II ^^^^^^^^^ ^^^ ___ll 1. ■ ■...... 1,1,,, „.1 '..!!.lt.„l l.nim.,.! , r- - r._____ TTt V jezeru so našli truplo mlade deklice, ki je šla v smrt. _v >' •• —V torek popoldne »o našli v jezeru Erie mrtvo truplo sedemnajstletne Berthe Kozak, ki je šla v smrt, potem ko se je njena prijateljica, Annie Vy-L dra umorila. Kozak je zapustila sledeče pismo, naslovljeno na njenega fanta: Dragi sweetheart! iPovedati ti moram, da sem sita življenja, in da bom končala kot je končala moja prijateljica. OtT času ko dottiš to pismo v roke, me bodejo že iskali. Prosim te,' ne skrbi ra-ditega — pozabi me' Pojdi k drugemu dekletu, s katero si hodil, predno si mene videl. Z bogom, dragec! Ljubila sem tel Ali boš kdaj mislil na ubogo deklicp, s katero.si občeval? Tvoja Berta. Bertha Kozak je odšla od doma pred štirimi tedni in do včeraj niso ničesar slutili, kje se nagaja, dokler niso našli njenega trupla.' Bertha Kozak se je umorila, ker je tako storila njena prijateljica Annie Vydra, ki je storila samomor radi umetne roke. —Poročali smo, da je imela 23. in io. varda v Clevelandu letos manj volivcev kot lansko leto. In to kljub temu, da je tekom enega leta kakih 270 Slovencev v teh vardah postalo državljanov. Sedaj se je dognalo,da Nemci, ki so tudi pre-1 cej številno zastopani v teh vardah, se letos niso registrirali, niti niso volili. Mnogo stotin .Nemcev v 10. in 23. vardi ni hotelo letos voliti za Wilso-na, ker so bili mnenja, da Wilson nasprotuje Nemčiji, dočim za Hughesa niso hoteli voliti, ker so se bali, da bo Hughes zapletel Zjed. države v vojno; Iz tega Izhaja, da je manj volivcev letos v 23. in i<> vardi kot lansko leto. Kolikor se more dognati, so se Slovenci v obeh vardah jako številno udeležili volitev. Približno je le kakih 80 Slovencev v, 23. var-' di zanemarilo volivno dolžnost in kakih *6o v 10. vardi. Nekateri Iju-dje pač ne vedo. zakaj 'imajo papirje, zakaj so državljani. —J. Tomanic, grocerist na 8101 iMadison ave. je v pondeljek zvečer hotel zakleniti svojo trgovino, ko pridejo v gro-cerijo štirje maskirani lopovi, ki zahtevajo "Hands up". Da, grocerist je v resnici naredil "hands up" In sicer na ta način, da je sunSl bliskoma prvega lopova v zobe, da so leteli po celi groceriji, drugemu je razbil lobanjo, tretjemu je izpuli! revolver, četrti pa se je toliko prestrašil, da je zbežal i7. trgovine, kar so ga noge nesle. In v trenutku ko je to vršilo v groceriji, je pa councilman onega okraja, kjer stanuje Tomanic, predlaga!) da doticni okraj potrebuje več policije radi neprestanih roparskih napadov. Mr. Tomanic je dokazal resnico tega, objednem pa tudi, Icako se zna moški sam braniti, kadar je treba. —Cena zajcem na mestni tržnici je poskočila na 35c. Tržni mojster Mitchell se je izjavil, da kakor hitro so cleve-landski lovci zapustili Cleveland, da lovijo zajce, so zajci poskočili v ceni. Navadno je, da ti neustrašeni lovci pokupijo največ zajcev na trgu, zato ,pa je taka draginja za zajčje meso, kadar se odpre lovska • sezona. —V pondeljek zvečer se je nahajalo v prisilni delavnici v WarrensviHe 1004 jetnikov, med njimS 239 žensk. Prostori za ječo so tako napolnjeni, da moški in ženike kar po tleh spijo, in namesto deset oseb v eni sobi, jih spi v eni sobi dO dvajiet. "Razmere v ječi so take," se je izjavil superintendent Burns, "da bodemo vzredil iz jetnikov anarhiste, ne pa .poštene ljudi. Večina ljudi, ki jih dobimo, so pijanci, in sodniki nikakor ne delajo prav, da pošiljajo v ječo ljudi, ki delajo ves teden, in se potem enkrat napfijejo. Položaj jetnikov v WarrensviHe je naravnost strašen. Nad 50 novih jetnikov pride vsak dan v ječo." —Štirje Srbi so bili najeti v Chkagi, da delajo za neko firmo v Chicagi. Srbi so prišli v Chicago iz Clevelanda. Kom-panija jim je obljubila pri sprejetju, da jim plača vožnjo iz Clevelanda v Chicago. In ko so prišli v Chicago, so delali tam štirinajst dnij, in namesto plače so dobili naznanilo, da kompanija za prvih štirinajst dni ne more plačati, ker jim odtrga plačo od vožnjih stroškov. Srbi so šli razjarjeni nazaj v Cleveland, kjer so se obrnili za pomoč v City Hall. Mr. Prucha, naselniški komisar v Clevelandu, je povzrpčil, da je morala kompanija povrniti vožnjo v Chicago in objednem plačati za 14 dnevno delo. Kadar vas kdo oslepari pri delu, kadar "imate sploh kak trubel doma ali zunaj, obrnite se na City Hall, vprašajte tam za Mr. JFrucha, in on bo preskrbel, da dobite svojo pravico. —Rojak John Ogrizek je daroval v prostorih Jos. Birka $2.00 za S. N. Dom. Hvala požrtvovalnemu rojaku, ki je že drugič daroval v ta namen, —Pri dr. Slovenske Sokol«-ce, 62 SDPZ so bile izvoljene za delegatinje zborovanja S. N, Dom Fannie Pirnat in Fannie Trbežrtik. Pri dr. Slovenec, št. 1. SDZ. Frank Zoneh in Albin Stemberger. —»Spomladi leta 1917 se prične graditi nova železniška postaja "Union Depot" v Clevelandu. Župan Davis je dobil naznanilo iz Washingtona, da je vlada Zjed. držav voljna prodati oni svet, kjer stoji vojaška bolnišnica ob jezeru, b?izy 9. "Žeste. —'Trije lopovi so ulomili v torek zjutraj ob r. v gostilno Tohn Zusy, 3804 St. Clair ave. Nočni stražnik \Tohn Herbst je slišal pokanje šip v gostilni in je hitel na pomoč. Dva lopova sta pri njegovem prihodu po-beernila, tretjega pa je stražnik prijel. Sodnik White ga je izročil v torek dopoldne veliki poroti radi uloma. „ —Staro mestno hišo, City Hall, nameravajo podreti. Toda kompanije, ki so se ponudile za to delo, zahtevajo preveč denarja. Zato se je sklenilo, da se počaka s podrtijo, dokler ne stavi kdo bolj ugodne ponudbe. -r-Telefonska družba The Ohio State Telephone Co. (prej Cuyahoga Telephone Co.) je naznanila nove cene za telefonske pristojbine. Navidez so te cene manjše kot prej, toda vsi oni, ki rabijo telefon, bodejo odslej naprej le omejeno število telefonskih klicev imeli na mesec. Dosedaj je bila navada, da si lahko po telefonu klical kolikokrat si hotel na dan in sicer za gotovo ceno. Odse-daj naprej se stalne pristojbine telefonu sicer znižajo, toda nihče ne more večkrat klicati na dan kot trikrat, ne da bi plačal posebnih pristojbin, ki zna-, šaio 2 centa in pol od vsakega klica. —Steve Demitrov, ki je ubil januarija meseca letos Turka Mahomet Šali v prepiru radi ■ neke deklice, je bil od porotnikov oproščen. Demitrov se je 1 izgovarjal, da je storil umor v 5000 Nemcev ujetih na Some fronti Angleži so južno od Ancre re ki nenadoma razvili živahno; ofenzivo, vzeli več mest in ftajeli 5000 Nemcev. Srbi so južno od Monastirja premagaliBulgAre in se približali za dve milji mestu. En tisoč ujetih Bulgarov. V Bero-linu ničesar ne vedo, kaj se je zgodilo z Mackense-nqvo armado. c. 4000 Nemcev ujetih. Amsterdam, 14. nov. Siln* •bitka med Angleži in Nemci ob reki Ancre se je vnela. Angleške čete so mahoma preme ' stile svojo ofenzivo od Sonime fronte na fronto, ,ki se nahaja ob reki Ancre, kjer so dobili Nem. popolnoma presenečene. Angleška infanterija je napadla nemške pozicije na fronti pet milj, zajela je dva večja mesta, mnogo vasij ter prve in druges rtelne jarke nemške armade. Nemci so bili v teh pozicijah več kakor dve leti in so svoje pozicije t^ko utrdili, da so bili absolutno prepričani, da jih nobena sila ne more vzeti. Toda Angleži so napadli s tako silo. da so bili Nemci popolnoma presenečeni. Na celi fronti pet milj so se morali Nemci umakniti ob silnem pritisku Angležev. Le na skrajnem severnem koncu je bilo Nemcem mogoče zbrati svoje moči in se ustavili..Angležem. Bitka v tem kraju se nadaljuje. Angleži so tekom treh ur ujeli od 3500 do 4000 Nemcev, med njimi 70 častnikov, enega polkovnika, dva majorja, 15 stotnikov in drugih častnikov. Srbi napredujejo za dve milji. Pariz. 