T\T0. 49

^eri$k/i Domovi m
FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY	MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING. MARCH 11, 1958	ŠTEV. LVII. — VOL. LVTI
Kaj hočejo $ sestankom na vrhu Sovjeti doseči
Na Zahodu so prepričani, da je glavni cilj Sovjetije v njenih naporih za sestanek vodnikov velikih sil—priznanje sovjetskih osvojitev v vzhodni Evropi tekom druge svetovne vojne in po njej.
WASHINGTON, D. C. — V diplomatskih krogih trdijo, da je glavni cilj sedanjih sovjetskih naporov za sestanek vodnikov v tem, da bi Zahod na kak način priznal sedanje posestno stanje v srednji in vzhodni Evropi in tako priznal sovjetske osvojitve tekom druge svetovne vojne in po njej. Istočasno si žele utrditi tudi svoj vpliv na Srednjem vzhodu in v Aziji, v kolikor se jim je v zadnjih letih uspelo utrditi tudi tam. Sestanek vodnikov naj bi bil po sovjetski sodbi nekako premirje v sedanji mrzli vojni, ki naj bi dalo Sovjetiji in vsemu komunističnemu bloku čas in priložnost za utrditev sedanjih pridobitev ter za pripravo na nova osvajanja.
Zahod je seveda drugačnega nmenja. Pripravljen je pristati na premirje, toda le pod pogojem, če se Sovjeti v Evropi u-maknejo na stare ruske meje in puste državam srednje in vzhodne Evrope, da si same izbirajo vlade in krojijo postave- IPrav tako ne mara Zahod priznati sovjetskega vmešavanja v zadeve na Srednjem vzhodu. Ta prostor smatra za se ■za življensko važen in ga je pripravljen braniti pred Sovjeti, če treba tudi s silo orožja.
Pri takem stanju je razumljivo, da tod, pa tudi v drugih prestolnicah zahodnih sil za sestanek vodnikov niso tako navdušeni, kot bi del javnosti red.
------o-----
Pomanjkanje zdravnikov napovedujejo
NEW YORK, N. Y. — Posebna preiskava znanega časopisa The New York Times je dognala, da je šl evilo onih, ki se v zadnjih letih posvečaju študiju medicine, sorazmerno premajhno za potrebe naše dežele in njenega naraščajočega prebivalstva.
V zadnjih letih je končevalo povprečno medicinske študije blizu 7,000 oseb na leto, s čimer pa ni krito število onih, ki opuščajo prakso in onih, ki naj bi prevzeli zdravstveno oskrbo okoli 3,000,000 vsakoletnega prirastka prebivalstva. Trenultno pride povprečno v vsej deželi na vsakega zdravnika 850 oseb, kar je menda naj manj e število na vsem svetu, če ne upošteevamo Izraela, kjer pride zdravnik že na vsakih 467 oseb.
------o-----
Svari pred gospodarskim zastojem na Angleškem
GLASGOW, Vel. Brit. _ Namestnik vodje delavske stranke James Griffiths je posvaril deželo, da se plazi brezposelnost na razna področja industrije kot v letih 1930 in 1931, ko se je začela velika gospodarska kriza.
Ckoimv
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in hladno. Naj nižja temperatura 27.
Novi grobovi
Cyril Obed
Zadet od mrtvouda je preminul v Lakewood bolnici poznani Cyril Obed, star 59 let, stanujoč na 13378 Madison Ave., kjer je zadnjih 8 let vodil gostilno, poprej pa na 23511 Lakeland Blvd. Tukaj zapušča soprogo Cecilijo, roj. Vehar, iz Superior, Wyoming, sina Ronalda, hčeri Dolores in Frances, vnukinjo, brata Jacka, sestri Theresa Cerkvenil in Rose Salamant ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Cerknem na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 38 let in je bil član Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avs. Joseph Gorjup
Nagloma je preminul zadet od srčne kapi Joseph Gorjup, star 53 let, stanujoč na 3574 Far-land Rd., University Hgt’s, O., rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča soprogo Margaret, roj. Dobrick, iz Johnstowna, Pa., sina Lawrence, sestre Mary Me-klan, Anna Pockar in Ida Pyke, brala Franka Kisovec ter več drugih sorodnikov. Zaposlen je bil 29 let pri U. S. Post Office. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Jos. Zelein Sinovi pogrebnega zavod na 458 E. 152. St. Č!as še ni določen.
-----o------
Hladilnike za Eskime?
, WASHINGTON, D. C. — Nasprotniki “Vzajemne pomoči” ali kot jo imenujemo tudi ameriške pomoči tujini, trdijo, da je vodstvo ameriško pomoč v nekaterih slučajih grdo izmaličilo. Tako naj bi bilo poslalo Eskimom hladilnike, grškim pogrebnikom modne progaste hlače, vodnikom kamel v Egiptu pa preskrbelo kopalne banje.
Direktor “Vzajemne pomoči” James H. Smith je pred zuna-nj epolitičnim odborom predstavniškega doma trdil, da so omenjene trditve ali popolnoma izmišljene ali pa močno pretirane. Tako po njegbvem ni nihče pošiljal hladilnikov Eskimom kot tudi ne progaslih modnih hlač grškim pogrebnikom, res je pa, da so oskrbeli iz omenjenih sredstev nekatere “zdravstvene naprave” gonjačem kamel v Egiptu, toda te naj bi bile nujno potrebne.
Vlada bi rada dobila za prihodnje leto okoli $3,900,000,000 “vzajemne pomoči,” Kongres pa temu predlogu pod vplivom razpoloženja javnosti ni posebno naklonjen.
