekcije v kolektivih — sindikalnih podružnicah in jim pripravimo dostopen in dojemljiv program. Kadar prirejamo predavanja in vabimo predavatelje od vsepovsod, pogosto pozabljamo, da imamo ustrezne kadre tudi v svojih kolektivih.«
POMOČ ZADRUŽNIM
SVETOM
Delegat tov. GOLOB, Gornja Radgona: »Govoril bom o družbenem upravljanju v zadružništvu. Zadružnim svetom moramo nuditi pomoč pri njihovem delu. Smatram, da bi
lahko sindikalne podružnice družbenih posestev mnogo pomagale pri socializaciji naše vasi. Družbena kmetijska posestva že imajo bogate izkušnje v svojem delu in te bi lahko posredovala našim zadružnikom na vasi.«
*
Delegat tov. SENČAR, VG Ljutomer, je govoril najprej o delovnem času v kmetijstvu, ki onemogoča delavcem, da bi se izobraževali in udejstvovali v družbenem in društvenem življenju — v času sezone. Menil je, da so kmetijski delavciproletarci v neenakopravnem položaja s polproletarci in neproletarci v kmetijstvu. Nato je dodal: »Mladina je zaposlena v kmetijstvu več ali manj sezonsko. To pa zato, ker nima boljših možnosti zaposlitve. V družbenem in društvenem življenju je nedejavno, ker ni nikjer organizacijsko povezana. Nuditi ji moramo večje možnosti izobraževanja in boljše možnosti zaposlitve.«
B. S.
V počastitev 40-letnice ZKJ
Pet spominskih plošč
Ob prisotnosti delegatov osnovnih organizacij^ iz vse občine in sekretarja okrajnega vodstva Zveze borcev Jožeta Janeža je bil predzadnjo soboto v Gornji Radgoni letni občni zbor občinske organizacije Zveze borcev. Ko so slišali poročilo upravnega odbora in posameznih komisij, se je oglasilo več delegatov. Posebno živahno so razpravljali o dolžnostih organizacije do otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, o skrbi za člane itd.
V Apaški kotlini je precej borcev — kolonistov, ki bolehajo zaradi izčrpanosti v NOV. Sklenili so, da bodo letos poslali na klimatsko zdravljenje 20 bivših borcev, ki so najbolj potrebni zdravstvene nege. Denarna sredstva bo zagotovi
ObLO.
Na zboru je bilo povedano, da so štipendije za otroke padlih borcev prepičle, zlasti še za obojestranske sirote, ki nimajo ob šolanju razen štipendije nobenih drugih sredstev.
Dosedanji občinski odbor ZB je bil dokaj aktiven. Posebno se je izkazal s lem, da je skrbel za člane in otroke padlih borcev, kakor hudi za to, da so člani povsod pravilno zastopal; koristi družbene skupnosti. Tudi delovanje komisij je bilo zadovoljivo. Posebno mnogo posla je imela komisija za prošnje in pritožbe, predvsem v zvezi s priznavanjem službenih let, izredno upokojitvijo itd. Zgodovinska sekcija, ki je bila najbolj aktivna, si je nabavila inventar za zgodovinski
kotliček, zbrala in medila precej zgodovinskega materiala iz NOB.
Po osvoboditvi so v radgonski občini odkrili 8 spominskih plošč in 2 spominska kamna padlim borcem in aktivistom. Na zboru so sklenili, da bodo
v počastitev 40-letnice ZKJ in Dneva borcev odkrili še 5 spominskih plošč in priredili kolektivni izlet članov na Pohorje, kjer je padel slavni Pohorski bataljon.
V občini je pričela delovati tudi sekcija internirancev. Ustanovni občni zbor vseh članov te sekcije bo predvidoma 15. marca, ko bodo izbrali njeno vodstvo in si določili skupne naloge. Med najvažnejšimi bo prav gotovo zbiranje gradiva o dogodkih v posameznih koncentracijskih taboriščih.
IZ LENDAVE
Živahno delo med pionirji
Pred nekaj meseci so ustanovili na I. osemletk; v Lendavi pionirski odred, v katerem so včlanjeni pionirji nižjih in višjih razredov. Odred vodi 15-članski štab, v katerem so zastopniki posameznih čet, ki jih je dvanajst in so formirane po razredih. Vsi četni štabi imajo svoja vodstva, ki skrbijo za pobiranje pionirskega dinarja in poročajo na odrednih sestankih o delovanju čete.
V okviru odreda so ustanovljeni tudi nekateri krožki: šahovski, strelski, pevski, dopisniški in dramski krožek. V kratkem bodo začeli tudi krožki za radioamaterje, male gospodinje in lutkarje, krožek harmonikarjev in krožek prometnih miličnikov. Pionirji se zelo zanimajo za delo posameznih krožkov. V krožkih se tudi radi zbirajo, saj se tam na-
učijo marsikaj, kar jim bo koristilo v življenju.
Na prvem odrednem sestanku so pionirji določili tudi ime svojemu odredu. Za vzornika so si izbrali velikega revolucionarja in borca za pravice delovnega človeka — Mošo Pijado. Ob dragi obletnici njegove smrti — 15. marca — bodo v okviru odrednega praznika priredili obširno tekmovanje in kulturne nastope. Predvidevajo odredno akademijo, tekmovanja v šaha, streljanja itd.
Že od začetka šolskega leta uspešno deluje šahovski krožek, šahisti so letos pošteno pljunili v roke, kajti pred vrati je tekmovanje za okrajno in republiško prvenstvo in lendavski šahisti hočejo tudi letos postati okrajni in še posebno republiški prvaki v šahu. Če se jim bo to posrečilo, bodo za vedno osvojili republiški pokal.
Kot kaže, je »žetev obilna, samo delavcev je zaenkrat še premalo«. Toda lendavski pionirji imajo trdno voljo. In trdna volja je sila, ki ne pozna ovir!
-Zra
Vsekakor plodno delo
(Nadaljevanje z 2. strani) bodo pridobili zaupanje kmetovalcev za napredno gospodarjenje in za sodelovanje v kmetijski proizvodnji. Posebej so k temu poklicani člani upravnega odbora in zadružnega sveta KZ, da doma na vasi svojim sosedom tolmačijo in jih pridobivajo za to. da bodo kmetovalci res gledali na kmetijsko zadrugo kot pobudnika boljših delovnih pogojev im večjih dohodkov, kakor za posameznega kmeta, tako tudi za našo socialistično skupnost.
Kmetovalci pa bodo morali jasno spregovoriti, kaj jih teži, oz. kaj jih moti pri takem sodelovanju v kmetijski proizvodnji s kmetijsko zadrugo. Morali bodo spoznati, da je edino možna večja kmetijska proizvodnja na podlagi posebnih agrotehničnih mer s trošenjem umetnih gnojil in z drugimi ukrepi, ki so potrebni, da bomo na tej naši zemlji pridelali več in boljše proizvode.
Občni zbori so povsod obsodili nosilce tistih idej o kolhozih in skupnih kotlih, ki še vedno plašijo našega kmeta, in odločno rekli, da je treba s takimi obračunati.
Tudi o mnogem drugem so govorili na občnih zborih. S področja društvenega življenja so ponekod grajali gasilce in člane RK, ki bi naj bili člani SZDL. To je po statutu njihovih organizacij določeno, vendar je pa še mnogo gasilcev in članov Rdečega križa, ki niso člani SZDL.
Na vseh občnih zborih so poudarili dejstvo, da je nujno potrebno vključiti v SZDL več novih članov, predvsem naše mladine. Tudi o delu im vsebini tega dela v osnovnih organizacijah SZDL so mnogo govorili. Ugotovili so, da ponekod odbori niso našli sistema stalnega dela in prave vsebine svojega dela. Od volitev poslancev v ljudsko skupščino, je — razen agitacije pri pridobivanju kmetov za sodelovanje s kmetijsko zadrugo — večina organizacij le pobirala članarino.
Na občnih zborih so si organizacije SZDL v murskosoboški občini zadale nalogo, postati stalen oblikovalec družbenega življenja v mestu in na vasi. Reševale in pomagale bodo ljudski oblasti pri reševanju vseh aktualnih problemov delovnih ljudi in skrbele za čimvečjo proizvodnjo v kmetijstvu. S tem hočejo dati delež pri borbi za zboljšanje
življenjskih pogojev naših delovnih ljudi.
Če hočejo organizacije SZDL postati resničen tolmač vseh družbenih dogodkov in sprememb v našem življenju, potem se morajo potruditi in v svojo vsebino dela vnesti vse tiste elemente, ki so za sistematsko in stalno delo potrebni. Šele potem bomo lahko čez leto dni ugotavljali, da je SZDL v naši občini tista množična politična organizacija, ki se zaveda svojih nalog in vloge in ki naše ljudstvo pelje po pravilni poti v lepše in srečnejše življenje.
V Murski Soboti in tudi v ostalih centrih Pomurja je vedno bolj pereča potreba po družbeni prehrani. Naša slika kaže sodoben obrat družbene prehrane
RADENSKI STRELCI TEKMUJEJO
Vse kaže, da je občni zbor spet oživel delovanje strelske družine v Radencih. Družini, ki šteje 111 članov, se je v zadnjem času posrečilo dobiti primerne prostore v Radenskem domu, kjer bodo lahko nemoteno streljali z zračno puško.
V počastitev 40-letnice ZKJ bodo izvedli strelska tekmovanja med družinami iz Apač in
Gor. Radgone. Nedavno so nabavili dve malokalibrski puški, na spomlad pa nameravajo poleg letnega strelišča urediti še posebno strelišče za streljanje z malokalibrskimi puškami.
Družina ima 40 aktivnih članov, ki so se redno udeleževali strelskih vaj. Med njimi je nekaj dobrih strelcev-mladincev. Sklenili so, da bodo pritegnili
k streljanju še ostale neaktivne člane. K strelski družini naj bi pristopili tudi vsi člani Zveze 'borcev in lovske družine. Izvedli bodo vse priprave za vežbaoje strelcev-začetnikov. Poskrbeli bodo tudi za smiselne psihične priprave strelcev in sproti odstranjevali vse napake.