14. nov. Srbske čete, 'ki se borijo na macedonski fronti, so dobile pomoč ■ o Francozov in Angležev, in s skupno močjo so napadli bul* garske pozicije pred Monastir-jem ali Bitoljem. Bulgari so se morali umakniti dve milji proti severu. Monastir je v nevarnosti pred padcem. Iz Sofije se uradno poroča, da so Srbi pri Monastirju napredovali. Boji v Dobrud?i. London, 14. nov. Glasom poročil iz 'Petrograda se nahajajo Nemci pod vodstvom generala Mlackensena v Dobrudži Še vedno na divjem begu. Nemška armada je radi zadnjih porazov popolnoma demoralizirana Mackensen je zgubil eno treti-no svoje sijajne armade, s katero je napadel Dobrudžo. Severno od Černavoda so Rusi na dveh krajih prekoračili Donavo in nadalje preganjajo Madken-sena. Nemško-bulgarski armada trpi veliko od neprestane preganjanja od strani ruskih kozakov. Nemci so zgubili pogum. Iz Petrograda se poroča, da je zgubila nemško-turška-bul-garska armada, ki se nahaja v Dobrudži ves pogum. Iz Bero-lina priznavajo, da Rusi in Ru-munci v Dobrudži neprestano napredujejo in . da so morali Nemci sprazniti važno mesto Černavoda. Rusi so na oni stranf Donave nastavili ogromne topove, ki so preprečili Neingem vsak napredek. Boji v Transylvaniji. Tudi v Transylvaniji se nadaljujejo bitke s čimdalje večjo srditostjo. Iz Berolina l^ot iz Bukarešta se poroča o uspehih. Boji se vršijo za popiem-bne gorske postojanke, kjer so Rumunci dobro utrjeni. V Galiciji in Volyhniji. Petrograd, 14. nov, Nemci so z mnogobrojnimi četami napadli ruske postojanke ob reki Narajevka v Galiciji, južno od Lvova. Več dnij se nadaljujejo trdovratni boji, ne da bi imeli Nemci kako korist od tega. V •Karpatih trpijo Avstrijči jako od ruskih napadov. Rusi so vžeraj napadli z in 11 - 1 "r 111 i • so gnali nazaj cele brigade Avstrijcev. Mnogo stotin Avstrijcev je mrtvih obležalo na bojišču. s Pamik Arabia ni dobil svarila. London, 14. nov. Paul R. Daner, edini Amerjikanec, ki se je nahajal na torpediranem parniku Arabia, s4 je izjavil, da parnrk Arabia ni; dobil popolnoma nobenega sparila, ampak je bil takoj torpediran. Le dejstvu, da je bilo morje tedaj mirno in kapitan parnika hladnokrven, jfc pripisovati, da posadka parnika ni utonila, ampak se je rešila. iParnik se je potopil dvajset minut potem ko je bil torpediran. 7000 vjetih v dveh dneh. Berolin, 14. ripv. Nemški vojni urad danes ftaznanja zgu-j bo Beaumont-Hamel okrožja in mesta Pierre Division. Ob-, jednem naznanja1 nemški generalni štab, da so Nemci imeli v ofenzivi proti Angležem veli-j ke zg-ubte, ker so trdovratno branili svoje postojanke. Ste- j vilo ujetnikov nemške armade je narastlo na 7000 tekom dveh dnevov bojevanjf. Neštevilni ujetniki nemške armade prihajajo vsako uro v ajngleško tabo-rišče. L Belgijci deportirani Nemčijo. Amsterdam, 14. nov. Glasom poročil iz belgijskega časopisja so Nemci prisilili 30.000 Belgijcev v Antwerpenu, da so pustili svoje delo, nakar so jih poslali v Nemčijo, kjer so zavzeli mesta nemških delavcev, katere so poslali v vojno. Belgijci, ki se branijo delati v nemških strelnih jarkih, so zvezani z verigami in ,ne dobijo ničesar jesti, dokler ne popadajo na tla od lakote. 1000 Bulgarov ujetih. London, 14. nov. Iz iSoluna se poroča: Srbska armada je pri reki Černa zasedla vas Cer-na ter pognala Bulgare proti severu. Vsi bulgarski protinapadi so bili odbiti z velikimi Jgubami za Bulgare. Proti za-padu so Srbi napredovali v sftieri proti Elisele. Po srbskih napadih pretečeni petek in soboto na bulgarske utrjene postojanke1 ob Čuki gorovju, so Bulgari dobili pomoč, nakar, so napadli znova srbske postojanke. En tisoč Bulgarov je bilo ujetih pri teh napadih, nadalje osem nemških teških topov in 22 strojnih pušk. Od 14. oktobra so Srbi zaplenili nemško-bulgarski armadi vsega skupaj 56 topov. Nemci pričakujejo vojno z Norveži. Berolin, 14. nov. Nemška vlada je dobila odgovor od norveške vlade glede submarin-skega vprašanja. Nemško časopisje pripravlja nemški narod na morebitno mogočnost vojne z Norveško. Ljudstvo na Norveškem je silno vzrujeno proti Nemcem, ker nemški sub-marini neprestano potapljajo norveške trgovske ladije. Kaj mislijo Bulgari o miru. Berolin, 14- nov. Bulgarski ministerski predsednik se je v svojih zadnjih pogovorih z ra^' znimi državniki precej temeljito izjavil glede bodočega miru. Povedal je, da je položaj za centralne objasti jjrtco zadovoljiv. Nadalje se izjavil, da mir v Evropi se ne bo sklenil na mirovnih konferencah ampak* se bq sklenil na biji«*« Baje bodejo posamezni gene-raln na bojiščih podpirali mir, Konečno pravi minister Radi-slavov, da je položaj za Bulgari jo jako ugoden. Aktivnost avstrijske mornarice Dunaj, 14. nov. Vojni urad poroča, da je avstrijska mornarica tekom te ,vojne potopila 28 sovražnih ladij in sicer eno francosko oklopnico, eno Kri-žarko in en submarin, dve torpedov^ it* eno topničarko, dve laški oboroženi križarki, tri laške male križarke, šest laških torpedovk in sedem laških submarinov. Poleg tega je bila potopljena ena angleška križarska. Večji del teh ladij je bil potopljen in uničen z avstrijskimi minami, nekateri v pomorskih bitkah, nekaj pa s pomočjo submarinov. 19. žensk ubitih. Berolin, 13. nov. Balkanski ekspresni vlak, ki vozi med Be-rolinom in Carigradom, je v nekem predmestju Berolina za-Vozil s polno paro v oddelek žensk, ki so uslužbene pri železnici. Devetnajst žensk je bilo ubitih. ' • c» --—o- —Pri pondeljkovi seji mestnega zbora so hoteli narediti postavo, glasom katere se mrli-čev ne bi sriieTo prevaTati v ambuličnih vozovih. Toda postava je propadla. Dr. Bishop mestni zdravstveni načelnik, se je izjavil, da bi bila taka postava enaka oni postavi, ki pravi, da če v eni sobi umrje kak človek, da se dotična soba ne sme več rabiti za stanovanje kake druige osebe. —Poročila sta se Louis Ker-žič in Ana Urbančič. Bilo srečno! ' • . -^Premog se je znižal za $2 na toni tekom pondeljka in torka v Clevelandu. —Uspeh, ki so ga dobili pro-hibicijonisti v Michiganu pri zadnjih volitvah, ne da počitka suhim pristašem v dišavi Ohio. Takoj začetkom decembra bodejo pristaši suhih pripeljali v državo Ohio najboljše govornike, ki zastopajo stranko suhih. Meseca novembra leta 1917 se bodejo namreč vršile zopet volitve v državi Ohio za suho in mokro. Trikrat so suhi propadli in ponovno so zopet sklenili, da uisilijo volitve zmernim državljanom države Ohio, ■ o Trije Hughesi so propadli. Pred tremi tedni so imeli trije možje v svetovni politiki veliko besedo, in vsi trije možje so se imenovali Hughes. C. Hughes je bil republikanski kandidat za predsednika Zjed. držav, pa je propadel. Sir Sam Hughes je bil canadski minister za milicijo, ki je moral v torek resignirati na povelje vlade. William Hughes pa je avstralski ministerski predsednik, ki je doživel poraz v Avstraliji, ker je ljudstvo volilo proti splošni vojaški dolžnosti. Trije Hughesi, v rteh tednih, so dobili tri poraze. -» Kadar kupite kake potrebščine pri kakem trgovcu, kupite le tedaj, če ste videli oglas v nagem listu. Ako ga ne vidite, povejte takemu trgovcu, da n«] oglašuje v listu, ker sicer bo-dete kupovali pri trgovdh, k! z vašim denarjem pomagajo podpirati vai Ust. [Glasovi naših rojakov 1 iz ruskega ujetništva. Iz mesta Srednji Lgarlik, Stavropol guberniia, Kavkaš-ka Rusija, nam je poslalo nebroj slovenskih prijateljev, ruskih ujetnikov, pozdrave. Pismo se glasi: Počutimo se srečne in zadovoljne v Rusiji, daleč od svetovnega klanja. Jesti imamo dosti, gorja nobenega, vsak zasluži za življenje in kaj hočete,še več v vojskif Rusi so z nami jako prijazni, in nikdar nisem videl bolj uljudnih ljudij kot so Rusi. V avstrijski armadi so nas pehali v bitke, tukaj nam pa Rusi strežejo kar se da. Vsi se zavedajo, da so naši slovanski bratje, da smo bili kot Slovenci prisiljeni iti v boj z nemškega kajzerja. Vi pa, dragi Slovenci v (Ame- riki, bodite srečni in