-----o------
Švedska princesa in angleški pianist odložila zaroko
STOCKHOLM, Šved. — Princesa Margareta in angleški pianist Robin Douglas-Home, ki sta se spoznala lani, ko je bila švedska princesa na dbisbu v Londo-' nu, sta odložila zaroko, ne da bi navedla vzrok.
Kot znano je bil švedski dvor prvotno proti nadaljevanju tega znanstva in seveda tudi proti poroki, ker da ženin nima dovolj materialnih sredstev, da bi mogel za svojo ženo-princeso primerno skrbeti. Ko se je ženinov položaj izboljšal, —preje je igral v nekem nočnem lokalu, sedaj pa je manager nekega industrijskega podjetja, je švedski dvor pristal na njegov obisk na švedskem ter na morebitno poroko s princeso Margareto. -------------o------
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Eisenhower 0 letošnjih fto*ia vsjnih trofej in
kongresnih volitvah
Predsednik Eisenhower bo pri letošnjih kongresnih vcitvah podprl samo one republikanske kandidate, ki bodo branili njegov program.
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Eisenhower ni imel dosedaj doslednega stališča do posameznih kandidatov za kongresne volk ve. Kolikor mogoče se je izogibal aktivnemu posredovanju v korist tega ali onega republikanskega kandidata; za posredovanje se je odločil samo takrat, kadar so to zahtevali posebni lokalni interesi republikanske stranke. Letos je spremenil svoje stališče.
Na svoji zadnji tiskovni konferenci je izjavil, da lahko razume, da se vsak republikanski kandidat ne more zmeraj strinjati z uradno strankino linijo n da ostane vkljub temu lahko dober republikanec. Dodal je pa opazko: So politični cilji, ki jih mora vsak republikanski kandidat zagovarjati; kandidat, ki ne bo zagovarjal njegovih pogledov v zunanji politiki in v gospodarstvu, ne more računati na njegovo podporo.
Eisenhower j evim republikancem ne bo težko, da se ravnajo oo predsednikovih navodilih. Stari republikanski gardi predsednikova izjava gotovo ne bo všeč, ne bo se pa zaradi nje razburjala. Stari republikanski politiki dobro razumejo tok časa in vedo, da v prihodnjem Kongresu ne bodo imeli večine. Zanje je glavna stvar, da ohranijo kolikor mogoče veliko sedanjih političnih pozicij; kako naj dosežejo ta pohleven cilj, ne bodo vprašali Eisenhowerja, kajti njegovo politično linijo se že dolgo ne strinjajo in mislijo, da je republikanski stranki več škodovala kot koristila.
spominkov prepovedana?
WASHINGTON, D. C. — Republikanski senat. Butler iz Ma-rylanda namerava vložiti zakonski predlog, ki bi prepovedal prodajo trofej in spominkov iz zadnje svetovne vojne.
Kriminalna policija je dognala, da se med trofejami nahaja tudi staro strelno orožje, ki na videz nima nobene praktične vrednosti. Za mladoletne zločince jo pa ima: kupujejo tako strelno orožje, ga za silo popravijo in potem vporabljajo pri svojih zločinih in medsebojnih obračunih.
Zakonski predlog prepoveduje prodajo vsakega starega strelnega orožja, naj izvira od koderkoli.
V Mamii odklanjajo sovjetske grožnje
PREJE ZNIŽANJE DAVKOV KOT VELIKA JAVNA DELA!
Podpredsednik Nixon je dejal, da je on preje za znatno znižanje davkov kot pa za velikopotezna javna dela, ki se v preteklosti niso izkazala. — Znižanje davkov naj bi dalo tako v roke kupcev kot v roke podjetnikov sredstva, ki naj bi dala gospodarstvu novega poleta.
WASHINGTON, D. C. — Med tem ko se demokrati v Kongresu zavzemajo za velika javna dela, ki naj preskrbe posel milijonom, ki so izgubili svoje redno delo, se izgleda administracija za tako rešitev ne navdušuje prav nič. Podpredsednik Richard Nixon je dejal časnikarjem, da daje prednost “znatnemu” znižanju davkov pred “masivnim” programom javnih del. i Nixon je dejal, da. sicer upa, ^ gramu predsednika Eisenhower-da se bo gospodarski položaj ja objavljenem preteklo soboto, izboljšal in da se bo brezposel- ki da bo brez dvoma pomagal nost zmanjšala v bližnji bodoč- ' gospodarstvu spet na noge. nosti, toda če bi se gospodarski j Pričakujejo, da bodo danes zastoj le še nadaljeval, potem 'objavili uradne številke o brez-je on preje za znižanje davkov poselnosti. Napovedujejo, da bo kot pa za neomejeno trošenje število nad 5,100,000. Od tega javnega denarja za javna dela.! jih prejema brezposelno pod-Podpredsednik ni povedal poro komaj nekaj nad 3,000,000. nič, kateri čas naj bi bil važen Sen. Kennedy je predložil, naj za odločitev glede znižanja dav- bi Kongres razpravljal o po-
Člani SEATO, ki so se zbrali v Manili, odklanjajo sovjetske giožnje in. predloge toda nakazal je vendar, da daljšanju podpore tudi ostalim, za vzpostavitev nevtralne- ima zvezna vlada nekaj v načrten. Clifford P. Case je pa celo „a po lOCja v i Zljl.	tu, če se položaj ne preokrene mnenja, naj bi se dajanje te
v prvi polovici aprila.	(podpore podaljšalo enostavno
• Navdušeno se je izrazil o pro- do konca tekočegg leta.