Ika
POMURSKI VESTNIK, 5. marec 1959
5
Kratke iz Pomurja
PŠK ZA 40-LETNICO ZKJ
Prleški študentski klub je za 40-letnico ZKJ izvedel filmsko akcijo v radgonski občini. V dneh od 22. do 27. februarja so predvajali po vseh šolah kratke ozkometražne filme z zabavno in poučno vsebino. Posebne predstave so prirejali za šolsko mladino in posebne za ostalo prebivalstvo. Ekipa je bila povsod toplo sprejeta, posebno še tam, kjer nimajo svoje kinoaparature.	Ika
ROGAŠOVCI
Na zboru Socialistične zveze so ob prisotnosti ljudskega poslanca Rudija Čačinoviča razpravljali predvsem o lokalnih problemih. Precej je bilo govora tudi o gradnji stanovanjskega bloka, vendar pa je v letošnjem družbenem načrtu občine predvideno, da bodo gradili  le dvostanovanjsko hišo. Vzporedno s tem bodo morali zgraditi tudi prosvetno dvorano, za katero je namenjen ves pripravljeni material in so že tudi sprejeti krajevni samoprispevki.
ŠTIRI GASILSKA DRUŠTVA UKINJENA?
Občinska gasilska zveza v Soboti se je odločila za razpust gasilskih društev v Rakičanu, Nemčavcih, Skakovcih in Murskih Petrovcih, ker nimajo osnovnih pogojev za nadaljnje delovanje. ObLO so predlagali, naj od teh društev prevzame orodje in opremo, potem pa jo dodeli aktivnim društvom.
Vprašanje je, ali vaščani teh krajev res nočejo skrbeti niti za varnost svoje strehe?
V BAKOVCIH -GASILSKA GODBA
PGD v Bakovcih ima inštrumente in tudi dobre godbenike, vendar pa slednji niso organizirani v kolektivu. ObGZ bo sedaj skušala ustanoviti v tem kraju godbo na phala po pravilih gasilske službe.
Dobro organizirana pihalna godba' v Bakovcih bo vsekakor lep prispevek h kulturnemu prizadevanju v Pomurju.
2 MILIJONA ZA MOTORNE BRIZGALNE
V soboškem občinskem okolišu se pripravlja osem gasilskih društev za nabavo novih motornih brizgaln. Društva so zbrala povprečno po 250 tisoč din sama, tako da znašajo skupno zbrana  sredstva že okrog 2 milijona din.
Toda za vsako motorno brizgalno bo potrebno dodati še okrog 100 tisoč din družbenih sredstev. Kot kaže, ObGZ ne bo mogla kriti še pogrebnega skunnega zneska iz podpore ObLO, čeprav je denar nujno potreben, saj je treba motorke opremiti s cevmi, ročniki in trojaki, sicer ne bodo sposobne za akcije na požariščih. Tudi v okrajnem gasilskem skladu ne bo sredstev zaradi zmanjšanja dohodkov in obveznosti po petletnem načrtu.
AL bo prav, če bodo gasilska društva zbrala potrebne zneske še sama?
-jb
TRI GRAŠKE VESTI
Elektrifikacijska dela dobro napredujejo pri Gradu. Drogove so v glavnem že postavili. Tudi v sosednjih vaseh, predvsem v D. Slavečih, so že opravili najnujnejša dela. Pričakujejo ,da bodo kmalu potegnili žico za daljnovod in omrežja. Prebivalce Grada bo elektrika predvidoma osrečila že 1. maja.
*
Na letnem občnem zboru strelske družine »Tromejnik« so ugotovili, da je bilo lansko delovanje zelo pomanjkljivo in neresno. Izvolili so novo vodstvo, ki je obljubilo, da bo poživelo delo v družini in privabilo v strelske vrste več novih članov, predvsem mladih. Dogovorili so se tudi, da bodo s prostovoljnim delom uredili strelišče na mestu, kjer je že bilo pred leti.
Tudi šahovska sekcija KUD »France Prešeren« je zaživela po nekajletnem mrtvilu. Zbrali so se predvsem mladi šahisti in odigrali brzo turnir, takoj za tem pa še reden turnir. Zdaj se z veliko vnemo pripravljajo na bližnje nastope, predvsem za tekmovanje, ki naj bi določilo klubskega prvaka.
-ero
POZDRAV NAŠIH VOJAKOV
Naši fantje, ki služijo svoj vojaški rok v Velikih Blokih (VP 5890)
—	Mirko Škrget in Franc Geberc iz Veržeja ter Konrad Žitek iz Kroga
—	pošiljajo najlepše pozdrave svojcem in pomurskim dekletom, hkrati pa tudi uredništvu PV, kolektivu »Pomurskega tiska« in sodelavcem ob 10-letnici izhajanja našega pokrajinskega lista.
Letna konferenca SZDL Radgona
(Nadaljevanje z 2. strani)
V poročilu je bilo poudarjeno, da si bodo morale osnovne organizacije SZDL prizadevati pridobiti čim več kmetovalcev v kmetijske zadruge in sploh pomagati pr: podobnih akcijah kot je sodelovanje med zadružniki in kmetijskimi zadrugami. Kljub temu, da so bili doseženi lani v radgonski občini najboljši uspehi glede sodelovanja v okraju, je potrebno te uspehe letos še izboljšate.
Mnoge osnovne organizacije so se med letom pritoževale, da jim občinski odbor SZDL ne nudi nobene pomoči. Vendar temu ni bilo tako. Ko so prišli v nekatere kraje na sestanke člani občinskega odbora SZDL, so ugotovili, da na teh sestankih ni bilo nobenega člana odbora osnovne organizacije.
Med najboljše oblike dela osnovnih organizacij pa spada sodelovanje med SZDL in krajevnimi odbori. Ponekod so bili izvedeni skupni sestanki obeh forumov, kar je rodilo tudi določene uspehe, zato bo potrebno talke oblike sodelovanja še poglobiti.
Občinski odbor SZDL kot nekatere osnovne organizacije niso zanemarjale tudi izobraževalnega dela med člani Socialistične zveze. V Apačah in v Lešanah je bil tak študij uspešen drugod pa so nastajale večje ali manjše težave.
V razpravi, ki je bila dokaj živahna, so delegati omenjali nekatere probleme iz vsakdanjega dela Socialistične zveze. Tako so ugotovili, da je v večini osnovnih organizacij premajhna skrb za mladino, ki jo je treba pritegniti ne samo v SZDL, marveč tudi v vodstvo osnovnih organizacij. Nadalje so delegati omenjali nekatere probleme, ki nastopajo pri izvajanju proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in kmetovalci ter pereča vprašanja šolstva, ki so najbolj izrazita v Apaški dolini.
Zvezni; ljudski poslanec Ivan Kreft je v razpravi obširno govoril o osnovah naše zunanje politike, republiški ljudski poslanec Joško Slavič pa je v razpravi poudaril nekatere značilnosti glede na razvoj kmetijstva in rast življenjske ravni kmečkega prebivalstva. Ugotavljal je, da 'kmečki ljudje iz leta v leto dajejo manj sredstev za predmete, ki pomenijo življenjsko osnovo, vedno več pa za predmete, ki pomenijo standard, med drugim radioaparate, motorna kolesa, zadnje čase tudi za televizorje itd. Ker v današnjih razmerah ni moč pridobivati sredstev s povečevanjem posestev, je potrebno ta sredstva pridobiti iz zemlje.
ki jo ima kmetovalec na razpolago. Posamezniki pri tem že dosegajo uspehe, toda to je premalo, saj se še večina naših kmetovalcev ne more otresti miselnosti, da mora priti »standardi kar tako, brez vsakega prizadevanja, ob tem pa seveda ne precenijo dovolj realno, da ameriškega standarda ne bomo dosegli z »afriškim« načinom obdelovanja zemlje.
Nadalje je tov. Slavič pripomnil, da krajem ob desnem bregu Mure ni najboljše spričevalo to, da doslej ni bila osnovana nit' ena vinogradniška ali sadjarska skupnost, čeprav so za to dani vsi pogoji.
Branko Zadravec, predsednik občinskega ljudskega odbora je zelo obširno govoril o nekaterih splošnih problemih v občini. Dejal je, da je ena najvažnejših nalog osnovnih organizacij SZDL v bližnji prihodnosti izvedba Občinskih volitev. Nadalje je govoril o gospodarskem Stanju v občini, pri čemer je naglasil, da vedno večjih potreb tako v komunalni dejavnosti kot v zdravstvu in v šolstvu ne bo mogoče uspešno reševati, če ne bomo krepili vseh panog gospodarstva, ki bodo tako lažje dajala sredstva za te, večinoma negospodarske investicije.
— Pomanjkanje učiteljev, ki se odraža predvsem v Apaški kotlini, je pogostokrat posledica tudi premajhne skrbi za učiteljski kader na vasi, saj niso redki primeri, da učitelji težko dobijo celo stanovanje in hrano, zato ni nič čudnega, če prosvetni delavci zapuščajo naše kraje. Predvsem Socialistična zveza, skupno s šolskimi odbori, bo morala posvečati tem vprašanjem več pozornosti, ker bo le tako mogoče preprečiti težke posledice, ki nastajajo ob pomanjkanju učiteljskega kadra — je dejala v razpravi sekretarka OOSZDL Sida Podleskova.
Na letni konferenci občinskega odbora SZDL v Radgoni so izvolili 31-članski občinski odbor SZDL, delegate za okrajno konferenco in sprejeli nekatere sklepe.
POVRATEK DELEGACIJE IZSELJENSKE MATICE IZ FRANCIJE
Pred dnevi se je vrnila z obiska v Franciji delegacija podružnice Izseljenske malice v Murski Soboti. Delegacija je bivala 8 dni v Parizu in je med tem časom vzpostavila neposredne stike z našimi izseljenci, ki živijo v okolici in samem Parizu.