zadovoljni, ker ste svobodni in ker vas ni zadela vojna nesreča. Upajte pa, da bo mogočna Rusija po vojni skrbela za vse Slova- ; ne. Pošiljamo vam prisrčne pozdrave iz Rusije, podpisani: Anton Gregorec, stavbeni tehnik iz Mengša, Kranjsiko. Štefan Skok, stavbeni tehnik iz Cepovana pri Gorici. Valentin Vrhovnik, Koseče pri Kamniku, Kranjsko. Franc Turšič iz Begunj pri Ccrkntci in Franc Mlakar. Franc Zafred, Stara Sušica, Notranjsko. Josip -Mi-lavec, Ilirska Bistrica, Kranjsko. Naslov naš je Anton Gregorec, Ekonomie Bagdikov, Srednji Egorlik, Stavropol gu-,bernija, Rusija. Ameriške železnice so vložile tožbo proti osemurnem: delu. New York, 14. nov. Velike ameriške železnice so vloižile tož-bo pri sodnijah Zjed. držav, da preisrtcujejo novo železniško Adamson postavo, ki regulira delo železniških uslužbencev na osen) ur. Sledeče železnice so uložile tožbo: Santa Fe, Missouri Pacific, Chicago, Burlington in Quincy, Chicago. Great Western, Chicago in Eastern Railway. Vse te železnic^ se ne podajo novi postavi, kakor jo je naredil kon-&S&.Ji. fiLpstedoyajujeni mil", sednika Wilsona, ampak hočejo najprvo na sodnijah dognati ali je postava veljavna ali ne. V pondeljek, 13. nov. so se v Washington!! sešli zastopniki železnic in železniških unij, toda niso mogli priti do nobenega sporazuma. Uaije železničarjev trdijo, da nova postava odločno pravi, da se ravna plača železniških uslužbencev po osemurnem delaifl niku, dočim železniške kompanije trdijo, da morajo železni' čar j i;, kot dosedajJ narediti s svojimi vlaki gotovo število milj, predno so opravičeni do -gotove plače. Unija železničarjev zastopa mnenje, da če se železnice ne < podajo novi postavi, ki govori, da Sinejo /deviški us)Wfc„ benci delati le osem ur na -je državljanske papirje in se izjavil, da neče biti ameriški I državljan. V posebnem pismu na sodnijo se je Rev. Clafenbeck izjavil, da niemu nikakor iti mogoče prenesti, zakaj je bil Wilson zvoljen... Ubogi J revež! Mogoče bi bil nemški kajzer boljši predsednik Amerike! I I n* n _ JLj^ i^I B J, ilV jt*^ 1VI i il\ M Fb. A^k \ . __ » NAROČNINA: Xfl Am#r»*o - Za Cttxfd. po poJiti $4.00 Z*a Btfropo - f+.OO Vosamtxna J t ex) i I Ka - 3c V»» j»lww Jtpltl III //?£; Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio muter the Act tf March 3rd, 1879. -—-1--- No. 135. Wed. Ncftr. 15. 1916. Vera v politiki. V Zjedinjenih državah nima vera popolnoma ničesar opraviti v politiki. Tako je določeno v ustavi Zjedinjenih držav, ki je največja postava te svobodne republike. Tu v svobodni republiki vsakdo lahko živi po svojem prepričanju, pripadniki vseh ver imajo ene in iste pravice, spoštuje se vera vsaka, najsibo turška ali katoliška. Radi verskega prepričanja se ne sme nikogar preganjati, versko prepričanje ne sme biti ni-j kjer ovira za kako službo, ka-i toličan (je lahko predsednik ali, pa protestant ali prostozidar ali svobodomislec. Če hoče gotova skupina ljudi narediti cerkev, jo lahko naredi in jo morajo sami vzdrževati, sami vse plačevati in država nima pri tem ničesar. Cerkev in država sta torej v Ameriki popolnoma ločeni.j Cerkev in vera nima pri poli-'( tiki ničesar opraviti. In pri svo-( bodo ljubnem Amerikancu je vsak verski agitator v politiki naletel na najhujši odpor, .v, merikanec spoštuje versko prepričanje vsakogar, pusti pri mi-( ru vero in verske postave, toda ne dovoli pa nikdar, da bi vera imela kaj opraviti pri politiki. j In drugače tudi biti ne more. Kajti zgodovina vseh stoletij je pokazala, da je ravno ve-| ra v politiki naredila narode najbolj nesrečne. Ozrimo se na Špansko. Ta država je bila svo- j je dni najbolj mogočna država ( •veta. Reklo se je, da v tej državi solnce nikdar ni zašlo. Toda verski prepiri v politiki so jo popolnoma uničili. Narod je več dat za vero kot na politiko, politika in vera se je mešala skupno, ne da bi se vsako posebej ločilo. Pojmi se zmešajo. Vera si začne prilastovati stvari, ki spadajo le v politiko, in politika se poslužuje vere, da zmaga, To je skrajno škodljivo za državo, objednem pa sramotilno za veto, ki se ne bi smela dati ponižati na nivo političnih prepirov. /Pbsledica takih bojev in mešanja vere v politiko, je bila ta, da je Španija popolnoma propadla, da je danes ena najbolj revnih držav na svetu., In špansko ljudstvo, ki je strogo katoliško,.še danes nima pojma o^tem, da vera ne sme Imeti pri politiki ničesar opraviti. Drugi vzgled nam je Avstrija. V Avstriji ima-vera v politiki veliko besedo. Vsi ško-fje in drugi visoki cerkveni dosto* janstveniki imajo veliko besedo v Avstriji pri državni upravi. Ti zborujejo v takozvani "gospodski zbornici", kjer ti cerkveni knezi dobro skrbijo ne za blagor države ampak za blagor svojih škofij in dohodkov. Zato pa je le v Avstriji mogoče, da n. pr. piarlament dovoli, da se duhovnom zvišajo plače. In tu se godi očitna krivica. Kajti vlada pobira davke od katoličana, protestanta, pravoslavnega ali mohamedanca, od vsakega enako. In ti davki gredo za plačevanje duhovščine. Tako se n. pr. pripeti, da gre protestantovski davek za katoliškega duhovna in obrat-' no. Vera ima v avstrijski politiki jako mnogo opraviti. Zato pa je Avstrija ona dežela, ki je tudi dajala pred vojno največ izseljencev. Nad 200.000 ljudi s« je vsako leto izselilo iz Avstrije v Ameriko. Zakaj? Zato leer vlada tam ni taka, da bi delala v splošno ljudsko korist, ampak je zanemarjala ljudske koristi, mešala vero v politiko, in to meianje daje za vsako državo najslabše posledice. Na Francoskem je vera od- pravljena od državne politike. Cerkev in politika sta ločena. Večina Francozov je katoličanov, in zato se jim mnogo bolje godi kot ljudem v Avstriji, kjer sta vera in politika skupaj, dočinf je v Franciji vsako za sebe. Francoski narod je premožen, nobenega izseljevanja ni iz Francije, kajti država skrbi za blagor svojega naroda kar se tiče gospodarstva in politike, cerkev pa oskrbuje le duševno delo med prebivalci. In Francija je svobodna republika, prosta vseh cerkvenih vezij, močna in bogata. V Rusiji je tudi vera z državo in politiko s-klopljena. In dokler se to ne odpravi, narod v Rusiji ne bo mogel tako napredovati kot bi moral. Država sama za sebe s svojo politiko naj skrbi za splošno blagostanje ljudstva, ■ brez upljiva vere in cerkve, cerkve pa naj po svoje skrbijo za "duševne potrebe." V Ameriki je od pričetka republike vera privatna stvar, politika pa skupna stvar v vsem. Vera s politiko nima ničesar opraviti, politika pa z vero ne. Mnogokrat se v Ameriki zgodi, da n. pr. člani ene verske sekte pomagajo članom druge verske sekte, toda v političnih vprašanjih so popolnoma različnega mnenja. To upljiva jako blagodejno na razvoj naroda..'Cerkve vršijo svoje dolžnosti v cerkvah, v politiki pa molče, in zato imamo vlado, ki skrbi za telesno blagostanje in napredek naroda, ne da bi se vmešavala vera v to. Zato pa se izseljujejo ljudje iz takih držav najbolj, kjer se meša vera v politiko, a nasprotno, kjer imajo to stvar ločeno, je izseljevanje omejeno, ker se ljudstvo doma dovolj uspešno počuti. Versko prepričanje vsakogar naj se spoštuje, ker to je nekaj osebnega, lastnega. Politika pa mora biti vsem skupna, vsem enaka, namreč delovati za splošni napredek naroda. Le v državah, kjer je tako, je tudi napredek, nasprotno pa kaže vsa zgodovina, da kjer se je mesa la vera v politiko, je propadlo blagostanje naroda. Ameriška ustava pravi: Spoštuj versko prepričanja vsakogar, toda nikdar ne vlači vere v politiko, ker ena vera je lahko dobra za enega, druga za druzega, a tretji je sploh ne mara, dočim mora biti. napredek in blagostanje naroda za vse dober. In glavni cilj politike je. da fce narod počuti srečnega. 