MANILA, Filip. — Zunanji ministri Jugovzhodno azijske obrambne zveze, ki so se zbrali tod na posvetovanje, so zavrnili sovjetske grožnje in napade na zvezo. Državni tajnik Dulles je prav posebej poudaril, da mora biti glavna naloga zveze skrbeti
tako za varnost p l n epos red- Protestantski pridigar I. Murray iz Pittsburgha sodi, da bi
Protestantski duhovnik priporoča izvolitev katoličana za predsednika Združenih držav
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
i Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frances Krall na 30. dan njene smrti.
j Jutri ob osmih zj. bo v cerkvi j sv. Vida sv. maša za pok. Ger-trudo Možina v spomin 24. obletnice smrti.
Seja—
j Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7:30 zv. sejo v navadnih prostorih.
Pomenek—
Slovenski oder vabi vse igralce nocoj ob sedmih v Baragov dom na pomenek o prihodnji igri. Razdeljene bodo tudi vloge.
Zadušnica—
Jutri zjutraj ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Ano Bajt v spomin prve obletnice smrti.
nim vojaškim napadom kot tudi pred podtalnim delovanjem komunizma.
Sovjetska izjava je svarila SEATO, naj ne postane privesek “napadalnega” NATO in po-
bil katoličan dosti boljši predsednik Združenih držav kot prenekateri protestant, kar smo jih imeli v zadn ih desetletjih, če bi se le strogo držal ustavnega določila o ločitvi cerkve in države.
Cleveland, O. — Rev. Irving skoro vključeni in to po člove-
Tako mine slava tega sveta tudi za Stalina
MOSKVA, ZSSR. — Letos je označil sovjetsko izjavo za nov minulo v marcu pet let, odkar je poskus prestraševanje in slabi-umrl Stalin. Obletnice se je tve zveze, med tem ko sta av-spomnilo samo veliko svetovno s.ralski in novozelandski zun. časopisje in poralbilo priliko, da minister označila sovjetske pred-pove svoje mnenje o spremem- , loge za ustvaritev področja, ki bab, ki smo jih doživeli zadnjih J bi naj bilo brez atomskega oro-pet let na Ruskem. V Sovjet- j žja in vodljivih izstrelkov, ter ski Rusiji se pa Stalina ni za sklenitev vzajemnega varnost-spomnil niti en časopis!	nega pakta za smešno.
zvala azijske države, naj se od- R. Murray, pastor unitarianske ku, prepričanem o nujnosti loči-povedo atomskemu orožju in cerkve v Pittsburghu, ki je bil . tve cerkve od države!” vodljivim izstrelkom, če se ho- povabljen sem, je dejal, da bi Pridigar ni omenil nobenega čejo zavarovati pred nevarnost- rimski katolik utegnil biti bolj- imena, opozoril pa je na katoli-jo vojne, ki se lahko začne tiso- ši predsednik Združenih držav ški nauk in prakso v pogledu če milj od njihovega ozemlja. kot nekateri nedavni protestanti 1 plemenske integracije, poštene Sovjeti so predložili tudi skleni- na tem položaju, v kolikor bi se (in enakopravne zaposlitve, ki da tev posebnega pakta o “vzajem- držal ločitve cerkve od države. | sta boljši kot “katerikoli dru-ni varnosti” tako za Azijo kot za Na sporedu “The Vatican and (gi.”
Evropo.	the White House” je zatrjeval, | Po njegovem bi bil katoliški
Filipinski zun. minister je da bi bil katoliški vpliv na pred- predsednik pod daleko večjim
sednika več kot dober tako na pritiskom kot kdorkoli drugi, da področju plemenske integracije ^ bi uporabil vse pravice svojega kot tudi na področjih pametne položaja za poštene, spodobne in farmarske politike, gospodarske ' enake možnosti vseh ljudi. Po
pravičnosti in mednarodnega miru.
“Bilo bi čudno prav zares, če bi 34,000,000 katoličanov ne bilo nikoli zastopanih na seznamu predsednikov . . . Naj bi bili
njegovem bi bil predsednik katolik tudi pametnejši v farmar-ski politiki, ker da so katoliške študije o tem vprašanju v Ameriki danes pred vsemi drugimi.
“Katerikoli katoliški kandidat za predsednika, ki takoj v začetku kampanje izjavi, da se bo držal ustave v pogledu ločitve cerkve od države, ima polno pravico trkati na vrata Bele hiše in pri tem pričakovati od nas vseh nepristranske podpore,^ je dejal protestantski pridigar Murray.
Izgleda, da polagoma tudi med protestanti prodirajo pametnejši in umirjenejši ljudje, čeprav je med njimi še vedno dosti takih, ki bi tvegali vse, da bi le mogli preprečiti naselitev katoličana v Beli hiši.
Pakistan grozi, da bo zapustil zahodni tabor
KARAČI, Pak. — Predsednik pakistanske vlade Firoz Khan Noon je zagrozil, da bo Pakistan pretrgal svoje vezi z Zahodom in iskal prijateljev drugod, če ga Amerika in Anglija ne bosta podprli v njegovi borbi za Kašmir, ki si ga lasti Indija.
V parlamentu je dejal, da bo Pakistan proučil nove možnos.i v zunanji politiki, če ne bo našel posredovalec Združenih narodov bivši amer. sen. Frank Graham iz North Caroline za Pakistan ugodne rešitve v sporu z Indijo glede pripadnosti Kašmirja.
RUŠČINO JIH UČI ■— Dr. Jože Suhadolc, naš rojak iz Šujice pri Dobravi pri Ljublja,-ni, ki je prišel pred poldrugim letom V Ameriko, poučuje na Kent State Univercity v Ohio ruščino. Od 1,524,773 otrok, ki obisku jejo osnovne in srednje (high) šole v Ohio, se jih uči ruščine samo — 26. Na sliki vidimo dr. Suhadolca, ko razlaga učencu in učenki ruski izgovor v posebnem tečaju za osnovne šole.