O obisku delegacije bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
JOŽE VELNAR -
PRVI KANDIDAT ZA NOVI
ObLO M. SOBOTA
V soboški občini so se že začeli zbori volivcev v okviru priprav za bližnje volitve v novi ObLO združene občine Murska Sobota. Kot prvega kandidata za občinski zbor novega ObLO so na zboru volivcev v Nemčavcih izbrali tov. Jožeta Velnarja, dosedanjega odbornika ObLO Murska Sobota.
„Zopet ceste, ceste ...“
v luči Uprave za ceste OLO M. Sobota
V 7. številki Pomurskega vestnika smo objavili članek »Zopet ceste, ceste ...«, v katerem je pisec v drugem odstavku omenil, da čaka cesta (na Gor. Slavečih, prip. uredništva)
pridnih rok, ki bi jo popravile, toda pobude za to akcijo ni od nikoder, okrajna cestna uprava pa nam je na ta članek poslala naslednje pojasnilo:
Ves minuli november je bil zelo deževen, zaradi rega šobile vse ceste silno razmehčane, posebno še cesta Slaveči—Kuzma, ki je navadna občinska cesta, vendar z avtobusnim prometom. Da ne bi prekinili prometa, smo razen redne jesenske dobave posipnega materiala položili na tem odseku v kolosek tudi kamniti tlak in vozišče nasuli z gramozom. Tako smo izvenplansko vgradili v to cestišče 730 m3 gradbenega materiala. Delo je bilo opravljeno, ne da bi bilo treba prekiniti promet na lej cesti.
V eni izmed prejšnjih številk PV je nepoučeni avtor napisal tudi članek »Zakaj ni na cesti	Hrastje—Mota—Kapela
znaka na križišču?« V smislu uredbe o javnih cestah moramo znake za križišča postaviti na važnejših cestah. Naša cesta se v Hrastju—Moti odcepi od republiške ceste, zato hi morala ,na omenjenem mestu postaviti ustrezen znak republiška uprava za ceste, ne pa mi. kakorito navaja pisec, ko se Sprašuje, kaj dela okrajna uprava za ceste«.
Dopisniški kotiček
V. M., SELO — Zahvaljujemo
se za vzpodbudne besede, kisle nam jih naslovil; ob 10-letnici zhajanja Pomurskega vestnika, in Vam priporočamo, da se pogosteje oglašate s svežimi vestmi iz Vašega kraja in okolice.
ZRA, LENDAVA - Prosimo, da nam pošljete točen naslov zaradi nakazila honorarja in nadaljnjega objavljanja Vaših prispevkov. Vaše sugestije glede otroške strani VP bomo skušali upoštevati in jih v prihodnosti tudi uresničiti.
»ZA FIAT 600,. LIUTOMER — Še kako bi radi objavil; Vaš dopis, toda kdo naj odgovarja za resničnost navedb, če pa ste se brez navedbe točnega naslova skrili zgolj pod že navedeno šifro. Objava je še vedno aktualna, zato nam sporočite, kdo ste.
Živahna razprava na letni občinski konferenci SZDL Petrovci-Šalovci
Potrebno organizirano izobraževanje
Moderna kmetijska proizvodnja obeta v občini 432 milijonov dodatnih tržnih viškov
(Na občiniski konferenci SZDL Petrovci — Šalovci so med drugim ugotovili ,da je po stanju zadnjega dne minulega leta vključenih v SZDL v občini 832 članov, medtem ko jih je bilo prej 930. Sedaj so v občini v tem pogledu na zadnjem mestu v okraju in sicer zaradi slabe povezave med obč. odborom SZDL in vaškimi odbori, zaradi nerednega pobiranja članarine in podobnega. Dalje vaški odbori nimajo rednih sej in ne rešujejo problemov svojih vasi, a tudi sodelovanja med odbori SZDL ter ostalimi organizacijami im društvi ni. Sklenili so, da bodo vključili v SZDL vsaj 40 % vseh volivcev v občini in zboljšali ideološko politično delo.
LETOS: FIZKULTURNI POLIGON IN KOPALIŠČE V G. PETROVCIH
Poročilo sekretarja ObK ZKS tov. Jožeta Kolariča je vsebovalo tudi
itično oceno dela društev in organizacij, ki so več ali manj dobro delovala. V občini pa še ni društva LT, čeprav je zanj veliko zanimanje. Za vsa društva velja, da je premalo njihovih članov vključenih v SZDL. Krvodajalska akcija je v občini dobro uspela, vsaj v nekaterih krajih, razen tega pa je v minulem obdobju organizacija RK razdelila prebivalstvu za skupno 25,153.000 dinarjev živil. Mladinski aktivi so se dokaj dobro razživeli, telesnovzgojno delo pa zavira pomanjkanje finančnih sredstev in telovadišč. Zato so sklenili, da bodo letos uredili fizkulturni poligon in kopališče v G. Petrovcih ter najnujnejša igrišča oz telovadišča. Naposled kaže omeniti še upadanje čebelarstva. Zato se čebelarsko društvo zavzema za zasajevanje akacij in lip ter za uvedbo nove vrste ajde, ki bo bolj primerna za to podnebje. Čebelarjenje bodo razširili tudi med mladino.
POLITIČNA SKODA ZARADI NEPRAVILNOSTI PRI IZVAJANJU ELEKTRIFIKACIJE
V razpravi je vrsta diskutantov omenila nepravilnosti pri izvajanju elektrifikacije in poudarila veliko politično škodo, tki je zaradi tega nastala po vaseh občine. Kar zadeva materialno plat, so navzoči predlagali komisijo, ki naj bi ugotovila stanje .Dalje so navzoči v razpravi poudarili potrebo po izobraževanju ljudstva. Menili so, da bi pridelovalno sodelovanje bilo v večjem razmahu, vendar ga vsi ljudje niso povsem doumeli, ker niso dovolj poučeni. Ker je v občini po zaslugi elektrifikacije vedno več radijskih sprejemnikov, se vedno bolj pojavlja potreba po organiziranem izobraževanju.
Glede gasilskih društev so izrazili diskutanti mnenje, da se častniki in podčastniki izobražujejo, ni pa te-
Bodočnost v pridelovalnem sodelovanju
(Nadaljevanje z 2. strani)
O Vsekakor so v živinoreji skrite milijonske rezerve, česar pa večina kmetijskih proizvajalcev zaradi starokopitne miselnosti ne uvidi. Drugi vir dohodkov je zasajevanje plantažnih sadovnjakov s takšno kakovostjo sadik, za katere je znano, da bo njih sadje v perspektivi najlažje osvojilo trg.
S tem v zvezi je pomembna raionizacija sadjarstva kakor tudi ustanovitev sadjarskih skupnosti. Tudi sadjarska proizvodnja je odvisna od vloženih investicij, v tem pogledu pa lahko največ storijo kmetijske zadruge. V tem pogledu so že dosegle zelo lepe uspehe kmetijske zadruge Čepinci, Šalovci in Gornji Petrovci.
TRNOVA. A USPEŠNA POT ELEKTRIFIKACIJE
Elektrifikacija v občini s težavo, vendar uspešno prodira. Navzlic vsemu sta v lanskem letu zasvetili z elektriko dve vasi, v letošnjem letu pa kaze, da bodo napori uspešni še v 16 vaseh. Za prihodnje leto so vsi obeti, da bodo dobili elektrifikacijo tudi v Martinju, Boreči, Krplivniku, Kukeču in Panovcih.
V minulih dveh letih opažajo v občini upadanje zasebne obrti za 16 %. Temu niso vzrok »visoki« davki, kot to radi navajajo obrtniki, temveč nizka produktivnost dela. Znano je, da se obrtniki v občini strokovno ne izpopolnjujejo in zaostajajo za razvojem. Večina obrtnikov je obremenjena z zasebno kapitalističnimi težnjami in vztraja pri obrti zato, da bi si ustvarila kapital za nakup zemlje, ne pa, da bi zaslužek vlagala v razvoj obrti v korist potrošnikov. To je seveda edina rešitev pospešitev razvoja socialistične obrti (organiziranje obratov več obrtnih dejavnosti skupaj). Zato nameravajo v bližnji prihodnosti ustanoviti mizarsko delavnico in mehanično delavnico.
Gradbena dela v občini iz leta v leto zelo naraščajo. V minulih letih je bilo sezidanih 94 stanovanjskih in gospodarskih poslopij v vrednosti 147 milijonov dinarjev. Analize kažejo, da največ gradijo srednji kmetje. Dalje so v zadnjih dveh letih zgradili 5 gasilskih domov, stanovanjski blok in 9 transformatorjev v vrednosti 31.000.000 dinarjev. V minulem letu je bilo opaziti precejšnjo aktivnost komunalne dejavnosti (gradnja mostov in popravilo
cest). V ta namen so vložili 1,320.000 dinarjev finančnih sredstev in 25.500 prostovoljnih delovnih ur, pred njimi pa so še tudi naloge:	dokončati
elektrifikacijo, dograditi šolo v Gornjih Petrovcih in cesto Mačkovci—Šalovci.
V razpravi, ki je sledila poročilu, so prisotni vsestransko osvetili vse pereče probleme. Bilo je tudi več predlogov, o katerih skupno z razpravo poročamo na drugem mestu.
Š.
„PARTIZAN”  Rakičanu
Na nedavnem obenem zboru TVD Partizan v Rakičanu so obširno poročali in tudi razpravljali o delovanju telesne vzgoje v tem kraju pri Murski Soboti, ki se trudi med drugim organizirati takšno nogometno društvo, ki bo enakovredno soboškemu nogometnemu klubu ali pa sčasoma še boljše. Vsekakor je takšno prizadevanje s ciljem, da bi tudi v tej športni veji dosegli ustrezen nivo športnega delovala, pozitivno. Prav zaradi tega so vse leto največ razpravljali prav o nogometu Ln za to sekcijo, ki je lani tekmovala v mariborski podzvezni ligi in tam dosegla zadovoljivo mesto, porabili tudi največ denarja. Temu športu bodo tudi letos posvečali veliko pozornost in tudi precej denarja bo na razpolago, toda končna vsota le ne bo presegla 300.000 din.