1 o Dopisi. I Cleveland, O. Nič nam ne »tri bližajoča se zima. To se Vidina tem, da se vseeno dobro bavamo. čeprav nas je zapustilo gorko poletje. Celo poletje so bili krasni izleti na farme pod cvetočimi jabolki, po zeleni travi. Prišla je jesen, prinesla nam je hladnejše sapice, morali smo opustiti izlete. In kaj bodemo sedaj, smo pričeli misliti tisti, ki ljubimo dobro in pošteno zabavo? In pri seji dr. Zvon je bil stavljen predlog, da se priredi zabavni večer. In podpiran je bil enoglasno. Vedeli smo, da dr. Zvon vselej priredi jako lepe zabave. Mati Stepčeva je skrbela za to, da je padlo dosti ' vojakov, namreč živalske vrste, da so ti padli vojaki zboljšali 1 zabavo. In prišel je dan lepe zabave. 2e ob 5. popoldne sc ki so /apeli krasno pesem "Slovan". ?Pbleg tega so darovali društvu Zvon lepo svoto v podporo, za kar jim bodi izrečena 1 iskrena zahvala. In bilo je okoli enajste ure in sem že mislil,; da bo kmalu vsega konec, ko se odpro vrata na široko in vstopijo* dragi znanci in prijatelji iz St. Clair ave. Glej jih no, sem si mislil, kdo neki je pričakoval te goste? In bili so v resnici, izvrstni fantje od pevskega društva Edinost, tako da so bila zbrana tri slovenska pevska društva z nad 40 pevci. In udarili smo jo skupno ono krasno znano: "Slovenec i Hrvat !" Stene so se tresle od močnih glasov in navzoči so z največjim veseljem poslušali. E-dinost je zapela "Jadransko morje" in "Lahko noč". Moram priznati, da tako (krasnega petja še nisirio slišali tu okoli, in vsa Čast pevcem dr. Edinost in izvrstnemu pevovodji Mt. Kogoju. Torej hyala vsem skupaj, ki ste se zabave udeležili, vsem gostom, pevcem in društvom. Na svidenje pri prihodnji zabavi. * J. Blatnik. Chicago, 111. Slavno uredništvo. Pošiljam vam tu dopis iz naše slovenske naselbine in lipam, da zagleda beli dan. V Narodni dvorani na 18. cesti in Racine ulici je naše chitaško novo ustanovljeno tamburašKo in pevsko društvo "Lira" priredilo veselico z igro, petjem in godbo. Ker se je te slavnosti udeležilo mnogo chicaških Slovencev in Slovenk, smo Imeli jako lepo in navdušeno zabavo,-Rada bi nekoliko opisala veselje in zadovoljnost, ki je via-, dalo. " Program je otvoril g. Paul Schrjeller. Orisal nam je napredek slovenstva v naši novi domovini. Občinstvo je pazljivo poslušalo in mu večkrat ploskalo. Po govoru g. Schneller-ja so pripeljali na oder gospoda J. Weblerja, in po kratkemj nagovoru so mu pripeli znak društva "Lira" na prsa, katero društvo je on ustanovil. G. Webjer se je v toplih besedah zahvalil za skazano udanost in ljubezen. Sledilo je burno ploskanje po celi dvorani. Za tem je nastopil moški zbor društva "Ljubljanica" iz Waukegan, 111. Jako ubrano so zapeli: "Buči, buči, morje Adrijansko, nekdaj bilo si" slovansko!" Občinstvo je kar strmelo, ker tako krasnega petja nismo pričakovali. Izurjeni waukteganski pevci so zapeli nadalje "Slovenec i Hrvat", nakar ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Gotovo nam bodejo čvrsti pevci še dolgo v spominu. Gospa L. Nema-nich in gospodična E. Karnik ste zapeli "Na tujih tleh" s spremljevanjem glasovirja, na katerem je igrala jako spretno gospa Muha s spremljevanjem violine, pri kateri se je odlikoval g. P. Ahačič. Te Slovenke so pri nas v Chicagi znane kot izvrstne pevke in so bile jako prisrčno pozdravljene. Potem so nastopili naši tamburaši, ki' so nam zaigrali "Valovi Jadranskega morja". Potem se je pa dvignilo zagrinjalo in zagledali smo cvet slovenstva na odru, IPtevsko društvo "Lira" je zapelo "Nase gore" in "Stu-denčku", nakar se je pričela igra. katero so prav izvrstno rešili fantje od samostojnega fantovskega društva "Danica." Bilo je dosti smeha in zabave. Konečno se je g. Schneller zahvalil društvu "Ljubljanica" Iz j Wauikegana. 111. ki so prišli k nam in tako krasno zapeli, kakor tudi sam, pod. društvu "Danica." ki je tako izvrstno rešilo svojo ulogo. Sledila je( splošna zabavai n ples. Pozdravljam vse cenjene či-| tatelje tega lista in mu želim | mnogo uspeha! Antonija Omerza. --o- . Tiskarna "Clevelandska A-merika" je edina slovenska unijska tiskarna v državi Ohio. Slovenska društva iz vzhoda kot iz zapada naročajo pri nas tlaLlfiim ^ tasKovme. Kupujte pri trgovcih, katerih oglase vidite v ttstu. PCI ^IJC. J^Sk" _i* 1 Ameriški konzul iz Belgije Brand Whitlock, sporoča o strahovitih nasilnostih, katere so Nemci prizadjali Belgijcem. Nemci se obnašajo v Belgiji nesramne je kot zadnji barbarski narod. Belgijska vlada bo v nekaj dnevih izdala slovesen protest celemu svetu, ker so Nemci polovili v Belgiji 40.000 moških in jih uklenjene odpeljali v Nemčijo, kjer morajo delati kot sužnji za Nemce. Resnična dejstva, katera sta prinesla na dan belgijski kralj Albert in stari kardipal Mercier so taka, da se človeku ježijo lasje. Na podlagi sledečih dejstev bo izdal belgijski kralj svoj protest y imenu belgijskega naroda: V Belgiji vlada brezposelnost, katero so pa Nemci zakrivili brez vsakega ugovora. Po nekaterih krajih Belgije je dosti dela, drugod pa zopet ničesar, in nemška vlada ne prepusti delavcem, da gredo iz enega kraja v druzega, da bi drugje delali. Belgijci bi jako radi delali v korist svoje domovine, toda nikakor nečejo delati za nemške voja-šike namene, ker s tem sami sebi silno Škodujejo. v O teh strašnih razmerah je bil obveščen tudi papež v Rimu, ki se pripravlja, da napiše ostro protestno noto nemški) vladi radi deportacije Belgijcev. Kardinal Mercier, cerkveni glavar katoliške Belgije, eden najbolj spoštovanih cerkvenih prelatov, ki se je vedno upiral okupaciji Belgije od strani Nemcev, je izdal slovesen protest vsemu civiliziranemu svetu proti deportaciji Belgijcev. Protest je datiran 7. novembra in je podpisan po » kardinalu Mtrcierju in od vseh belgijskih; škofov, raz ven od škofa v Bruges, s katerim kardinal ni mogel priti v dotiko. Kardinal pravi v svojem protestu : "Položaj, kalnega denunci-ramo civiliziranemu svetu, j^ sledeči: 400.000 belgijskih delavcev nima kaj dela po krivdi nemške vlade, ki neče dela preskrbeti. S dostojanstvom čakajo ti mučeniki konec svoje bridke preskušnje. Toda zadnje čase se je pripetilo, da so obo roženi nemški vojaki mahoma udrli v stanovanja teh mirnih delavcev. Trgali so otroke od starišev, soproge od žensk, očete od otrok. Z bajoneti čuvajo ugrabljene moške in 'pretijo ženskam, ki hočejo zadnjič videti svOje može. Z bajoneti podijo otroke, ki se jokajoč hočejo posloviti od svojih očetov. Te ujetnike /enetejo skupaj v čet? po deset alt .Ivaj- I . .. .j • j j i . način je prišlo na tisoče Belgijcev v nemško sužnjost. In Nemci ne pobirajo samo take, ki nimajo radi krivde Nemcev dela, ampak celo može, ki neprestano delajo.... Nemška brutalnost se je pokazala z vso silo v Belgiji. Dne 6. okt. je belgijski nemški guverner 'podpisal ukaz, da se 1110-I rajo delazmožni Belgijci odpeljati v Nemčijo, kjer bodejo delali kot sužnji. T^. ukaz je najbolj peklenska odredba, kakor jo more uresničiti le naj-večjpa brutalnost. Nemški gene al Sauberzweig je izdal pch velje,' da mora vsak okraj v Belgiji prispevati gotovo število mož. Katera vas ali mesto nt dalo gotovega števila mož, kakor je zapovedal general, se je kaznovalo z 10.000 markami globe ali pa je bil žu-pan in vsi veljavnejši možje v mestu ali vasi zaprt tri leta. Belgijce so zaprli v velike barake, kjer so jih nekaj dnij držali, nakar so jih prisilili podpisati pogodbo v nemšiken jeziku, kamere pogodbe Belgijci niti razumeli niso. V tej pogodbi so se ti nesrečni ljudje, zavezali, da bodejo delali za Nemce za 8 centov na dan. In Nemci niso nič izbirali, ati je bil ikdo oženjen in je moral pustiti za seboj otroke in ženo, ali je delal ali je bil brez dela. bo-igat ali siromaš, samo da je bil zmožen za delo. Vse te moške so uklenili v verige in jih odpeljali kot navadne sunžje v Nem čijo. .Mnogo sto teh nesrečnih ljudi so Nemci prepeljali do nizozemske meje, kjer