Naše podmornice že služijo kot oporišče za vodljive izstrelke
WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden je naša vojna mornarica poslala v aktivno službo našo prvo podmornico Grayback, ki lahko požene v zrak dva mala bombnika, ki letita lahko brez pilotov na daljavo 1,000 milj in nosita lahko tudi male atomske bombe. Naša vojna mornarica misli predelati celo vrsto podmornic v taka plavajoča oporišča za vodljive izstrelka.
NAJNOVEJŠEVESTI
BUKITTINGGI, Sumatra. — Čete jakartske vlade so se izkrcale na vzhodni obali Sumatre in se pripravljajo tudi na izkrcanje na zahodni obali za koncentrični napad na o-porišča revolucionarne vlade. Čete te so se umaknile v dzu.Jglo, pripravljene na gverilsko vpjno. Predsednik revolucionarne vlade Prawira-negara je dejal, da je to zadnji obupni poskus Sukarna za nadzorstvo nad deželo, ki pa bo spodletel.
BOSTON, Mass. — The Christian Science Monitor trdi, da sta Eisenhower in Hruščev v razgovorih glede konference vodnikov prihodnjo poletje. To naj bi se vršilo po drugem viru pod nekakim podkrovi-teljstvom Združenih narodov.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McElroy je napovedal, da bo v bližnji bodočnosti zaprosil za novo poldrugo milijardo (bilijon) dolarjev za obrambni proračun za prihodno proračunsko leto.
CLEBURNE, Tex. — J. E. Sex-ton; 74 let stari samski lastnik petrolejskih vrelcev, katerih vrediost cenijo od dveh do 60 milijonov dolarjev, je zapustil vse svoje premoženje Mrs. Agnes Kirk, materi sedmih otrok, pri kateri je pred leti nekaj časa staraoval. Svoji sestri in štirim nečaki njam je zapustil vsaki samo po $100, svoji kuharici $1,-000, odvetniku pa $U,000, če bo seveda izvedel oporoko, kot je pokojni določil. Sestra in nečakinje so ga že pred tremi leti kot “neodgovornega” spravile v zavetišče za stare.
ra J
KHERIŠKA DOMOVINA, MARCH H, 1958
4\
Ameriška Doriovima
^	> i* tai«rv« ^;|r-nn■— iimi ■|'|i[l«i^
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oblo
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
£a Zedinjene države:
?12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
.United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 49 Tues., March 11, 1958
Venezuela po “osvobojenju”
Če človek pregleduje večje časopise, ki poročajo le zunanje, glavne dogodke dežele, ki je prišla v ospredje zanimanja, ker se je posrečilo, da so prekucnili diktatorja, ki je bil nedvomno zelo sposoben, zelo priden in delaven, je veliko dobrega storil za svojo državo, pa je bil tudi prehudo samopašen, da bi se mogel držati, če ni pripravljen, kot komunisti, pobiti vseh ljudi, ki se mu skušajo upreti, dokler njega kdo ne pobije, dobi navadno zelo pomanjkljivo, če ne, celo napačno podobo o razvoju dogodkov.
Tako nekako je tudi v slučaju Venezuele. Ves svet je dobil vtis, da je sedaj, ko so se znebili polkovnika, ki je vladal državo sedem let in več, vsa stvar postavljena “na red” in življenje teče po ljudski volji in pravici za vse. Dejansko so zlasti v glavnem mestu Caracasu dobljeno svobodo kar precej drago plačali. Takole nekako pravijo tisti, ki tam žive: Pri stavki in nemiirih dne 21. januarja je bilo zažganih v Caracasu 23 avtobusov, preko sedemdeset so jih pa razgrajajoči študentje pokvarili. Zgorela je tekstilna tovarna, mnogo trgovin so oropali in pametni in dobro poučeni ljudje sodijo, da je bilo pri demonstracijah okoli 300 mrtvih. Dne 23. januarja je zjutraj okoli druge ure pobegnil z letalom diktator s svojo ženo in nekaterimi svojimi ministri. Proglasili so ta dan za narodni praznik.
Kako je “ljudstvo,” ki je dobilo svobodo, najprej izkoristilo novo stanje? Pobili so policijo. Potem so nemoteno oropali stanovanja bivših oblastnikov. Pa niso ropali in kradli samio ubogi barabini in capini s cest, ne, bili so ljudje iz “najboljše družbe” med njimi. Odnesli so celo vrata iz vil in travo z vrtov. Istega dne je bila velika borba med diktatorjevo gardo “Seguridad nacional” in “narodom.” Se-guridad ni hotela pustiti na svobodo političnih jetnikov. Narod jo je končno prisilli k popuščanju. Pa so ti oprični-ki diktatorjevi bili tako zelo zaverovani vanj in prepričani, da je vsak res grešnik, če ga je on zaprl, da so streljali na jetnike, ki so po izpustitvi odhajali v “svobodo.” *
Končno je prišla na pomoč vojska, ki je pa enostavno obstreljevala glavno jetnišnico, ogromno zgradbo, jo zažgala in pobijala člane seguridad in jetnike v njej. Obojih se je le nekaj rešilo. Političnim kaznjencem, ki so prišli iz goreče zgradbe živi, je množica priredila ovacije, člane seguridad so pa linčali. Le tisti so se rešili, ki jih je vojska zaprla in čakajo sedaj v ječah, da bodo prišli pred sodišče. In potem je štiri dni “ljubi narod” imel svobodne roke in kradel in ropal po mestu. Končno so vso imovino bivših oblastnikov podržavili in postavili vojaške straže pred vse, kar je še ostalo.