V ostalem telesnovzgojnem delovanju so se izkazali zlasti z udeležbo na zletu v Ljutomera s pionirji, pionir-
kami, mladinci in mladinkami. Poleg tega so imeli več raznih nastopov im tekmovanj. Zlasti dobro je delovala ekipa badmingtona, manj pa odbojka. Tekmovali pa so tudi v namiznem tenisu. Tekmovanja so bila organizirana zlasti med učenci kmetijske
Povsod po naši deželi se nogometna moštva mrzlično pripravljajo za »spomladanske dirke« v raznih ligah. Tako je tudi s I. enajstorico NK »Sobota«. Po nekaj že odigranih prijateljskih tekmah se je v nedeljo popoldne srečala na domačem igrišču s I. moštvom NK »Drava« iz Ptuja in ga zasluženo premagala 8:3 (3:1). Včeraj popoldne je bilo v Soboti prijateljsko srečanje med »Soboto« in »Branikom« iz Maribora. v nedeljo pa bo povratno srečanje med obema moštvoma na mariborskih tleh. O rezultatih z obeh tekem bomo poročali v prihodnji številki.
šole in ostalo mladino. V letošnjem leta mislijo urediti igrišča in začeti še z resnejšim in bolj sistematičnim delom. V svojih poročilih pa so izrazili tudi zahval-nost nogometnemu klubu v Soboti, s katerim tesno sodelujejo.
Tehnično vodstvo kluba je zadovoljno z doslej prikazano igro domačih nogometašev. Edino, kar še manjka enajstorici — je zadostna kondicija, ki pa si jo bodo igralci še lahko pridobili v nadaljnjih prijateljskih tekmah, preden bodo prvič odločilno stopili na nogometno »areno«. To pa se bo zgodilo že 15. marca, ko se bodo srečali na domačih tleh z moštvom celjskega »Kladivarja« v tekmi za prvenstvo v slovenski conski ligi.
Pod okriljem Rokometne podzveze za Pomurje so te dni ustanovili zbor trenerjev
in zbor sodnikov. Zadnjo nedeljo so imeli eni in drugi svoj prvi letni občni zbor.
*
Zvezni zavod za telesno kulturo v Beogradu je zaprosil vodstvo soboškega Športnega aktiva gimnazije, naj mu pošlje fotografsko gradivo o športnem delovanju svojih članov. Fotografije bodo razstavljene na posebni razstavi v okviru mednarodni organizacije UNESCO v Švici
Moštvo Rakičana je v nedeljo gostovalo v Murskem Središču in tam pripravilo pravo presenečenje z zmago nad Rudarjem 6:0 (2:0). S to zmago je dokazalo, da se resno pripravlja na tekme za prvenstvo. Čeprav je napadalna petorica dala šest golov, je bila obramba tudi tokrat še vedno najboljši del moštva. Nastopili so: Šiljegovič, Zavec, S. Horvat, Banič, Merica, Bakan, Celec, Rajner, Dajč, J. Horvat, Rituper.
Z bližnjo pomladjo se bo začela sezona tudi na lahkoatletskih igriščih
ŠPORTNE IVERI
čajev za izprašane gasilce. To najbolj opažajo pri preventivni službi požarne varnosti. Dalje so navzoči iznesli, da so v občini še ljudje na vodilnih mestih v zadružnih in drugih organizacijah, ki niso člani SZDL. Grajali so primere, da odborniki KZ niso hoteli dati zemlje v pridelovalno sodelovanje, ali pa so hoteli dati najslabšo zemljo. Obsodili so tudi tiste lastnike konjev, ki kažejo izkoriščevalski odnos do soobčanov, ki nimajo vprežne živine. Take primere bo moč odpraviti le z dvigom izobrazbe. Kako potrebno je izobraževanje, nam priča dejstvo, da pride po nekaterih podatkih v občini na posameznega prebivalca 0.11 knjige. Trenutno je v občini na šolah 45 oddelkov z 27 učiteljskimi močmi, od katerih sta dva upokojenca. Lani je šlo za potrebe šolstva 34 % občinskega proračuna. Radijski sprejemnik ima edino šola Domanjševci. Zanj so učenci nabrali gobe.
Ob koncu razprave je govoril tudi zvezni ljudski poslanec tov. Janez Hribar ki je med drugim poudari, da bile primitivni kmetijski proizvodnji dvanajsta ura. Dejal je da je moč doseči na 8500 ha obdelovalni površin. kolikor jih v
občini z moderno
za 432.000.000 dinarjev dodatnih tržnih viškov ali,skupno s sedanjimi 582 000 000 dinarjev tržnih viškov. V primerjavi s tem pomeni 50 000 000 dinarjev davkov le eno dvanajstino. V
občini ,je 1850 lastnikov zemlje. ki naj jih kmetijske zadruge npritegnejo v pridelovalno sodelovanje. upoštevati pa je treba tudi 350 ha zemljišč SLP Naposled je tov. Hribar	da
je mogoče v murskosoboškem okraju z modernimi prijemi povečati kmetijsko proizvodnjo za najmanj 5 milijard dinarjev.
B.
POMURSKI VESTNIK, 5. marec 1959
6
Za dostojen zunanji izgled Sobote
Ob proslavi 20. aprila, ki ga bomo letos praznovali kot državni praznik, in ob proslavi 1. maja, ko bo v Soboti osrednja prireditev v počastitev 40-letnice ZKJ za vse Pomurje, mora zlasti naše okrajno središče dobiti dostojen zunanji izgled. Kot predvideva poseben pododbor, bodo gradili slavoloke po posebnih načrtih projektantov, in sicer ob »Jugopetrolu«, pri stari gimnaziji, pri novi gimnazija, pri Ledavskem mostu, pred kolodvorom in na Trgu zmage, kjer bo tudi glavna tribuna. Slavoloke naj bi zgradila soboška podjetja.
Vso podjetja, zavodi, ustanove in zasebniki naj bi poskrbeli predvsem zato, da bo mesto v prazničnih dneh še posebno čisto in okrašeno. Krasili bomo predvsem z zelenjem. Predvideno je, da bodo mladinci spleli venčke iz zelenja, ki bi bili enako veliki, in jih razobesili po vseh hišah na Lendavski, Titovi, Ivanociijevi in Štefana Kovačevi ulici. Na vsaki hiši naj visi dostojna slovenska ali državna zastava — na večjih poslopjih, na poslopjih ustanov, zavodov in podjetij pa še nove zastave Zveze komunistov Jugoslavije.
Zastave naj bi prebivalci naročili že sedaj v trgovini »Zarja«. Cena zastav je odvisna od njihove velikosti in se giblje od 1900 do 6690 din.
Sklenili so, naj terenske organizacije SZDL nadzorujejo tiste lastnike hiš, ki zastav ne bi razobesili ali pa bi razobesili neustrezne.
Izložbe trgovin in drugih podjetij bo potrebno posebej aranžirati v znamenju velikih praznikov.
Pododbor za proslavo priporoča vsem zbornicam, terenskim odborom SZDL in podjetjem, naj pravočasno naročijo zastave, slike in drugo za okrasitev. Zberejo naj naročila in jih izročijo v trgovini »Zarja«, da bo ta lahko zastave naročila pravočasno.
S pomočjo ljudskega odbora, političnih organizacij in najetega posojila se je posrečilo domačemu DPD »Svoboda« nabaviti za svojo godbo na pihala popolnoma nov (komplet instrumentov, ki stanejo čez milijon din.
Ker je našemu mestu taka godba nujno potrebna, bi bilo priporočljivo, da čimprej zberemo potrebna sredstva in tako omogočimo društvu, da bo lahko vrnilo najeto posojalo. V ta namen smo dolžni prispevati prav vsi!
Godba je že začela pridno vaditi in se pripravljati na letošnja praznovanja.
Tudi naše podeželje — šole, društva, organizacije in kmetijske zadruge — naj stori vse, da bo letošnje praznovanje zgodovinsko izredno pomembnih praznikov čimbolj dostojno.	-fš
Dežurni zdravnik v Splošni ambulanti, dne 8. marca 1959 dr. Anica
Gregorc-Kastelic.
Dežurni nočni zdravnik na domu od
9. do 15. marca 1959 dr. Stefan
Vučak.
KRVODAJALCI
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI
od 23. do 28. febr. 1959
Stefan Tivadar (desetič), Marija Vidmajer (četrtič), oba iz Murske Sobote; Etelka Zbul (drugič) Renkovci, Jožefa Meglič (drugič) RenBara Gerič (drugič), Ana Vouri (drugič), Marija Capek, Kata Matjašec, Andrej Dorenčar, Jože Hozjan, Ana Kotnjek, Ana Režonja (drugič), Verona Žalik (drugič). Bara Jerebic, Vera Matjašec, Katarina Hozjan, Vera Goltes, Stefan Gerič, Terezija Pučko, Vera Kolenc, Frančiška Rit-lop, Ika Soštorič, Ana Žabčič (drugič), Marija Kuzma.
V	imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja v M. Soboti.
KMETIJSKE ZADRUGE IN KMETOVALCI!
V drevesnici pri Gradu imamo na razpolago večje število prvo in drugorazrednega srednjedebelnega drevja.
Pohitite z nakupom za spomladansko sajenje!
D-196
Petek, 6. marca — Danica Sobota, 7. marca — Tomaž Nedelja, 8. marca — Bojan Ponedeljek, 9. marca — Francka Torek, 10 .marca — Viktor Sreda, 11. marca — Krištof Četrtek, 12. marca — Gregor
MURSKA SOBOTA — Od 6. do 8. marca franc.-jugosl. cinemascope film: »Pazi, La Tour«; Od 9. do 10. marca sovjetski barvni film: »Zadeva 306«; od 11. do 12. marca italijanski film: »Železničar«.
LJUTOMER — Od 7. do 8. marca ameriški film: »Onstran v gozdu«; od 11. do 12. marca franc, film: »Bola griva«.
GORNJA RADGONA — Od 7. do 8 marca franc.-italijanski film: »Lucrezia Borgia«; od 11. do 12. marca ameriški film: »Pot v Caribo«.
LENDAVA — Od 6. do 8. marca češki film: »Pokorno javljam«; od 10. do 11. marca jugosl. film: »Črni biseri«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 4. in 5. marca ameriški film »Beli jorgovan«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 7. in 8. marca ameriški film:	»Ne bodo
mi verjeli«.