so morali delati strelne jarke za Nemce. Mnogo tisoč nesrečnih Belgijcev mora kopati strelne jarke in delati utrdbe v njih lastni domovini, v Belgiji, za Nemce, proti samim sebi. Ta položaj je enak, kot če bi otroci sli iz svoje materine hiše, nakar bi se zabarikadirali pred hišo in streljali v materino sr-cc! Mnogo tisoč Belgijcev je bilo posdlanih prtd Verdun, kjer 5o morali v najhujšem ognju popravljati razbite nemške Vrte, ostale uporabljajo /.a fronto, 'kjer popravljajo nemške železnice. Kdor ni hotel delati, mu niso dali jesti, dokler se od laikote ni zgrudil. Ameriški poslanik Brand Whitlock je vse to skrbno popisal in poslal predsedniku Wilsonu natančno poročilo teh strašnih dogodkov: 'Belgijci usmiljeno kriče proti Ameriki za pomoč iz te sunžjosti, ker so prepričani, da Nemci odnehajo, o-zreie z Bulgari. in konečno, ko ie bila še trohica srbske armade zmožna za nadalino vojskovanje, ie prišel Mackensen z floo.ooo možmi nad Srbe in jih 'Vremaeal". Taka zmaga ie lahka, toda danes, ko ima nasproti večjo armado, dasi ni tako velika kot je njegova lastna. pa Mackensen ni več junak. ampak navaden nesrečni general, ki se mdra umikati. Pa Rumuncem ni samo pomagala hrabrost in njih armada ampak tudi njih naravni »pripomoček. Rumunci so odprli jezove, ki so napeljani ob Donavi, in tla, kjer je stala Mačkensonova armada so bila skrajno neugodna za bojevanje in natialjno prodiranje. To bi bil en vzrok, zakaj se je Ma- Dalje na tretji strani. Mi raje damo kvaliteto! Kadar kupiš Prince Albert tobak, bodisi za pipo ali cigareto, kupiš kvaliteto — ne pa kupone ali premije. Teh se ni še dajalo s Prince Albertom! Ne narodna in ne državna prepoved glede rabe premij ali kuponov ne more škodovati njega prodajnaju. ^Prince Albert te ne grize in ne peče. Grizenje inpekočine so vzete po patentiranem procesu, ter zadovolji v pipi ali cigare-' ti Ima dober okus, kateri se ti bo tem bolj 1 priljubil, čim več boš kadil ' K^r prince Albert I In »olfu.tai humldorjl t. J® * intni kristala!' humirfarji ■ -__.)___| ---«— Um gubo »»rti. rnt national joy tmotm x j ■ ■ Ta tobak dolgo gori in da popolno zadoščenje. Prince Albert se lahko zvije, ker je rezan za to. In ne izgubiš časa, če ga zviješ v cigareto. . Hvaležen bodeš sam sebi, če bodeš rabil ta tobak, ker potem bo* sam vedel, da je Prince Albert dober. Tudi bodeš vedel, zakaj kadijo Prince Albert tobak možje po celem svetu — ker je tako hladen in prijazen. R X REYNOLDS TOBACtO CO, * C. r tU šn* W Un toh b**rt ISST." A M irni AR Llzz:. ■ ■ • •;] 3222 LAKESIDE AVL ---— S« priporoča SLorencem t obilen oblak. Točna poatre-iba. Vedno »Tele pijlče. - v National Drug Store! Slovenska lekarna. ogal St. Clair ave. in 61. cele« posebno skrbnost/o izdeluje 10 zdravniške predpise. V za >gi imamo vse, »kar je treb najboljši lekarni. . (45 T^ftea, Vil doktor ve bTMim, cUe« ni ajsfSY tmm *«*)« i« ujfbUjiUi mA-.tII. 4m w M nun utira viti. V«il MkpvBitid r*c«pti »»rajoprftlT mto Mmim, kj«r bod«j« »d.Uml mrnUmim* pm ialjl «ir»Tmik«. Im.no tudi p^okto Bwnijavih pr*dm«tov, to«Utaik potreb. Hh, Afer, dav il»dk*|«. Gnenthers Sloven. Lekarna, AddUon Rd. rogal St. Clair Arm. ; FINO VINO • (redno dobite pri Josip j I Koželu. Belo niagara in | ; concord' vino. Posebno J ; ženskam je moje vino zna- ; j no. Po stari navadi Josip ! Kozely, 4734 Hamilton ave : ^iiiiiii|iiiii»iii»iiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiij SLOVENSKA I GOSTILNA . M«r dobit« fino pi. ja£o, dobra poetra-ibo. Prodajamo igpoj« in lik«rj« tudi sa domač« potreb« n*at«ki*nic« in galono. I—' ■"■! ■ < !■ I CtM w«m K Mni«bt*l JOSIP KALAN, •101 ST. CLAW AVE. VELEVA2NA KNJIGA. Izšla je velevažna I S knjiga za ameriške Slo- S Q vence, pod naslovom 2 I "Slovenija Vstani!" S P delo našega slovenske- rj P ga učenjaka in delav- g K nega Jugoslovana dr. (j £ Niko Zupaniča. Ta knji- g js ga bi morala priti v 5 g vsako slovensko hišo v £ g Ameriki. Ta knjiga bi E § morala biti evangelij za | I ameriške Slovence, kar I S se tiče naše Jugoslovan- | S ske politike! Nad sto | I strani obsegajočo knji- 1 S go krasi pet izvrstnih jg I slik velikega pomena. | 3 To knjigo dobijo v ro- | S ke slovenski ujetniki v | 9 Rusiji. 5000 knjig je po- ^ !J slanih v Rusijo Sloven- | I cem. 5000 knjig je na- E [i menjenih ameriškim | jS Slovencem! Bratje, sezi- i g te po tej knjigi, ki ve- 5 Jg lja le 50 centov. Zriven i K dobite veliko mapo ju- 9 n goelovanske zemlje t Na- 3 R roča se pri nas, ali pa j g, naravnost od Dr. Niko | I Zupaniča, 1369 K 40th j g St Cleveland, Ohio. ^ M . . . . „ | vv i 7 ll/1^ I/UUI -mivlIlCI livvCitfte (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT « t driavi Ohio Utt t dri«Ti Ohio v J ^^BH^ Sedež: CLEVELAND, OHIO ppi'ffr-1" ' i : t t ■■'..n ... ■ i ■■ ^^S^^^IlSHHšmVFifrraT::-..:;^ i t a =5 . VRHOVNI URADNIKI: PREDDSBDNIK: JOHN OORNl'K, <105 trt. OLAIR AVBNUB. KH PODPREDSEDNIK: PK4M0i KOGOJ, 3*04 8T. OLAIR AVE. KIJ TAJNIK: FRANK HUD O VERNIK, 1651 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S, 1052 EAST 62nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E LlfllKAR, 6117 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Frank M: JAKAIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUS 6819 Bonna ava. Frank ZORIC, 5909 Frosser ava. Frank OBRNE. 6033 St. Clalr ava. Anton ORDINA, 6127 8t. Clalr ave. Ignac SMUK. 1051 Addison Rd. * Anton OfflffR. 1158 E. 61st St Sede vrhovnega odbora se vrftljo vsako Četrto nedeljo v meeecuc mL mh 9 30 dopoldne ▼ pisarni vrhovnega urada. HvPlaarna vrhovnega urada 0052 B 62nd St. drugo nadatropja, Pdaj. Cuyahoga Telefon Prlpoeton 1276 R. i ■lF vel dopisi, druge uradne atvarl ln denarne naJtainlca. naj te D po*llj%Jo na (vrhovnega tajnika. Zverino glsallo: "CLBVBLANBWCA AMERIKA" Nadaljevanje iz a. strani. p>j -—- Skensen ipričel umikati. Toda vprašanje na drugi strani je, li niso jezovi ob Donavi ravno oliko škodovali Rumuncem :ot Maokensenu? Rumunci so e nahajali severno od Macken-ena, ia povodenj bi nje ravno ako ovirala pri napredovanju ot je ovirala Mackensena. Toda pri koncu še nismo. S em, da se (Mackensen umika, jfe ni rečeno, da nemška kam-anja v Dobrydzi ustavljena, dackensen se la«ko drži ob čr-i Cernavoda^Constanza in se u uspešno ustavlja nadaljnim aipadom. Edino kar moremo 0 danes z gotovostjo trditi je 0. da Rumunska ne bo posta-t druga Srbija, niti druga Bel-ija. Mi smo to trdili že v p«* pbnem članku pred tremi ted- 1 in naša trditev se je izkaza-, kot resnična. Skoro vsi listi, ovejfcski, hrvatski, ameriški, emfcki so trdili: Rumunija je rtuga Srbija. Nemci so zavla-ali v Rumuniji, Nemcem se se posreči, proti Nemcem ne lore nihče nič. A mi smo^ rekli e pred tremi tedni, da bodejo femci doživeli poraz v Ru-lunski in tako se je zgodilo, ikdar ne smete soditi vojne-a položaja po prvi zmagi, ka- Iali ta. Vselej rite vse točke >tem naredite e nismo še nik-n je "Glas Na-1, da je Rumu-je druga Srbi-:m ne more ni-da «bo radi tega emogočena, pa ravno narobe, je krivo prero-el in ni nikdar sm mnenju. Na Iniška .mnenja jc je ravno to-t so se zanesli iliki volitev za sredo, 8. nov. a" prinesel po-rani, da je &u idsednikom, da e sliko Hughe-;a predsednika, kot bodočega In "Glas Na-em silovito po-dokazal, da u-)ene razsodno-►iše v listu, se obe zgodi. Tu-iel v sredo, 8. > pisali, da je lughes zvoljen ,.da je negotova nagiblje bolj cot proti Hu-omenili radite-okazali, da so "Glas Naroda" ima urednik plošen položaj, jlas Naroda" danes rudeči, ji dan nedol-e pokazalo, ko Karpatih, doka-so Rusi šli iz > se jeT.pri Ru-*ih je trdil, dp okazalo se je i volitvah. Ne-rnjaštvo, to je nih produktov nazaj na vojna Sedmogra-mške ter av- strijske izvežbane armade sre-. če. Rumunci drže Falkenhayna t v kleščah, pridobili so precej , novega ozemlja, Falkehayn