V novi svobodi je morala vojska prevzeti čuvanje javne varnosti. Vojska je delala po vojaško in se je za svobodoljuben “narod” po cesta malo brigala. Prišlo je do smešnih scen. N. pr. vojak je našel tatu, ki je razbil izložbeno okno in se ravno pognal, da bo pokradel iz njega vse, kar bo zagrabil. Vojak je hotel to preprečiti, tat se je uprl, skušal vojaka razorožiti, vojak pa je ustrelil in ga ranil. “Narod” na ulici je brž poprijel v obrambo tatu, demonstriral po ulicah tako dolgo, dokler ni bil vojaški komandant prisiljen vojaka zapreti in to objaviti po celem mestu.. Druga taka scena je bila, ko je “ljudstvo” sredi Caracasa sleklo do golega cestnega prometnika, ker se je sprl z nekim potnikom,” ki je tolmačil svobodo tako, da se v svobodi za vožnje nič ne plačuje. Vsi prometniki so potem dobili puške in je Caracas izgledal bolj policijski kot pod diktatorjem.
Sedaj je malo več kot mesec dni “svobode,” pa sliši človek po cestah in drugod nekako takole modrovanje: Prejšnji politiki so delali načrte in veliko govorili, naredili pa v primeri z diktatorjem niso nič. Ko so zbežali iz dežele, so pustili deficit v državni blagajni. Kradli res v primeri z diktatorjem niso nič. Ta je silno delal, veliko kradel, a pustil je v državni blagajni okoli 4,000 milijonov Bolivarjev presežka.
Menda zato, da bi se pozornost “ljudstva” obrnila kam drugami, je sedaj glavni predmet razpravljanja po časopisju vprašanje tujcev. Nekaj povoda za to je dal diktator sam, ki je dal imigrantom pri plebiscitu za in proti diktaturi pravico glasovanja. Tudi je splošno znano, da so skupine Italijanov in Madžarov sodelovale z diktatorjem zelo tesno. Po vrhu je sedaj še velika brezposelnost, ki podžiga duhove za hajko proti doseljencem. Pojavljajo se letaki, ki pozivajo delavce na stavko proti tujcem in imigrantom. Doslej se ni zgodilo nič slabega v tej zvezi, ker je vlada, časopisje in politične osebnosti, ki sedaj nastopajo kot nosilci novega stanja, zelo močno nastopili za red in mir napram doseljencem in v njihovo zaščito. Edini, ki sedaj precej zapuščajo Venezuelo, so Italijani.
Je pa prav gotovo v teh “svobodnih dneh” prišlo na svetlo hudo sovraštvo Venezuelancev do vsega tujega. Neke vrste neznan nacionalizem, šovinizemi se je pojavil in bo ostal. Bil je že poprej tu, samo pokazal se ni. Sedaj so ga zbudili in pokazal se je kot gonilna sila množic, pred katerimi so Italijani, Portugalci, Španci v tej deželi te dni kar
precej trpeli. Zdi se, da so prišli dnevi obračuna in plačila ,na turistov, so se pod vodstvom za špansko kolonijalno politiko, španske osvajalce, ki so jvodtčev napotili z avtomobili na to zemljo podjarmili z ognjem in mečem in jo pustili žaosta- za^iteno področje, že blizu telo in zanemarjeno, to ljudstvo še vedno sovraži in s Španci Sa področja so zagledali na ne-več ali manj vse tujce.
Demokratične ustanove, resne politične stranke, ki bi hotele vladati res z narodnem za narod, bodo tu imele še trnjevo pot. Za vse drugo imajo Venezuelanci več razumevanja kot zanje.
Tudi Krščansko demokratska stranka, ki je prišla v “osvobojenje” z gloriolo mučeništva, političnega namreč, ker je njen predsednik bil ponovno v ječi pod diktatorjem, ker je bilo v zadnji dobi diktature več sporov s škofi in drugimi cerkvenimi ljudmi, ima malo resnih ljudi, ki bi znali in mogli nositi odgovornost za hudo in dobro državnega živ-1 jen ja, dasi ima veliko idealne mladine v svojih vrstah. Je
tu res nekam vse narobe. Glejte od španskih časov sem sta ravnodušna skoraj vsa zver-v Venezueli glavna praznika: veliki četrtek in veliki petek, ^ad- Ob tej priložnosti je stopila Velike noči pa nič ni. Mnogi pravijo, da so Španci nalašč jiz avtomobila neka ženska, da bi kazali v bogočastju le trpljenje in žalost in prešli preko Ve--J0 fotografirali s čredo slonov v like noči, praznika zmagoslavja in veselja. Še dandanes ^ozadju- Da bi bila fotografija Velika noč mine skoro neopaženo.	Dr. M. K. bolj prepričljiva, se je približala
kašnem pašniku, ki je bil porasel z visokimi drevesi, prvo čredo slonov. Z rilci so trgali listje na šele ozelenelih drevesih mopani, ki rastejo v tako pravilnih razdaljah, da so ti gozdovi podobni pravcatim parkom. Toda v nepravem trenutku so prekršili itemeljno pravilo rezervata. Obiskovalce namreč naj-strože opomnijo, da ne smejo zapustiti avtomobilov, ki je do
j K sodobnim svetovnim problemom j
BESEDA IZ NARODA *
Za sponzorje prosijo
Cleveland, O. — Naslednji prosilci so sami taki, da imajo zasigurano plačano vožnjo preko morja in bodo po vsej verjetnosti res mogli priti po sedanjem zakonu v Združene Države, če se bo tu dobil zanje dobrotnik, ki bi podpisal jamstvene izjave. Vsi ti nimajo v Združenih Državah nikakih sorodnikov.
Franc KITAK samski kmetski fant, rojen v Rogatcu 14. novembra 1933 izučen železostru-gar, sedaj stanuje pri Johan Ki-tec, Johann Fuchagasse 31, Graz, Austria. Priporoča ga toplo slovenski duhovnik v in NCWC.