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI - 7. in 8. marca ameriški film: »Nedolžno obsojen«.
VELIKA POLANA — 8. marca jugoslovanski film »H-8«.
VERŽEJ — 7. in 8. marca francoski film: »Krojač za dame«.
DRAŽBENI OKLIC
Dne 27. marca 1959 ob 8. uri, bo pri tem sodišču v sobi št. 24
DRAŽBA NEPREMIČNINE
zavezaane stranke Talaber Janeza. šoferja iz Murske Sobote, polovica parcele št. 1027/5 stavbišča s stanovanjsko hišo v 
Murska Sobota. Cenilna vrednost je 971.000 din. najmanjši ponudek 485.000 din„ varščina pa 97.100 din
Okrajno sodišče v M. Soboti
dne 24. februarja 1959
Radio M. Sobota
od 5. do 12. marca 1959
Četrtek ob 17.00 — Oddaja v madžarskem jeziku.
Nedelja ob 12.00 — Pogovor z volivci; 12.15 — Želeli ste, poslušajte; 12.45 — Oddaja v madžarskem jeziku.
Torek ob 17.00 — Lokalna poročila in obvestila; 17.10 — Oddaja v madžarskem jeziku.
Radio Murska Sobota prenaša osrednji program RTV Ljubljana dnevno od 5.—8. ure in od 15,—23. ure.
OBVESTILO
Radio Murska Sobota obvešča vse prijavljence za oddajo: »Pokaži, kaj znaš«, prav tako pa tudi vse interesente, da bo avdicija z naslednjim razporedom:
1.	V Beltincih, dne 5. marca 1959 v osnovni šoli ob 11. uri.
2.	V Lendavi, dne 5. marca 1959 v osnovni šoli ob 13. uri.
3.	V Ljutomeru, dne 6. marca 1959 v glasbeni šoli ob 12. uri.
4.	V Radgoni, dne 6. marca 1959
v osnovni šoli ob 15. uri.
5.	V Murski Soboti, v soboto, dne 7. marca 1959 ob 12. uri.
ŠIVALNI STROJ, znamke »Singer«, prodam. Štefan Vinkovič, Lipovci 170, p. Beltinci.	M-191
6-CEVNI RADIJSKI SPREJEMNIK v odličnem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi lista	M-206
MOŠKO KOLO, uvoženo, športno, malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem odd. PV.	M-192
ZIDAN ŠTEDILNIK prodam. Vprašati: Trg zmage 2, Murska Sobota.
M-193
VINOGRADNO POSESTVO, sestoječe iz vinograda, sadovnjaka, njive, gozda, v skopni površini cca 3 ha, z zidano hišo, gospodarskim poslopjem in prešo v Banfiju št. 109, 10 minut od Razkrižja v NRH — zaradi bolezni naprodaj. Vprašati iz prijaznosti pri Inki Kladnik, Ljutomer, Vrazova 4.	M-194
DVE ENOSTANOVANJSKI HIŠI v Murski Soboti, več stabilnih in električnih motorjev, šavalne stroje, motorna kolesa in slamoreznice proda Realitetna agencija Murska Sobota, Kocljeva ulica 16.	M-200
ODLIČNE CEPLJENKE nudi HOLCEVA TRSNICA, Gomila, p. Jur-šinci, Prlekija.	M-201
NOVO HIŠO, njivo in gozd v skopni izmeri 82 arov v Starošincih 8, p. Cirkovci, prodam.	M-202
POSESTVO, 2—3 ha, hiša zidana, vinograd, sadovnjak, njiva pri hiši, v bližini Gornje Radgone, prodam. Naslov v ogl. odd. M-204 TESANO STREŠNO OGRODJE -OSTREŠJE, dolžina 16 m. širina 6,50 m ter zidno opeko prodam. Franc Horvat, Lukačevci 1, pošta Martjanci.	M-181
HARMONIUM v dobrem stanju poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-182
RADIOAPARAT znamke »Lorenz«, 5-cevni prodam oziroma zamenjam za 2 klaftri bukovih drv. Poizve se pri radiomehaniku »Jezernik«, Murska Sobota.	M-183
90 arov GOZDA v Markovcih (pri strelišču) prodam. Ludvik Kar, Slomškova 8, Murska Sobota.
M-184
KOMBINIRAN, bel, tapeciran OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-186
ODLIČNO MLATILNO GARNITURO: traktor Hofer-Buldog, goseničar 30—35 KS, mlatilnico MAV, b. 117 cm, prodam. Viktor Novak, Kuštanovci, Prekmurje.	M-187
NAJSERJEVE PANJE, še nove, za čebele, 12 kom.. Sakov plug v dobrem stanju, rezan suh les in 1 ha travnika prodam. Logarovci št. 3, p Križevci pri Ljutomeru. M-167
PRODAM dobro ohranjeno KUHINJSKO KREDENCO in KUHINJSKI ŠTEDILNIK po ugodni ceni. Vprašati v ulici Štefana Kovača 27 (blok pri garali II/2) ali Cvetkova 15.
KUPIM OTROŠKO POSTELJICO, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelka PV.	M-205
OTROŠKO HARMONIKO »Wanderer«, klavirsko, 24 basno, prodam. Naslov v upravi lista.	M-190
FOTOAMATERJI, POZOR! Fotopovečalnik 6 X 9 češki nov Magnifax im fotoaparat Welta 6 X 6 in 4,5 X 6, nov, in ostali fotografski pribor, prodam. Naslov v upravi lista.	M-188
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše nadvse drage in ljubljene hčerkice, sestrice in vnukice
MARGICE BALAŽIC
se z vsem srcem zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so mam izrazili sožalje im bili v tolažbo vnajtežjih dneh izgube naše ljubljene im nenadomestljive hčerkice.
Iz srca se zahvaljujemo častiti duhovščini, šolskimi otrokom im pevcem ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in zasuli njem grobek z venci im cvetjem.
Beltinci, dne 19. februarja 1959
Žalujoči:
oče MARTIN, mamica KATARINA, bralec JANEZ, stari oče, stara mama ter 0-185	ostalo sorodstvo
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu Splošnega gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru, Semčeva ul 8.
razpisuje naslednja delovna mesta:
3 TER ACERJI — visokokvalificirani 5 BRUSAČEV UMETNEGA KAMNA
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Delo v akordu. Stanovanje za samce preskrbljeno. Nastop službe 15. marca ali po odgovoru. Interesenti naj se javijo na obratu »Gradivo«, Maribor, Vrbanska ulica št. 16.	0-205
RAZPIS
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNELAVCI razpisuje mesto
TRAKTORISTA za traktor »Ferguson«
Pogoji: zaželen traktorist-mehanik ali večletna praksa s traktorjem in priključki
Prijave vložiti do 15. marca 1959. — Ostalo po dogovoru
0-197
KMETIJSKO GOSPODARSTVO VIPAVA
sprejme .2 KRAVARJA
ali družino s tremi delovnimi člani
10 SEZONSKIH DELAVCEV z možnostjo stalne zaposlitve
Plača po tarifnem pravilniku oz. po enoti proizvoda. Nastop službe takoj. Stanovanja preskrbljena. Podrobnejše informacije dobite po želji pismeno
0-173
PUJSEK Z OSMIMI
NOGAMI
Pretekli teden je posestniku Viktorju Šnurerju v Topolovcih skotila svinja devet pujskov. Osem jih je bilo normalno razvitih, eden pa je imel osem nog.
Osmeronožnega pujska je svinja skotila mrtvega. Njegova glava je bila normalna, prav tako tudi sprednji del, le da je imel štiri končine. Zadnji del od trebuha pa se je ločil na dva dela, in sicer — na dva pujska.
Ostali pujski so živi in se razvijajo normalno.
A. Z.
NJIVO S TRAVNIKOM,
88 arov, v bližini »Agroservisa«, Murska Sobota, poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-189
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
PLETARSKI TEČAJ
V TEŠANOVCIH
Preteklo soboto so v Tešanovcih zaključili pletarski tečaj, za katerega je bilo precejšnje zanimanje med zadružniki, zlasti še med mladimi. Tečaj je vodil Evgen Kadila iz Pečarovec.
Podobni tečaji bi bili umestni tudi v drugih krajih, da domača obrt ne bi zamrla, saj je znano, da prinaša prebivalstvu lepe dohodke, izdelki pa niso cenjeni samo doma, marveč tudi v tujini.	V. B.
Bojan Sinko
Mrlič v AVTU
21
»Zelo bi nas zanimalo, če bi nam podrobno opisali svoje doživljanje v zvozi s hipnotiziranjem s pomočjo gramofonskih plošč,« je nenadoma zagostolela Syl, misleč si pri tem, da bi tudi sama najbrž doživljala kaj takega, če je ne bi pravočasno rešili.	
»Z največjim veseljem, gospodična,« je dejal Barrymore. »čeprav nerad obujam neprijetne spomine, Toda še prej bi prosil gospoda inšpektorja, da nam dovoli majhen odmor. Zelo sem potreben dobre večerje, ki je nisem okusil že od dne, ko sem odpotoval iz svoje domovine. Sodim, da si jo tudi zaslužim.«
»Oprostite, ker sem pozabil na to,« se je jel opravičevati Padovani. »Sicer pa smo vsi potrebni okrepčila in če dovolite, vas vse skupaj povabim v bližnji hotel.«
»Ne, to pravico si zadržim zase,« se je oglasil še enkrat Barrymore in vstal s svojega sedeža. »Upam namreč, da si bom na ta način pridobil simpatije rimske policije. Želim, da se bo prihodnjič bolj zavzela zame, če me ne bodo nocoj že ponovno ugrabili.«
»Ne, ne bodo vas,« je dejal Padovani, ko so odhajali iz poslopja. »To vam zagotavljam z vso svojo moralno in materialno odgovornostjo in četudi bom moral prebedeti vso noč ob vaši postelji.«
Med večerjo je milijonar molčal. Jedel je s takim tekom, da so ga ostali skoraj zavidali zanj. Končno se je nasitil in njegova jeza se je popolnoma razpuhtela. Ko so spet sedeli v inšpektorjevi pisarni v poslopju policijske direkcije, je sedel med njimi popolnoma drug človek.