pa , nikamor ne more. Edino kar L gre v korist Nemcev ter Av-, strijcev je dejstvo, da so bili . Rusi prisiljeni poslati večje od-, delloq grmade v Transylvanijo, i in torej Rusi ne morejo nadaljevati ofenzive v Galiciji in i ;Volyhniji. In s tem uspehom so Nemci precej zadovoljni, . dasi na Rumunsko ne morejo.' Na ostalih bojiščih je bilo , precej mirno pretečeni teden. , Lahi so nehali s svojt> ofenzivd proti Trstu. Porabili so mnogo , smodnika, precej moštva prido-, bili nekaj zemlje, toda v os-ta-. lem je ostalo vse po starem. , Italijani so sicer bližje Trsta, toda Trst še ne bo padel kmalu. Medtem se pa vsi Čudimo kaj dela general Serrail, zavezniški poveljnjk vojnih čet na Balkanu. Serrail ne sili za no-, beno ofenzivo, le junaški Srbi zahtevajo boje, .toda Serrail jih držt nazaj. Kaj namerava Serrail? Kaj nameravajo za-, vezniki na Balkanu. To je danes najbolj zagonetno vprašanje. Delna rešitev tega vprašanje obstoji v tem, da zavezniška balkanska armada še ni dovolj organizirana za skupno delo, ker se nahaja v tej armadi preveč pisano vojaštvo raznih narodov, drugič pa vtem, ker zavezniki se še danes ne morejo zanesti na Grško. • o-- Amerikanec sem. Časopis "The Washington Voter" prinaša jako lep članek o pomenu ameriškega državljanstva. Glasi se: "Amerikanec sem. Sovražim vojno in ljubim mir in čast.j Moj oče se je boril v civilni] vojni, ker je vedel, da se bori: za pravico in svobodo. "tMoj oče je umrl na bojišču v Gettysburgu. "Zapustil je udovo in pet malih otrok. "Ko sem bil še otrok pri nogah svoje matere, sem jo slišal, ko mi je opisovala grozote vojne leta i86r. In nfoja mati je jokala. "Bral sem besede generala Shermana, ki je dejal: "Vojna je peklo!" "V duhu si predstavljam žalost in gorje teh silnih časov, smrt in razdejanje vidim v vsakem mestu, v vsaki vasi. "čujem krik mater, vidim žalne znake udov, vidim smrt kako kosi med moškimi in žen-' skami; čujem pretresljive klice otrok, ki zaman kričijo kdaj se vrne njih "daddy." , "fBred seboj vidim deželo, ki je bila nekdaj bogata na pridelkih, in ta dežela je danes bolj; >j sirotna kot če bi jo opifstoši-lo sedem suhih egiptovskih let. 1 Frel seboj vidim deželo nekdaj mimo in bogato,, toda danes je ta dež(ela najbolj žalostna, kar se jih nahaja pod sinjim < solncem. || . "Jaz sovražim vojno. ' "In v duhu si predstavljam silno gorje, ki vlada sedaj y Evropi, strašno klanje — za- 1 kaj? za koga? Kdo more odgovoriti? • ' "In tresem se — kakor vsi pravi Amerikanci — da bi ne J ki ^ ^ ^ rite v. To- meti smo, imeli smo dobrega predsednika, ki je obranil Ameriko pred vojno. "Ameriška Čast je večja brez vojne, ker vojna ne reši časti, vojna ne koristi človeški družbi, vojna pohujša človeško družbo, jo podivja, da je človek pod )ben zverini. In zato sovražim vojno, ker sem Amerikanec. Mj^f "Dovolj smo imeli očitanja, od enega ali ' druzega, kfer se nismo podali v vojno, očitanja od mož, katerim je več osebno koristolovstvo kot narodna varnost in čaSt. "Toda ameriška zastava pla-pol«^ danes neomadeževana, dočim se evropske zastave tresejo od krvi in sovraštva. Jaz ljubim Ameriko, ker Amerika ljubi in spoštuje vse narode. Ljubim Ameriko, ker Amerika da-Tje. vsem narodom svobodo. A-| merikanec sem, odkritosrčen* svoboden človek, s sovraštvom do nikogar, z ljubeznijo do vseh." f . ... :. ■ J POZOR! ZAKAJ?? ČAKAJ! Slavnemu občinstvu v Collinwoodu in okolici si usojam naznaniti, da sem popolnoma pripravljen za zimske čase. Svo jo, zalogo blaga sem tako spo-polnil, da nimam več prustora kam bi blago djal. Zatorej uljur dno vabim eollinwoodske Slovence in Slovenke, ter Hrvate in Hrvatice, da se ob vsakem času poslužijo moje trgovine. Možje in fantje, pri meni dobite lepe in trpežne suknje in obleke po zmernih cenah. O-četje, pripeljite svoje sinove v mojo trgovino po obleko ali suknjo. Samo jaz Slovenec jih imam v Collinwoodu in okolici. Sveta dolžnost je, da podpirate domače podjetje,* ker tudi jaz podpiram vas. Sosed gre vedno k sosedu za podpor6, ne pa v mesto, 'kjer ve da rte bo( dobil podpore. Ne glejte na velika okna in na kričeče napise, zakaj velike in kričeče oglase in plakate plačate vi ne pa trgovec, ker taka stvar velja na tisoče dolarjev na leto. To plačajo odjemalci, ne pa trgovec. Žene in dekleta, pridite k nam, oglejte si naše blago. Jaz 'mislim, da gotovo naredimo kupčijo, samo če k nam pridete. Ne bom pisal, da imam dva tisoč sukenj ali pet tisoč kikelj kakor pišejo drugi, zakaj ker nisem jaz milijonar, sem revne matere sin. Imam pa prilič-no zalogo dekliških oblek in sukenj. Le pripeljite ve slovenske matere svoje hčere k meni, v moji trgov.ini dobite dovolj vsega, kar pripada k dobri in trpežni obleki." Nadalje imam precejšno za-.logo -čevljev za moške, ženske in otroke, po jako zmernih cenah. Jaz nisem cen povišal kakor so jih vmestu, pri meni so še navadne cene, ne pa polovico višje. Rojaki in rojakinje, pridite k vašemu dobro znanemu trgoveu in rodoljubu JOSIP GORNIK, 67a E. 152nd St. Še nekaj naj omenim. Delam nove in popravljam stare obleke in suknje. Popravljam tudi za ženske. Naj omenim še, da sta 2 začela v Collinwoodu z razprodajo, eden prav^ da gre iz trgovine, drugi pa da bo opustil trgovino. Pravita, da imata mlado blago, mogoče deset let staro, torej rojaki upoštevajte domače trgovce, ki dr?e z vami. *Ako nimam jaz doma take suknje kakor bi jo vi radi, tedaj grem z vami, kjer kupujem blago, pa si lahko zberete. kar želite! To velja za moške, ženske in dekleta. Slovenka dobi de)o za hišna opravila. Dobra plača. Vprašajte pri Dr. Kem 6202 St. Clair ave. (136) NajnovejSe fine in trpežne ženske .in otročje suknje dobite ve Soba a kopališčem se odda za dva fanta, brez hrane. 1254 E. 58th iSt. (13S) —* T" ■ " ——■■■—--* Tho^inE Za prehlajen vrat in grgranje. Notranje sdravllo za prehlajen vrat, hrlipavost ln vnetje vratu. Vipia-šajte doktorja xa grgranje, pa vam pove, da je veCfha gigraftlh sredstev neuijpe&na, ker kvari xobe. Kupite , steklenico Thoxlne tln prepričajte se, da dobite prarvo. Lekarna vam povrne denar, če nlate zadovoljni. Thoxlne j«, otročji prijatelj, prijetno ln varno. Kupite steklenico danee. (-3) Poskusna steklenica 25, prava steklenica 50 centov. • Naprodaj je jako lep "counter" za mesnico ali grocerijo, na vrhu s fino brušenim steklom. Naprodaj je tudi cash registef in nekaj polic ali stelaž pripravnih za grocerijfko ali drugo trgovino. Prav poceni. 1125 E. 138th St (136) St rS •■;'; 1 i^JN ■ | m* • a I I . ,, 1 . T l Slovenka dobi službo za hišna1 opravila. Plačam $35 na mesec Vpraša naj se pri F. Plevnik, 3(877 Lakeside ave. (135) -- (134) Želim se naučiti voziti avtomobil ali truk. »Priporočam se slo-1 venskim podjetnikom. Vpraša se v uredništvu lista * (135) Najboljše ženske, moške in otročje svedre (jopiče) dobite vedno po nižji ceni kakor kje drugje pri Beno B. Leustig, 6424. St Clair (Wed. XI14) Želim dobiti s6bo s hrano ali brez hrane, in sicer med 120. in 150. cesto, blizu St. .Clair ave. Prijave uredništvu. (136) Zakaj je prro leto otroka najbolj važno. Ker t tem letu nahjitreje ra-, ste in -ta raet mora biti stanovitna ln zdrava. Ce ne morete dojiti otroka aH Če njegova hrana ni prav Una, rabite 4cul73o7cfav EAGLE BRAND CONDENSED MILK T M K on •OI NAL Hrana M daje moč, ki Ima vse potrebne elemente, da ohrani zdravje ln moč otroku. • Izretlte ta kupon danes ln ga poiljlte na (C. A. 15. Nov.) Borden's Condensed Milk Co. New York, N. Y. la dobite zastonj v slovenskem jeziku navodilo in 52 strani iknjlgo "Otroško zdravje«', )'.m v." "Tako, ;nko, Vratislav, sp'.d Vratislav kmetski sin u Radovja, pa le gospod zdaj, imeniten gospod, tega pa nj sinttu •.oj.'a, da bi bila midvv kar tako kot nekdaj, ko so še z menoj na počitnicah krave pasla po senožetih in sva ogenj kurila in