Franc Pregelj
avtomobilov na Teznem pri Mariboru in sicer v pisarni ravnateljstva. Sedaj je v Grazu, Sig-mundstadl 39, Avstrija.
Wallace, Case, John Carroll in Fenn) ter šest uglednih javnih delavcev Clevelanda, je predlo-Grazu ^ žila odboru države Ohio za višjo j vzgojo ustanovitev posebnega
----------_ ženo Vero, dvoletnega splošnega tehničnega
sinom Zvonkom in sinom Jorda- J inštituta, ki naj bi omogočil ce-nom. Stari so po 38, 32, 8 in 3 neno šolanje raznih tehnikov, leta. Oče je krojač. Vsi so ro- J Stroke za novo učno ustanovo, jeni v Renčah pri Gorici. Ko- j ki naj bi se imenovala Cuyaho-munisti so jim zaplenili delav- ga General Institute, naj bi no-nico in hišo in vse, kar so imeli- |sda država in okraj.
Sedaj stanujejo v: Kaiserslau- naj bi bila.jDo svoji kakovosti tern 2, Postfach 10., Dispensary j nekje med srednjo šolo in uni-L. S. C. Germany. Viktor Kuh- j verzo.
ta z* ženo Alojzijo, sinom Mir- | V zvezi s tem je zanimivo, da kom in hčerko Nado. Mož je iz je ista komisija odsvetovala usta-
čredi za kakšnih deset metrov. Tisti hip pa so orjaški sloni obkrožili svoje mladiče ter začeli preteče dvigati rilce, razburjeno mahati z ušesi in topotati z nogami.
Vse se je zgodilo v trenutku. Velikanski slon, “večji kakor drevo,” kot pravijo domačini, se je ločil od skupine in zdivjal proti kraju, kjer je stala ženska. Z dvignjenim rilcem je drvel proti avtomobilu in divje trobil. Le za trenutek pred slonom je pritekla ženska do avtomobila. Prav od blizu so videli njegove Cleveland, O. — Cleveland 1 gube na temnosivi koži, grozeči Commission od Higher Educa-!rilec in pahljačasta ušesa. Bil je tion, ki ju sestavljajo predsedni- Spodoben velikanski skali v giba-ki petih kolegijev in univerz 'nju. Na srečo slon le ni bila ta-(Western Reserve, Baldwin-1 ko hiter, da bi mogel tekmovati
z avtomobilom. Bolj in bolj je zaostajal, dokler ni naposled opustil preganjanja.
-----o------
Ustanovitev Cuyahoga General Institute predlagajo
Avstrijske oblasti in 19 hlač
Dunajski advokat dr. Herman Geig je nedavno izjavil, da bo avstrijska država morda morala plačati nenavadno odškodnino Ustanova j •— za 19 uničenih hlač. Te dni bo dr. Geig vložil odškodninski zahtevek v imenu 19 svojih klientov, ki so si uničili hlače, sedeč na sveže prepleskanih klo-
peh na nekem sodišču na Gra-Sevnice, žena iz Sv. Jurij v Slo- novitev kakega državnega kole- 'diščanskem. venskih Goricah, oba otroka sta ! gija ali univerze v Clevelandu j Geigovi klienti so bili pri ob-rojena v Mariboru. Mož je elek- ’ češ, da je nepotrebna in neza-1 ravnavi obsojeni samo na krat-
tromonter, delal jev Teznu pri želj ena.
Mariboru. Sedaj so v taborišču I Zdi se nam, da bi bil tak viso-
ke pogojne kazni in tako bi jih morali po izreku sodbe pustiti
Siedlung 117, B.22/19 Asten bei ki učni zavod študirajoči mla-ldomov' Ko 'pa 80 hoteli vstati s Linz, Austria. Vsi, ki imajo jdini in posebno njenim staršem, kI<:>pi ~ niso mogli- To se pm J6 opravka z njimi in jih poznajo,'ki ne morejo plačevati visokih posrečiI° šele s silc) in tako so jih toplo priporočajo kot izvrst-lšolnin na sedanjih privatnih
prilepljeni deli hlač ostali na
no, zdravo, družino.
Jožef Petrič in sinovom Petrom
Med afriikimi sloni
pridno in prijetno j univerzah, prav tako potreben |klopi-J kot zaželjen, čeprav predsedni-z ženo Rozalijo,'kom omenjenih privatnih učnih in Jožkom. I zavodov ni!
Mož je delavec,. žena šivilja.	Vili.