»Gospoda moja,« je Barrymore spet začel pripovedovati, pravzaprav nisem minule dni doživel nič novega. To, kar so počeli z menoj Nina Berger, lažni detektiv Ugo Fermente, njun zlikovski tovariš P i no, ki se izdaja okrog kot Ettore Pandolfini in še neki zlikovec, ki me je v druščini lažnega Uga in Pina pred dnevi ugrabil in ki mu ne vem imena, je v bistvu popolnoma isto, kar sta pri nas v ZDA še pred časom počela dva psihologa. Zato bi se morali zlikovci pri meni lotiti nečesa, kar bi mi bilo neznano, ne pa stvari, o kateri sem vedel več kot oni sami. Ne smete misliti, da je Nina Berger nadnaravno bitje z izredno močno voljo ali celo »žena-vampir«, kot smo včasih dejali, temveč ženska-slabič, ki je popolnoma v krempljih svoje nizkotne in ogabne strasti. Toda o tem — pozneje. Ameriška psihologa, ki sem ju prej omenil, sta podvrgla dva ducata študentov naslednjemu poskusu ...«
»Zanimivo...,« je pomislila Syl in se sama sebi nasmehnila. »Kmalu bom dokončala neke vrste ljudsko univerzo. Dr. Stendhal me je v Padovi seznanil o izkušnjah sodobne medicine pri zdravljenju zastrupitev z indijanskim strupom masali, komisar Manzini o tihotapstvu strateških surovin, gospod Onič z najnovejšimi dosežki reaktivnega letalstva in z usodo Cometov sedaj pa bom, kot kaže, bržčas postala strokovnjak za hipnotizem. Pravzaprav je življenje mnogo zanimivejše, kot sem nekoč mislila.«
»V sobi,« je medtem nadaljeval milijonar, »kjer so sedel študentje, je bil gramofon. Na posebnih gramofonskih plošča! so bile posnete verbalne sugestije, kot jim pravijo in ki običajno izzovejo hipnozo, kot na primer: Poslušajte pozorno moj glas. Sprostite mišice in udobno se vzleknite. Dihajte globoko in izenačeno. Občutite, da postajate trudni in zaspani. Vaše veke postajajo vedno težje in težje, oči so vam trudne, tudi % telesu občutite utrujenost' itd.«
Milijonarjev glas je zvenel tako sonorno, da je Syl res začutila utrujenost v telesu in oči so jo jele ščemeti. Tudi inšpektor je dvakrat zazehal.
»Te in podobne običajne sugestije so predvajali z omenjenih plošč pol do tTičetrt ure. Učinek je bil da je bilo 21 do 22 študentov popolnoma hipnotiziranih. Drugič spet glede na cilj poiskusa, so jih spet vračali s pomočjo glasu s plošče v normalno stanje: ....občutite, da vam utrujenost popušča, spet ste gospodarji svojega telesa, očesne veke so vam brez teže, in ko bom preštel do tri, se boste prebudili. Pazite, štejem: ena, dve tri...‘«
Syl je sedaj strmela v milijonarja s svojimi zamamnim očmi, ki so bile spet široko odprte, a tudi Padovani ni več ob čutil teže na svojih vekah. Le Onič je bil nedojemljiv za mili jonarjevo pripovedovanje, ker je med vojno v nemškem vojnem ujetništvu izvedel od nekega ujetnika-hipnotizerja vse »tajnosti hipnotizma.
»...Študentje so se takoj prebudili, ali1 pa je bilo na vrsti kaj drugega. Konec plošče se ni končal s sugestijo, ki bi vra čala hipnotizirane študente v normalno stanje, temveč jih jo »predajala« pod nadzorstvo živega hipnotizerja, kot se je zgodilo tudi v mojem primeru, o čemer vam bom še spregovoril Ko je namreč glas s plošče že hipnotiziral študente, so sledni zaslišali naslednjo sugestijo: Čez nekaj trenutkov boste zaslišal novi glas, ki se bo razlikoval od mojega. Podredili se mu bosta prav tako, kot ste se mojemu in prevzel bo nadzorstvo vašega hipnotičnega stanja. Pozor, že začenja! In v istem trenutku ja začel govoriti živi hipnotizer, v mojem primeru hipnotizerka v osebi Nine Berger, prevzel pod svoje nadzorstvo hipnotizerc in nadaljeval poskus po svoji uvidevnosti. Mnenja sem, da daj poskus, ki sem vam ga pravkar opisal, dovolj jasen odgovor, na tako imenovano »teorijo volje«, kakor tudi na teorijo »žival skega magnetizma«, kot trdijo nekateri in razblinjuje sij nad naravnosti in izrednosti, s čimer obkroža nekritična domišljija občinstva osebnost hipnotizerja. Volja ima pri hipnozi sam« eno bistveno in zelo važno Vlogo in ta se je odrazila tudi v me jem primeru: ni moč hipnotizirati osebe, ki tega ne želi, a to je nekaj povsem drugega od »močne« ali »slabe« volje hipnotizerja.«
»Tako je!« je vzkliknil Onič. »Popolnoma se strinjam z vami. Mene ni mogel doslej še nihče hipnotizirati.«
Upravni odbor in komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, p. Murska Sobota, razpisuje prosto delovno mesto
TRAKTORISTA NA DELOVIŠČU GRAD
Pogoji : Izpit za kvalificiranega traktorista in najmanj 3-letna delovna doba kot kvalificiran traktorist-
Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje je na razpolago. Nastop službe takoj.	0-207
Upravni odbor Avto-moto društva »Štefana Kovača« v M. Soboti
razpisuje mesto
ŠOFERJA -MEHANIKA za tovorni avtomobil Opel-Blitz
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene prijave je poslati najkasneje do 15. marca 1959	0-195
Komsija za imenovanje in odstranitev upravnikov KZ pri ObLO Murska Sobota razpisuje mesto
U P R AV NI K A Kmetijske zadruge Grad
Pogoji: srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba ali manjša strokovna izobrazba in potrebna praksa.
Kotkovane prošnje z življenjepisom, opisom dosedanjega službovanja in dokazi o strokovnosti je vložiti pri ObLO Murska Sobota najkasneje do 15. marca 1959	0-199
POMURSKI VESTNIK. 5. marec 1959
f-

Kaj je ekonomska propaganda?
Moderna ekonomska propaganda se močno razlikuje od reklame, ki teži za tem, da se nekdo čimprej znebi nekurantnega blaga in ne gleda na to, ali hvali blago pretirano ah pri tem uporablja neresnico in sejemske metode. Moderna ekonomska propaganda temelji na proučevanju tržišča in potrošnika in ustvarja trdno vez med proizvajalcem in potrošnikom. Tako se med proizvajalcem in potrošnikom gradi most zaupanja, na katerem se srečujejo želje in potrebe potrošnika in proizvodi in usluge, zgrajene na teh željah in potrebah.
Osnovni cilj ekonomske propagande je povečanje prodaje propagiranega proizvoda ali
usluge. Povečanje prodaje se doseže s povečanjem števila kupcev odnosno potrošnikov na starem ali novem trgu ali s prevzemanjem potrošnikov
odnosno kupcev konkurentom. To je mogoče doseči tudi s potrošnjo nekega propagiranega blaga po enoti proizvoda na posameznega potrošnika.
Ekonomska propaganda nudi potrošniku ali kupcu tisto, kar on zares išče in potrebuje,
vzpodbuja k nakupu, informira o novih dosežkih v proizvodnji, ureja proizvodnjo na osnovi proučevanja trga, vpliva pozitivno in pomaga veletrgovinski in maloprodajni mreži v naporih za napredek prodaje, vpliva na povečanje kakovosti, dviga kulturni nivo prebivalstva in smisel za lepoto, vpliva na povečanje proizvodnje in s tem na zmanjšanje stroškov in torej cen, kar vpliva na življenjski standard, deluje na povečanje prometa, reprezentira podjetje in pokrajino itd.
Razen navedenih vplivov je še mnogo drugih, ki so prav talko pomembni. Dobra ekonomska propaganda koristi gospodarstvu v vseh vejah in v celoti tako močno, da spreminja tudi način proizvodnje, obseg proizvodnje, način prodaje in odnosov med potrošnikom in proizvajalcem ... Skratka: ekonomska propaganda vpliva na ljudi in proizvodnjo z enako močjo, saj zahteva v konkurentu povečano skrb za kakovost blaga, za izboljšanje postrežbe navaja ljudi v nove navade, oblikuje okus. navaja na uporabo najmodernejših sredstev, ki spreminjajo življenje povprečnega človeka — prisiljuje potrošnika in proizvajalca, da se prilagaja vsemu, kar je sodobno, novo, boljše in bolj koristno v našem življenju.
Moderna ekonomska propaganda je torej činitelj, ki ugodno vpliva na dvig življenjskega standarda, razvija smisel za lepoto in kulturo, je odločilen činitelj v izmenjavi materialnih dobrin.
MARTINJE IN GASILCI
PGD v Martinju je bilo ustanovljeno leta 1946 in je sprva imelo komaj nekaj članov, ki pa so bili enotni in aktivni. Nekaj let so celo prednjačili na sektorskih vajah. Že prvo leto so si zgradili manjši dom, ki pa jih ni dolgo zadovoljil, zato so pričeli graditi večjega in ga svečano odprli avgusta 1956.
Sedaj po 13. letih aktivnega delovanja in ob gasilskem domu, ki je v ponos vsemu kraju, pa je gasilsko društvo takorekoč na robu svojega propada — predvsem po zaslugi posameznikov, ki menijo, da je škoda izgubljati čas za gasilstvo. V drugih gasilskih društvih imajo največ težav zaradi pomanjkanja uniform za gasilce, medtem ko je pri nas ravno narobe: obleke imamo, ne pa tudi ljudi, ki bi jih oblekli.