kostanj pekla, pa si storije pripovedovala. Leta teko, leta minejo in jaz sem se postaral in posivil in oslabel sem, oh oni so pa postali gospod, imeniten in pa lep, prav lep gospod." Tako je pripovedoval od samega veselja Matijec ter gobo kresal, da bi> dišečo gosposko smodko zažgal. "Kaj drugega se pomeniva, Matijec, jaz sem se pol potujil v petih letih," povzame mladi gospod in hlapcu po novi šegi z užigalnimi klinčki smodko zažge. *Totujili se niso, pa se niso, prejšnji Draganov Vratislav so prejšnji. Včasih smo jih pa kar "Slavčka" klicali, pa nič drugače. Zdaj pa se ve, da jih ne smemo več, imenitni so in študirani na visokih šolah, mi smo pa le kmetici, nevedni kmetici in ostanemo. Pa kaj so rekli in dejali, da se kaj drugega pomeniva? To pa to, pa oni naj začnejo oni, ki so bili v cesarskem mestu in so morda kdaj pri priložnosti celo s presvetlim cesarjem govorili. Ne da bi dejal« da bi bila tako kakšno rekla kot midva tu le na praš-nej cesti, tega ne tega. Ali naš milostljivi cesar so neki iako prijazen in predobrega srca, vsakega radi poslušajo, zakaj pa bi njih ne, ki so učeni in 5tu- i? v ■ "v % - - i ■ dirani. Pa jaz sem tudi ugibal i že in dejal: Matijec, ko bi se ti ■ posrečilo kdaj v svojem življe- • nju v cesarsiko mesto priti, kar se ti ne bode, toliko poskusiš, • da do svitlega cesarja prideš, z 1 njimi govoriš in jim svoje križe in težave potožiš in odkriješ. Oni so že mnogemu revežu po-mogli iz stiske in so mu. In kako bi mu ne! Denarja imajo kolikor hočejo, saj ga sami delajo, kadar in kolikor jim ko bi mene na primer za cesarja izvolili, pa bi bil svetu večno hvaležen za to. Toliko bankovcev, petakov in stotakov in / Vseh vrst bi naredil, da bi na vsej božjej zemlji ne bilo berača fn stradača. In tistemu našemu mešetarju Pipcu, ki mu hočejo kočo prodati io mu za žganje in tobak vedno primanj-I kuje, bi kar tako tisočak vrgel in dejal: "Tu imaš, pa opomo-zi si in kupico si ga privošči, ker si učen čjovek in po nemško umeš jezik majati in se pravdati na vse mogoče pečate." Tega čudnega modrovanja je bilo Vratislavu naposled vendar le preveč. Le nekaj polovičnega odgovori njegovim besedam, in še le ko voz vrh strmega klanca dospe, dvigne prst in pravi: "Matijec, čigavo pa je ono belo poslopje nad domačo vasjo, ki se že od daleč vidi?" ■"Čigavo neki ? Ob zdaj pa še tega ne vedo, preljubi. Slavček, da imamo na Radovji gospoda za soseda in da oni, .kjer je pred malo leti robidovje rastlo, gradič v nebo moli. Saj pravim, pa prav imajo, potujili so se, ker ne znajo, da je neki gospod Kolovski, mi mu le "gospod" pravimo, Zabrdje kupil, lepo poslopje sezidal in da smo 'ga celo za župana na Radovji izvolili." "Ni mogoče, ni mogoče, Matijec. To mi je pa novo to, in radoveden sem na svojega, kakor trdiš, gosposkega soseda. To ne bode napačno, če dobim ( v daljnem pogorju omikanega človeka za dolgočasne brezde-lavne ure.'' .'fbslednje besede je govoril Vratislav s posebnim naglasom in veseljem, vzel iz torbe daljnogled in je svoje dolgo zapuščeno domovje raz klanca ogledoval. Matijec pa je prst desne roke na čelo položil, pokrivalo ne-' kako na oči pategnil, mlademu gospodu hrbet obrnil, ka-' kor da bi hotel reči: "Saj sem dejal taka gospoda, tu jo imaš. . Dokler je doma kratke hlače trgal, bil mu je dober (Matijec in mu je bit. Zdaj pa, ko nekaj ve, obrača se od domačih in se veseli tujstva. Vse so enake te gosposke vrane t" Tako nekako je modroval -Matijec, čfe smemo soditi po njegovem modrem, nekako ne-voljnem obrazu. Potem je pa kakor v maščevanje visoko bič povzdignil, urneje raz klanca vozil in po krivem nedolžno konjsko hrbtišče strojil. Mrak se je ulegal na zemljo. Na zahodu je rudela večerna zora. Tiha in nekako praznična je bila dolina. Govor je umolknil na drdrajočem vozu, in tiho, nekako otožno tiho je bilo v prsih mladega doktorja. Tam se razprostira ponižna vasica, kjer je zagledal svet, tam moli rudeče barvani zvonik v nebo, in okoli njega se vrsti grob za grobom, — tam počivata že tudi. njegova roditelja, oče in mati, zopet tam leži zelena seno-žet, senčni gozdje, kjer je preživel mladostne ure. A koliko je tudi spremenjenega tu? To košato drevo je bilo pred petimi leti šibko, brez kinča. Kjer se razprostira zdaj rumeno polje, stala je gošča. Marsikatera lesena koča je spremenila svoje lice odslej, marsikateri sosed in znanec mu ne bode stisnil več desnice in dejal: "^K si prišel, Vrati- slav, prišel še enkrat pogledat gorsko zakotje? Je-li, povsod je lepo, damo pa najlepše? Domu žene nekaj nepopisljivega vsakega človeka, saj še ptica, pravijo, obišče enkrat pre« smrt drevo, kjer je počivalo njeno gnezdo." Take misli obspo našega mladega -prijatelja, ko vse vozi proti večeru po znanem domačem potu v rojstno, dolgo zapuščeno vas. Ko bi hoteli po teh znamenjih sklepati o notranjosti, o značaju človeškem, in*ko bi naša sodba kaj veljala, dejali bi: Dober človek, dober in nepopačen mora biti to. Kako rado se potuji sicer v tujem mestu v »tujem duhu izrejena mladina! O ljubezni govori in poje, ono najlepšo iskro in kinč najblažji čut pa izgublja, čut, Ifi nikdar ne goljufa, nikdar ne greni: ljubezen do svojega" naroda, do domovine. Četrto dejanje. Kopica bosopetih, kuštrovih, razoglavih vaških fahtičev v zamazanih hodnikovih srajcah in prtenih hlačah, roke v zija-vih ustih ali za hlačnim robom, Oblegala je isto popoldne Dra-ganovo poslopje in čakala v božjem strahu, kdaj se pripelje Draganov mladi gospod. Pripovedovale so jim namreč matere že davno, da študira Draganov Vratislav za takega doktorja, ki vse ve ter ljudi zdravi in veliko čast uživa; Ze beseda "doktor" bila je čudno tuja bosopetim paglavcem. Zakaj pa tistemu sivolasemu gospodu z velikimi naočniki in širokokrajnim pokriva-lom iz bližnjega trga, ki ttidi ljudi zdravi in mrliče ogleda-vat hodi, zakaj le 'njemu — "padar" pravijo, pa ne "doktor"? Da poslednje mora kaj posebnega biti. Taki doktorji menda drugim ljudem niti podobni niso, pravi mustačarji gosposki in kdo ve kaki morajo biti! Tako je sklepala mlada vaška deputacija, ko je doktorja pričakovala ter zaradi tega na jed in marsikatera materna naročila in zapoved pozabila. Zdajci se čuje vozno drdra-nje. Vrišč nastane med mlatji-no, paglavci zaženo glas: "Hitimo, zdaj Je se pelje!" in vde-ro v tek po prašnej cesti. V tem trenutku jih prehiti drdrajoči voz in se ustavi pred Dlkganom. ■ako se začudijo fantje, ko viciijo stopati raz voza .prijaznega mladega gospoda s polno rumeno brado. Prav nič mu nimajo oporekati. Samo tista , brada jim ni povšeč, sicer bi bil dobršen sicer. Pa že more tak6 biti, -Oklenejo naposled. Kdo ve, ali niso doktorji, ka-koršen je Draganov Vratislav, , primorani takovih brad nositi , in ali niso zaradi tega tako hu-, do učeni. Enako sodbo in popis razne-so potem hitro fantiči po vasi, in isti večer je bila po vsem Radovji govorica o Dragano-vem doktorji in njegovi rumeni bradi. Vratislava ni pričakovala samo vaška mladina s težkim srcem, temveč tudi neka druga oseba. Isto popoldne se je več potov odprlo oknice v Dragano-v^j hiši kakor je bila sicer navada, in mlado žensko lice se je oziralo radovedno po cesti in tja proti klancu nad vasjo. In ko se je čulo drdranje po vasi, odpro se urno vežne duri, na prag stopi sedemnajstletna rumenolasa deklica v. nekakej prazničnej opravi in belem predpasniku: mlada Vida hiti k vozu pozdravljat svojega brata. Ali si prišel, ali si prišel? Pa doljjo te ni bilo, silno dolgo, dragi Vratislav," vzklikne deklica in objame svojega brata. "Moralo je biti tako, moralo, Vida. Bilo me ni, dolgo me ni bilo in še bi se ne bil vrnil, ko bi ne ljubil tebe in svoje domovine." V takem razgovoru stopata Vida in Vratislav čez dvorišče in ko prideta do klopnice pod stardavno lipo pred vežo, ustavi se mladenič, zre na prazno mesto in pravi potem: "Veš Vida, kdo je sedel redno ob poletnih večerih na tem mestu in kdo meje spremljal po „„j ; V* I tem potu preti pcxiroi ietir Deklica molči, a še tesneje oklene svojo desnico okoli mla-denčeve pazduhe, povzdigne oči v njegovo lice in šepeče: '^O Vem, o vem, dragi Vratislav. Boljše bi bilo pač, da bi ne vedela. Povem ti, kadar se ozrem tja v ozidje poleg zvonika in na to zapuščeno klopni-co, spomnim se, da sva zapuščeni siroti, da najinih roditeljev več ni, več ni." Mladenič ne odgovori tem besedam, temveč stopi urno čez vezni prag v hišo, kjer se je rodil. Tam že čaka mladega gosta belo pogrnjena miza in vabeče rumene vino se mu smeji naproti. (Dalje prihodnjič.) Čedna soba se odda v najem za dva fanta. 