Mož rojen 3. oktobra 1917 v vasi Ščurke pri Turjaku, žena je bila rojena Gorenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem 26. avgusta 1923
oba sinova, sta bila rojena v Na področju Osrednje Afrike Ljubljani. Družina je toplo je povsem navadna stvar, da priporočena.	| steče čez cesto impala, najlepša
Valentin Šebenik, rojen v | antilopa, ki je podobna srni, ali Ljubljani 11. novembra 1927 v jelenu podobni evand, pa kak-Ljubljani, žena Stanislava, roje- šna divja mačka s pikčastim kr-na 27. januarja 1929 v Ljubljani, znom. Številne opice so zelo ra-sin Tomaž, rojen 13. aprila 1952 dovedne in včasih tudi nadležne, v Italiji, hči Bernarda, rojena _ Vendar je v Afriki najbolj vzne-14. aprila 1933 v Italiji. Oče je mirljiv pogled na področje, ko-tehnični risar, govori tudi an- 'der hodijo sloni. Na severoza-gleško. Organizacije in posa- hodnem področju Južne in v juž-mezniki družino priporočajo. (nem delu Severne Rodezije si Zlatko Volkar, samski kmetski je mogoče ogledati na desetine fant, po poklicu pečar in kmet- kilometrov široke pokrajine s ski delavec, rojen 23. novemibra 'poteptano travo, polomjenimi in 1938 v Kranju, sedaj živi v Ed- 's koreninami iztrganimi drevesi ling 18. St. Stefan Gaital, ter s polomljenim grmovjem,
Kaernten.	j kakor da je na tem področju bes-
Vilko Šebjarftc, študent medi- nela pijana družina orjakov. Tu-cine, pri koncu svojih študij, star di lani so vdrli v dolino reke 26 let, očeta so mu ubili komu-^ Zambezi lačni in žejni sloni, nisti, rojen 1925 v vasi Mačkov- Strokovnjaki menijo, da je sa-ci v Prekmurju. Priporočajo ga ' mo v Južni Rodeziji okoli 10 duhovniki in uradniki NCWC 000 slonov, čeprav jih ni še nihče ki kot odličnega in pridnega člove- j točno preštel. Nedvomno pa so ka-	|»a nekaterih področjih postali
Roman Olenik, rojen v Pod-J divji afriški sloni že prav nevar-peči 28. febr. 1930, kmetski fant, 1 na nadloga, ga zelo priporočajo. Sedaj živi | Neki popotnik je pred krat-Via Calmpanella 125 v Trstu. kim doživel neprijetno srečanje Mimica Ritter, roj. 31. jul. 1922 s sloni v rezervatu Yanky. To v Šmartnem na Pohorju, sam-^zaščiteno področje pašnikov, na-jvnega prebivalstva v deželi. Beška, delala kot telefonistka in pajališč in grmičevja je tolikšno R imajo dejansko vse politične kot pomočnica v kuhinji in res-'kot tretjina Ohia. Nikjer ni ' tavraciji staršev v Mariboru. (ograje; edino, kar zadržuje živa-Končala je srednjo šolo in tr- li, da ne napadajo, je varnost, govsko akademijo v Mariboru'mir in voda. in končno bila v službi Tovarne '
Iz stare Ljubljane
Leta 1601 je hodil ljubljanski župan vsak dan z vozom po drva v mestni gozd. Nekega dne pa so ga zalotili logarji. Zadeva je prišla pred mestnega sodnika in ta je častivrednemu gospodu županu za kazen zaplenil voz in konja. To je župana tako 'užalilo, da je iz protesta pustil županske posle in odpotoval v Vipavo, ičez 14 dni, beremo v starih papirjih, pa se je županova jeza ohladila in tako se je vrnil spet v Ljubljano.
Ljubljančani so imeli v tistih časih gozdove in pašnike na Barju. Tam so meščani pasli svoje prašiče. V teh gozdovih so rasli tudi krasni hrasti in pred nekaj stoletji so morali iz mestnega gozda poslati na Dunaj najboljše hraste za topovske cevi.
Katoliški nadškof zahteva pravice za črnce v Južni Afriki
| Katoliški nadškof Denis E. ,- j Hurley iz Durbana v Južni Afri-je obsodil “belo gospodstvo” v Južnoafriški uniji kot “nekr-ščansko in nečloveško” ter zahteval polno enakopravnost za črnce.
Kot znano je nacionalistična vlada Južnoafriške unije uzakonila strogo ločitev belega in bar-
I
Ko se je nabrala večja skupi-
pravice in gospodarske prednosti, med tem ko so barvnopolti brez vseh političnih pravic ter gospodarsko in socialno zapostavljeni.
Bulganin piše vstrajno pisma v Washington in druge prestolnice svobodnega sveta. Zahod mora na nje odgovarjati, čeprav so skoro enaka drug drugemu.
Komaj je predsednki Eisenhower odgovoril na Bulganino-ve predloge s konca februarja, že je priromalo novo pismo z “novimi” predlogi, ki pa se od prejšnjih skoro ne ločijo.
Sovjetija hoče imeti sestanek vodnikov velikih sil, da bi ustvarila v svetu, posebno v svobodnem, vtis, da je mrzle vojne konec ter da je pred nami daljša doba miru. Zahodne sile sicer računajo, da Sovjeti resno mislijo držati mir vsaj poldrugo desetjetje, če ne celo dve ali dalj, toda to le, če bo svobodni svet dovolj močan in vojaško pripravljen. Kdo ve, kaj bi Sovjeti napravili, če bi čutili, da vojno lahko dobe! Večina vodnikov svobodnega sveta je prepričana, da bi jo takoj začeli. Ne ostane torej nič drugega kot nadaljevati z oboroževanjem, da v tej tekmi • ne zaostanemo za Sovjeti in njihovimi zavezniki.
Združene države so pripravljene pristati na sestanek vodnikov le, če bi bili izgledi na kak resničen sporazum vsaj v nekaterih važnih mednarodnih vprašanjih. Te izglede bi bilo mogoče ugotoviti na predhodnih diplomatskih razgovorih, pa naj se ta vrše po navadnih diplomatskih potih ali na posebnem sestanku zunanjih ministrov.
Moskva noče na teh predhodnih razgovorih razpravljati o ničemur drugem kot le o času in kraju sestanka vodnikov držav in o vprašanjih, ki naj na tem sestanku pridejo v razpravo.
Zahod, posebno Amerika, zahteva vstrajno, da mora biti na dnevnem redu sestanka vodnikov tudi vprašanje združitve Nemčije in vprašanje svobodne izbire vlad v državah vzhodne in srednje Evrope, kot je bilo določeno še v Jalti. Moskva o zadnjih dveh vprašanjih noče niti slišati. Pristala je le na to, da bi naj razpravljali o sklenitvi “mirovne pogodbe z Nemčijo.”