Kritika je tembolj upravičena, ker sta v vsaki hiši po dva človeka, ki bi se lahko včlanila v gasilsko društvo .Gasilsko društvo je bilo doslej tudi edina organizacija v vasi, ki se je vsaj malo zanimala za kulturno-prosvetno delovanje.
Na letošnjem obenem zboru so sklenili, da bodo pridobili k zdajšnji desetini še vsaj 10 novih članov. Ta sklep bo mogoče uresničiti, če bodo prebivalci pokazali vsaj malo razumevanja za svoje društvo in izboljšanje požarne varnosti v kraju. Ko bodo sprejemali nove člane, bodo razdelili med nekatere člane tudi odlikovanja in značke za 10-letno službovanje v prostovoljnem gasilstvu.	J. K.
LITERARNI VEČER V LENDAVI
V počastitev 110. obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je klub prosvetnih delavcev v Lendavi priredil literarni večer: Nastopili so: pianist Franc Rajoš, Rudolf Bitenc, ki je bral svoje spomine, pevski zbor in drugi .Prireditev je bila precej pozno, zato ni bilo zaželjenega obiska.
Tudi letos je bilo v Prekmurju več »borovih gostüvanj«: došu, Vaneči itd. Na sliki: z »borovega gostüvanja« lani
,,Mizarstvo“ v Ljutomeru ob svoji 10-letnici
Od 900.000 na 38 milijonov din
Podjetje se tudi ugodno razvija. V letu ustanovitve so imeli 900.000, v letu 1956 že 22 milijonov, leta 1957 — 33 milijonov in v lanskem letu — kot
predvidevajo — 38 milijonov din bruto dohodka.
Močan porast bruto dohodka v zadnjih treh letih, čeprav se število zaposlenih ni bistveno povečalo, dokazuje, da v podjetju že močno čutijo rezultate svojega prizadevanja za večjo delovno storilnost, urejenost notranje organizacije in skrbno gospodarjenje. Zanimivo je tudi. da delajo v upravi samo tanje uslužbenci — kljub ob-
čutnemu porastu bruto dohodka v zadnjih  letih in dejstvu, da je sedaj zaposlenih v podjetju 48 delavcev in vajencev.
V podjetju opravljajo predvsem uslužnostne storitve, precej pohištvenih in drugih predmetov izdelujejo tudi serijsko. Z raznimi tovarnami so v kooperacijskem razmerju, trgovsko podjetje »Lesnina« iz Ljubljane pa je najboljša kupec njihovih proizvodov.
Delavsko upravljanje je v podjetju že docela upravičilo svoj obstoj in je zelo živahno. Delavski svet in upravni odbor sta imela lani vsak po osem sej. Poleg njiju deluje še stro-
kovni kolegij in več namenskih komisij.
Ugled podjetja kot celote, ugodni proizvodni uspehi in na splošno priznana kakovost izdelkov — vse to je v dokajšnji meri tudi zasluga upravnika Janeza Blagovica, sicer tudi drugače priznanega družbenega delavca im odbornika občanskega in okrajnega oblastvenega foruma.
Delovnemu kolektivu Ljutomierskih mizarjev želimo v prihodnosti obilo delovnih uspehov in še večji gospodarski vzpon njihovega podjetja!
Mednarodna razstava varilne tehnike v Ljubljani
Od 28. junija do 5. julija letos bo v Opatiji kongres Mednarodnega inštituta za varjenje. Kot nadaljevanje tega, bo od 7. do 12. julija letos v Ljubljani mednarodna razstava varilne tehnike.
NAMEN te razstave je, da prikaže moderno tujo opremo za varjenje, kakršne še ne proizvajajo naše tovarne, da bi tako dali spodbudo domači industriji, da bi tudi sama začela proizvajati podobne varilne naprave. Oprema za varjenje je pri obdelavi kovin nekaj osnovnega. V naši državi imamo razvito mnogo finejšo industrijo, torej industrijo na višji stopnji težavnosti proizvodnje kakor je proizvodnja mnogih naprav za varjenje.
Ta razstava naj mimo drugega prikaže velike koristi varilne tehnike v pogledu zboljšanja proizvodnje ter naj pomaga pri planiranju in organiziranju novih industrijskih enot.
EKSPONATI na tej mednarodni razstavi bodo tujega in tudi domačega izvora. Domača podjetja naj bi razstavljala izdelke, ki jih že izdelujejo (opremo, naprave, stroje, osnovni in dodatni material za varjenje), kot tudi podjetja, ki proizvazajo tipično varjene konstrukcije, pri katerih so glede na tehniko varjenja zmanjšali težo konstrukcije, zboljšali videz konstrukcije in tako dosegli boljše uspehe proti starim načinom izvedbe, n. pr. zakovičenju in vijačenju.
Tuji razstavljalci bodo razstavljali predvsem opremo, material in stroje za varjenje in za kontrolo varjenja. Tujci iz Vzhoda in Zahoda nam bodo pokazali predvsem ogromen razvoj avtomatičnega električnega varjenja.
PRIREDITVE na mednarodni razstavi bodo številne. Tako so predvidena strokovna predavanja in predvajanje strokovnih filmov, razen tega pa tudi praktične demonstracije z raznimi napravami, stroji in pripomočki. V času razstave bo tudi tekmovanje za naslov najboljšega varilca Jugoslavije v raznih kategorijah, nadalje razglasitev rezultatov natečaja, ki ga bo Zavod za varjenje razpisal za nekatere projekte varjenih konstrukcij itd. V času razstave bodo svečano odprli nove prostore, zlasti laboratorije Zavoda za varjenje LRS v Ljubljani. Predvidena je tudi razstava grafičnih in plastičnih izdelkov s tega področja, kakor tudi strokovne literature.
KOMERCIALNI POMEN razstave je prav tako pomemben, saj bodo interesenti imeli možnosti, da razen tehničnih informacij dobe tudi komercialne za sklepanje pogodb.
To, kar je dobro vedeti iz pomurskega domoznanstva
... da je 1723. leta državni zbor poslal komisijo za ureditev meje med Štajersko in Madžarsko.
... da je bil leta 1724 rojen ev. duhovnik in cerkveni pisatelj Stefan Kuzmič.
... da je bil Szapary, gospodar Murske Sobote, leta 1722 povzdignjen v grofovski stan.
... da je leta 1724 razsajala v Prekmurju kuga.
... da je leta 1723 general Ebergenyi, beltinški zemljiški gospod določil v svoji oporoki dohodke 3 vasi za zidanje cerkve v Beltincih.
... da je izšla leta 1725 v Halleju knjiga »Abecedarij« v prekmurskem narečju.
... da je Resolutia Carolina določila Felsoor za artikularno mesto za prekmurske protestante.
...	da	so	leta	1732	oblasti
s panduri	odstranili	prote-
stantskega pastorja v Petrovcih.
...	da	je	leta	1733	prenehala	ev.	župnija	pri Sv. Be-
nedikta.
... da je leta 1737 rojen v D. Slavečih Mikloš Küzmič, kat. dekan in cerkveni pisatelj.
... da so leta 1742 ustanovili župnijo v Beltincih, ki je do tedaj pripadala k turniški župniji.
... da je bila leta 1751 dozidana sedanja kat. cerkev v Lendavi.
... da je madžarski državni zbor poslal komisijo pod vodstvom rakičanskega graščaka, generala Batlhyanija
za ureditev meje med Štajersko in Madžarsko.
... da je leta 1756 1349 evangeličanov v Rogaševcih prestopilo v katoliško vero.
... da je bila leta 1762 ustanovljena šola v Bodoncih.
... da je leta 1771 izšla v Halleju prekmurska knjiga »Novi zakon« ev. pastorja Stefana Kuzmiča.
... da je bil leta 1772 pri Gradu proces proti Stefanu Močniku, ki je »začaral« učitelja Janeza Votija.
... da jc Marija Terezija leta 1777 ustanovila škofijo v Szombathelyu, h kateri so priklopili vse prekmurske župnije.
... da je živelo leta 1778 v turniški župniji 4217, do-brovniški 2305, lendavski 5018, bogojinski 1251 katoličanov. V naštetih župnijah je bilo 26 slovenskih vasi. Število slovenskega prebivalstva je znašalo 9540.
... da so se leta 1782 pojavile v velikih množicah kobilice, ki so povzročile različne bolezni.
... da sta bili leta 1783 ustanovljeni ev. župniji v Puconcih in Križevcih.
... da cerkveni popis iz leta 1783 omenja, da je knez Eszterhazy, gospodar Lendave, posedoval 130.000 oralov zemlje in 78 vasi, grof Csaky Jurij general, beltinški graščak 25.000 oralov in 20 vasi,
grof Szapary, soboški zemljiški gospod 20.000 oralov in 42 vasi, grof Batthanji Adam, general, rakičanski veleposestnik 10.000 oralov zemlje.
... da je bila leta 1784 ustanovljena ev. šola v Puconcih, 1785 pa v Križevcih.
... da je bil rojen leta 1785 Jožef Košič, rim. kat. župnik in cerkveni pisatelj.
... da je bil leta 1785 popis soboškega okraja. Okraj je imel 161 krajev in 5633 hišnih gospodarstev.
... da je bila leta 1792 ustanovljena ev. župnija v Bodoncih.
... da je leta 1792 grof Janez Csaky prodal beltinsko veleposestvo Emanneln Gyikaju. Družina je izvirala iz Albanije.
Fr. Gumilar
Na poti do Lune
Nadaljevanje
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Prvo in osnovno vprašanje je: ali bomo premagali pospešek, ki nastane pri poletu medplanetarne rakete? Pospešek bo ogromen! in pojemek rakete pri vrnitvi na zemljo! Človeško telo prenaša pojemek težje kot pa pospešek! Pri pojemku so zlasti občutljivi možgani — zaradi oskrbovanja s krvjo. To ima za posledico nepreračunljivost človeka v pogojih pristajanja, torej tedaj, ko je popolna prisebnost najbolj potrebna.