Po sporedu, ki ga je Bulganin poslal Eisenhower ju v zadnjem pismu, naj bi na tem sestanku razpravljali o končanju preskušanja atomskega orožja, o vzpostavitvi nevtralnega pasu po sredi Evrope, ki naj bi se odpovedal atomskemu orožju in vodljivim izstrelkom (Rapackega načrt), o osvajanju vsemirja za mirne namene pa le, če ibi bilo to vprašanje povezano z ukinitvijo vojaških oporišč (ameriških) na tujih tleh.
Konservativna vlada na Angleškem je sicer trdno v sedlu, je pa zaskrbljena zaradi bodočih volitev. V zadnjih nadomestnih volitvah so se konservativni kandidati precej slabo odreza-vali in delavska opozicija je vsak dan bolj napadalna.
Pretekli teden je zahtevala, naj vlada poskrbi, da ne bodo letala z oporišč v Vel. Britaniji nosila na poskusnih in izvidnih poletih s sabo atomskih in vodikovih bomb ter da bodo oporišča za vodljive izstrelke na srednje daljave na britanskih tleh pod trdnim nadzorstvom britanske vlade.
Ameriški vojaški krogli poudarjajo nevarnost izvedbe teh zahtev, ker bi bila s tem oslabljena udarna moč zavezniškega strategičnega letalstva. Nekaj vse drugega je, če imajo bombniki v zraku s seboj atomske in vodikove bombe in lahko takoj polete nad sovražnika, kot pa če morajo najprej pristati, naložiti bombe in se znova dvigniti. V času medcelinskih raket je lahko vsaka izgubljena minita usodna, trdijo vojaški vodni-ri Zahoda.
*
Francoska vlada Feliksa Gail-arda je bila v preteklem tednu že na precej tenkih tleh, napovedovali so ji skorajšnji padec.
Zadnje vesti iz Pariza trdijo, da se je njen položaj delno izboljšal, od kar je narodna skupščina sprejela proračun za narodno obrambo in vojno v Alžiru in so se vladne stranke vsaj v načelu sporazumele tudi o dopolnilu k ustavi, ki naj da fran-coskim vladam malo večjo stalnost.
Vojna v Alžiriji črpa francoska sredstva, toda povprečen Francoz še vedno ni pripravljen popustiti. Poučeni krogi trdijo, da so od petih Francozov še vedno štirje za to, da Alžirija ostane “del Francije,” pa naj stane kar hoče. Verjetno upajo pri tem, da bo Francija sedanje izgube nadomestila s koristmi iz prirodnih bogastev Sahare, ko bo Alžirija “pomirjena” in bodo ta bogastva nemoteno lahko prihajala v Francijo.
Spor s Tunizijo se vleče dalje. Ameriški in britanski posredovalci se trudijo, da bi našli kak kompromis, toda tako Francija kot Tunizija sta trdovratni. Obe čuvata poleg svojih koristi tudi “svojo čast.” Burgiba se boji, da bi se v Tuniziji okrepili pristaši Naserja, če bi postal on preveč popustljiv, francoska vlada se pa tudi boji, da bi jo preveliko popuščanje lahko stalo življenje.
Med tem ko se razgovori nadaljujejo, so začeli graditi Francozi vzdolž tunizijske meje 20 milj široko mrtvo cono, ki naj prepreči pošiljanje pomoči upornim Alžircem iz Tunizije. Tunizija je proti temu “nečloveškemu” početju protestirala pri vseh velikih državah in celo pri samem papežu.
*
V Italiji je bilo pretekli teden precej napeto vzdušje zaradi spora med Cerkvijo in državo, do katerega je prišlo, ko je civilno sodišče v Florenci obsodilo katoliškega škofa iz Prato, ker je neki civilno poročeni par označil javno za “očitna grešnika,” kar sta v smislu določil katoliške vere. Cerkev civilnega zakona ne priznava. Za njo sta dva poročena šele, če sta zakon sklenila po cerkvenih predpisih. Zakon je v katoliški Cerkvi zakrament in je neločljiv.
Koncem tedna se je vznemirjenje nekoliko pomirilo, spor pa bo imel brez dvoma močan vpliv na bližnje državne volitve. Posebno komunisti in socialisti ga skušajo izkoristiti.
V arabskem svetu je bilo pretekli teden tudi precej živahno. Naser je sestavil novo' vlado za Združeno arabsko republiko, v kateri pa ni več na vodilnih mestih nobenih vidnih levičarjev.
Bivši vodja sirijske vojaške obveščevalne službe polk. Ser-raj je objavil, da ga je skušal kralj Saud pridobiti za zaroto proti Naserju in proti združitvi Sirije in Egipta. Saud to odločno zanikava. Zarota naj bi bila zamišljena z vednostjo Združenih, držav. Vesti o tej zaroti in dokazi za njo so silno dvomljivi. V svejbodnem svetu ne da na nje nihče dosti, v arabskem pa jih bodo nemara sprejeli kot resnične.
Tunizijski predsednik Burgiba je objavil, da je bila v Kairu skovana zarota proti njegovemu življenju in je zagrozil, da bo prekinil diplomatske stike z Kairom, če ne bo dobil od tam “primernega” opravičila.,
*
Državljanska vojna v Indoneziji se počasi vleče dalje, ne da bi vladi uspelo z vojaškimi sredstvi prizadeti upornikom kako večjo škodo. Ameriški poslanik v Jakarti je izjavil, da se Združene države v sedanji notranji spor Indonezije ne bodo mešale.
*
Na Filipinih so se sestali vodniki SEATO, obrambne zveze, ki bedi nad varnostjo jugovzhodne Azije. Na sestanku sta poleg Dullesa tudi zunanja ministra Francije in Vel. Britanije.