Drugo zelo pomembno vprašanje je življenje v ozkem, hermetičnem proštom in vpliv tega na človeka. Te vplive so že proučili s pomočjo pilota Donalda Farela, ki je že »letel« na Luno. V simuliranem poletu na Luno je bival teden dni v napravi, podobni domači peči, široki 91, dolgi 180 in visoki 150 cm. V natančno takšni kabini bi naj potovali medplanetarni potniki. Njegov sedež je bil kombinacija zobozdravniškega sedeža in straniščne školjke. Vsakih 75 sekund so ga snemale folokamere in ves čas televizijske, da so tako lahko v sosednji komori spremljali Donaldovo ponašanje na vsej »poti« do Lune in nazaj.
Cim je Donald zaprl kabino, so začeli posebni aparati zniževati pritisk na polovico normalnega pritiska, ki vlada na višini 5.500 m. V kabino so začeli dovajati določeno količino kisika, dokler ga ni bilo dvakrat več kot na nadmorski višini. Donaldov dan so skrčili na 14 ur. Štiri in pol ure je imel za spanje, dve delovni obdobji po štiri ure in tričetrt ure za higieno in prehrano. Sproti je moral reševati naloge, ki jih je dobival preko radarskopa, z dvojnim ekranom. Trideset žarnic je osvetljevalo prav toliko instrumentov. Žarnica je zasvetila: »Preglej kisikovo opremo!« Donald je takoj opravil to delo: dal je na lice masko in jo zadržal tako točno 19,5 sekund . . .
Na osamitev se je Farel hitro privadil. Vso pot človeka ni slišal. Edini zvoki so bili glasba gramofona. V določenih trenutkih je pritisnil na gumb in poročal:
»Vsemirska kabina Zemlji. Poročam . . .«
Poročal je o temperaturi v kabini, o svojih občutjih, magnetofon je registriral njegov glas, vse je bilo tudi časovno zabeleženo, cinescop je zapisoval hitrost njegovega utripa, ritem dihanja, kazal je aktivnost njegovega organizma, registriral toploto, vlažnost in . . .
Donald je imel na razpolago dovolj izdatne hrane in še električni lonec za kuhanje kave in čaja. V času vsemirskega potovanja pa je postal lakomen in je pohrustal kar 900 kalorij več, kot je potreboval.
Po končanem potovanju je, kljub tema, da je pred koncem potovanja doživljal krizo in ga je električna zvonec s težavo budil, izjavil: »Res že-
lim prvi poleteti na Luno. Sem vam na razpolago, če sprejmete!«. Toda bolj kot za njegovo pripravljenost so se zdravniki zanimali za njegov urin in blato, ki ga je za časa »vsemirskega potovanja« konzerviral, da bi ga lahko potem laboratorijsko pregledovali.
Toda ta »polet« ni vključeval vplivov breztežnosti, kozmičnih žarkov in pospeškov.
Donald Farel, pilot lovca, je preživel tudi breztežnost v desetih paraboličnih poletih nadzvočnega leta. Zaradi primernega temperamenta so ga potem določili za »medplanetarni poleta. Prav takšne polete je doživel tudi Eliot Torer. Kot vsi medicinski poskusi, je bil tudi la poskus v letalski medicinski bazi Randolf v Teksasu, kjer proučujejo vplive gravitacije na ponašanje človeka in njegovo duševnost.
Ko je letalo poletelo v predvideno parabolo: »Jaz sem se prenesel v drugi svet, v svet nejasnih izgledov in zvokov. V kabini je bilo megleno prijetno, a grmenje motorjev je bilo prijetno pridušeno. Opazil sem, da so mi stopala bila oddaljena od tal in da mi je telo plavalo ob pasu sedišča navzgor. Bil sem v pravem šampanjskem, prijetnem razburjenju. Človek ne dovoli, da se to kdajkoli konča ... in močen pritisk me je sunil spet v sedež . . . Ko sem se streznil, sem vprašal: kolika časa smo bili brez teže?«
Trajalo je vsega 25 sekund.
Naslednji let: »Bil sem srečen kot otrok v jutru Prvega maja. Postavil sem svinčnik na dlan in ga izpustil. Svinčnik je obvisel v prostoru. Nasmejal sem se in ga poskusil ujeti, toda moje roke brez teže so ga prevrnile. Slučajno sem ga s prstom dotaknil, toda svinčnik ni padel. Počutil sem se,
kot da bi doživel veliko odkritje. Ponovno sem poskušal ujeti svinčnik in ga vreči v zrak in vzklikniti od veselja, ko me je pritisk normalnega leta spet prikoval ob sedež.«
Ta let je trajal okrog 35 sekund. Tretji let je trajal 39 sekund stanja brez teže.
Tako je v nekaj sekundah, toda biti brez teže dolge dneve in mesece, je nekaj povsem drugega. Vprašanje je, kako bo breztežnost vplivala na srce in na krvni pritisk. Kako bodo delovale mišice v breztežnost? Mnogi, ki so podvrženi breztežnosti, težijo k nečemu velikemu, da bi dosegli nekaj neznatnega. Breztežnost vpliva na vid. Človek je in pije s težavo. Njegovo spanje je lahko dolga mora. Zdravniki so ugotovili, da človeška čutila v pogojih brezkončnega padanja ne bodo pravilno informirala možgane, kar lahko privede človeka do
duševnega zloma. Zaradi tega se bodo povsem gluhi ljudje, katerim je uničen organ za ravnotežje v ušesnem labirintu, najboljše znašli v vsemirskem letalu. Izjemne človeške konstrukcije za medplanetarno potovanje niso potrebne, saj bo, na primer, delovanje srca v vsemirskih pogojih olajšano. Toda mrak, ki vlada v vsemirju, je neznosen za naša čutila. Blišč sonca in blišč zvezd je za človeka prav tako  neznosen. Razgledovanje bo torej mogoče samo s pomočjo filtrov — posredno. Občutek perspektive v vsemirju odpade in to bo povzročalo obilje nezgod od utrujanja naprej. K temo še dodajo, da nam bo drobovina brez teže, kar bo imelo za posledico občutke povračauja in sploh nelazodnost .Tudi problem kozmičnega žarčenja je tak, da ga bo mogoče spoznavati le na licu mesta. Pa strah od prostranstva, duševna utrujenost . . .
Ali bo človek res stopil na Luno?
V »nosu« rakete, ki ponese tamkaj tudi umetni satelit v vsemirje, je tudi prostor za preizkusne živali. Američani se navdušujejo za poizkuse z opicami, sovjetski znanstveniki pa so že od dav-naj uporabliali za najrazličnejše poizkuse pse. Laika, psička, ki je prva prodrla v vesolje in je tako postala po vsem svetu znamenita, to samo potrjuje. Prav tako v »nosu« rakete, v tamkaj nameščenem umetnem satelitu — vsemirskem letalu — bo poletel v vesolje tudi človek.
DOMAČE ZANIMIVOSTI
Predlanskim je bilo v Jugoslaviji zgrajenega ladjevja za 100.000 brutoregistrskih ton. To je desetkrat več kot v trinajstih letih predvojne Jugoslavije. Za gradnjo ladjedeLnic je bilo porabljenih po vojni pri nas 25 milijard dinarjev, a za gradnjo tovarn ladijskih strojev pa 15 milijard dinarjev. Naša dežela ima zdaj 17 morskih in 6 rečnih ladjedelnic, ki že uspešno konkurirajo s tujimi ladjedelnicami. Te ladjedelnice gradijo ladje za 16 različnih držav, med katerimi so tudi Anglija in ZDA, poleg Grčije, Norveške, Danske. Švice itd.
V prihodnjih štirih letih, vključno z letošnjim letom, bodo te ladjedelnice izročile prometu 120 ladij z okrog 580 brutoregistrskimi tonami, odnosno z okrog 900.000 tonami nosilnosti. Te ladje bodo vredne 140 milijonov dolarjev! Največje ladjedelnice že gradijo ladje z 19.500 tonami nosilnosti, a pripravljajo že tudi gradnjo ladij z 19.500 tonami nosilnosti.
Po drugi svetovni vojni je bilo veliko investiranega za obnovo in razširitev jadranskih pristanišč, zlasti onih za tovorni promet. Poleg nekaj sto manjših pristanišč imamo osem velikih, ki lahko sprejmejo tudi največje prekooceanske ladje. Največje pristanišče je na Reki, kjer je čez 6000 metrov izgrajene obale. Od tega je 3676 m operativne obale s 40 dvigali in nizom drugih mehaniziranih pristaniških objektov. V naših največjih lukah imamo 8 km operativne obale. Povečanje operativne obale pa je povečalo tudi promet v pristaniščih. Samo v petih velikih pristaniščih je lani pristalo 34.626 ladij, n promet blaga je znašal 7,129.217 ton in okrog 4000 potnikov.
TIŠINA
Sklepi, sprejeti na občnem zboru DPD »Svoboda«, postajajo dejanja. Tako je ustanovljen moški pevski zbor, ki že disciplinirano vadi in v katerem je tudi precej starejših pevcev. Prvič bo zbor nastopil na prireditvi v počastitev Dneva žena, ko bo sodeloval tudi pionirski pevski zbor. Priredtelji pričakujejo, da bo koncert obeh zborov uspel.
Zdravstveni tečaj RK je zaključen. Ob koncu so slušateljice opravile zaključne izpite. Obisk je precej motil gospodinjski tečaj v Gradišču in pozneje v Petanjcih. V prihodnosti bo treba te tečaje , prirejati bolj koordinirano, da mladina ne' bo preobremenjena in da bodo ti tečaji še uspešnejši.
Obrtno podjetje »Mizarstvo« je začelo poslovati januarja 1949 z osmimi delavci v bivši usnjarni, kjer ima svoje poslovne prostore še sedaj. Kolektiv je moral vložiti mnogo truda in investicijskih sredstev, da je prilagodil neustrezne prostore svojim proizvodnim potrebam. Tudi zunanjost poslopja priča o njegovem skrbnem gospodarjenja.
Delavski svet ljutomerskega »Mizarstva« je na zadnji seji sklenil, da bo letos proslavil 10. obletnico obstoja svojega podjetja r okvira proslav v počastitev 40-letnice delovanja ZKJ.
POMURSKI VESTNIK, 5. marec 1959
8