1180 E. 61st St. Perica sprejema pranje na dom Vprašajte na 1064 E. 61. (137) Odda 60th St ftdrav. T. J. KBRN, 6204 St Clalr ave. . Seje se vrle vaak drug! Četrtek v tneeeou ofc 8 tvefier v Joa. Blvkovl dvorani 6006 at Clalr ave. "SLOVAN" it. S. Pred«. Martin torn, 6605 Bonna ave, ta]. Joe. Skupek, 6026 Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6024 Bt. Clalr ave. idriv. F. J. Kern, 6204 8L Clalr ave. Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Joe. Blrkovl dvorani, 6006 0t. Clalr ave. "SV. ANA" it 4 preds. Ivana Qornlk, Q076 B. 61*t St tajnica Fr. Trbeftnlk, 1177 Norwood blag. Terezija Ogrlnc, 6124 Glase ave. zdrav. J.M. Sellftkar, 6127 StClalr ave. „ Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob & zvečer v John Ordlnovl dvorani, 6026 St. Clalr ave. "NAPREDNI SLOVENCI" It. 5 preds. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ar«, taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St. Clalr ave. xdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Qrdlnoyl dvorani, 6026 St Clalr ave. / "SLOVENSKI DOM" It. 6. Prede. Fr. Lopati«, 14224 Sylvia av«. taj. John Konrenčtt, 766 B. 200th St. blag. John Fabec, 766 B. 200th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. |f -NoT it 7. " ttS^toBto V <ŽSran!S1872 »*46Ui blag. Joe. Berkopec, 1890 B. 45th St zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clair ave. Zboruje vsako pfno nedeljo v me-a ecu ob 10.20 dop. v Joe. Blrkovl dvo-nuni, 6006 St Clalr ave. *KRAB" M. a i preds. Frank Legan, 676 B. 160th St taj. Ignac Medved, 16726 Saranac Rd. blag. Ferd. FerjapCie, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. t cerkveni dvorani na Holmes ave. "GLA8 CLEV. DELAVCEV" It 9. preda. Frank BUtenc,. 1042 B. 61th St taj. John Brodnik, 6516 Junlatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addleen Rd. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vssko tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl djvoranl, 6121 St Clalr ave. "MIR" it 10. Pred«.Tomaž Mervar, 8662 B. 82nd St taj. FlorUan Cesar, 3669 B. 82nd St blag. John Vlntar, 3614 B. 81at Bt sdrav. F. J. Kuta, 8726 Broadway B. B Zboruje vsako fletrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevl dvorani, 8627 B. 82nd St "DANICA" It 11. Prede. AS- Zalokar, 1081 Addleon Rd. taj. F. Hudovernik, 1062 B. 62nd St blag. Ana Blatnik, 6304 St Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave. Zboruje vsaki drugI torek t meeecu ob 8. zvefier v John GrdLnovi dvorani 6026 St Clalr ave. "RIBNICA" It 12. preds. Fr. Vlrant 969 Addleon Rd. taj. Frank Lunka, 6623 Carry ave. blag. Nick Vidmar, 1145 B. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave. Zborujte vsak drugI Četrtek v mesecu ob 8. zvečar v John Grdlnovl dvorani, 6026 St Clalr ave. "CLEV. SLOVENCI" »t 14. Prede. John Korn 1168 B. 60th St taj. Anton Ahram, 6486 Stanard ave. blag. Frank Branoelj, 6616 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.80 dopoldne v John Grdlnovl dvorani, 6026 St Clalr ave. "DR. A. M. SLOMftK" H. 16. preda. Joe. Meglič, 6614 Sohaefer aVe. taj. Leop. KuMan, 6316 Carl ajve. N.B. blag. Frank Kobe, 1221 B. 61st St zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClalr ave. Zboruje vsalko iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v Šolski dvorani sv. Vida. "FRANCE PREŠEREN" It. 17. Prede. Fr. Sodnlkar, 1082. B. 64th St Wajntk J. Jbvnlkar, 6124 St Clalr ave. blag. A Anllovar, 6111 St Clalr ave. zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClalr ave. Zboruje vsako prvo sredo v meeecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani, 6026 St Clalr ave. "SV. CIRIL IN METOD" it 18. preds. J. Zakrajlek, 6218 St Clalr ave. taj. John Vid eat voli, 1163 E. 61st St blag. Anton Balca, 1016 B. 61st 8t zdrav. J.M. Sellikar, 6127 StClalr ave. Zboruje veako četrto nedeljo v meeecu ob 2. popoldne v lolski dvorani av. Vida. OPOMBA: Vsako spremembo naslova teh uradnikov se mora takoj naznaniti ns vrhovnega tajnika. |©b 2. uri popoldne v J. Grdlnov^ dvorani. - Vstopnina od 18~»&. Ista prosta, od 26—86. leta 92.00, od 36—40. ' lita 92.50. Rojaki se vabijo k otoUnema pristopu. Predsed. F. Koren, 1683 HL 41 Bt. I. taj. F. KoSmerU, 466 B. 152 St J O. taj. J. Stampfl, 6127 St Clalr. blag. John Germ, 1089 B. 64th St Zaetopnlk za sapadno stran, Geo. . Kofalt 2028 W. 106 St sa Newburg 1 John Lekan, 8614 B. 80 St < i »«■■< i ---a- Samostojno žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro,) IPtredeednlca Mary UlČar, 1197 B. i 6let St tajnica Fannie Trbetnlk, t 1177 Norwood Rd. blagajni ca Kat Penne, 1188 Norwood Rd. | Drultvo zboruje vsak drugI četrtek ob 8. zvečer v Grdlnovl djvoranl. Dru&tvenl zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 8t Clalr ave. j | _..._. .._■■. . .i | 8AM08T. KRANJSKO PODP. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, prede. J. Vidmar 3666 B. 81. St taj. J. Trček >696 B. 78. St. S. B. I blag. Aat Fortune 3596 B. 81. St. Nadsornlki (oftdsdnem sastavqno-ia-, In spremljevalci) Fr. Maver, Jos. Pepel in John Perko. Vratar 1 Alojzij Gllha. I * P.'In P. dr. VRH PLANIN ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v meeecu v Juratovac dvorani, 16820 Calcutta ave. preds/J. Ivančlč, 16706 Waterloo taj. M. F. Intlhar, 16712 Waterloo blag. Fr. Mramor, 433 B. 168 St.. Jan.4917 u DrtUITVO CARNIOLA *T. 493 * L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnlk, 1882 B. 43. Bt taj. Jul. Brezovar, 1178 B. 60. St. finančna tajnica ln blagajnioa: Mary Do]es, 1019 B. 76th St. rboruje vsaki prvi In tretji torek pr meaecu ob 8. sveder v John Grdlnovl dvorani, 6026 Bt Clalr ave. ■ep. 16. 'i DR. SV. JANEZA KRST. iT. "iV. C f J. 8. K. J. preds. A. BranUelj, 1046 B. 61. St taj. R. Perdan, 6024 Bt Clalr ave. blag. Al. Zakrajlek 1016 B. 62. St. sestop. Fr. Mllevec, 1029 B. SL St zdrav. F J. Kern 6204 St Clalr Av. Drultvo zboruje vsalko tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6026 8t Clalr ave. i ^_______________j Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NEWBURG, O. prede. Fr. Kokotec, 8103 Marble i taj. Jak. Volcanftek, B.82dn St blfcg. J. SUnončlč, 8722 B. 77th St Dr. W. Hopkins. 8018 Jones Rd. I - Drultvo Je vstopnino znMalo sa 0>ol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v meeecu v Tomalln dvorani 8112 Martle ave. i jr . n. ... _H i Telovadno In podporno drultvo "8LOVEN8KI SOKOL" ■tar. J. Kalen, 6101 St Clalr ave. taj. T? Hudovernik 1062 B. 62. St blag. John Pekolj, 6011 Bonna ave. zdrav. FJ. Kern 6202 St Clalr Av. Drultvo zboruje vsako drugo pe-| deljo v mesecu ob 9. url dop. v mall Schwalbovl dvorani, dec,-16. dvorani. . . avg. 16. a -'-* DRUŠTVO 8V. BARBARE *T. 6. Spadajoče v Forest City, Pa. preds. J. Krom ar, 998 B. 6 3rd St I. taj. Joa. Terbovec, 1636 B. 38 St Redne mesečne seje se vrle vsako četrto soboto v meecu v j. John Grdlnovl dvorani. » - t r tal. Ane. MurkJč, 1363 £D. 83rd J do v meeecu <*> poi 8. «ve*er v fl Grdlnovl dvorani. J.----i i i mm*mmmmm~A DR. Z. M. B. Nač. F. H. Mervar, 1361 B. 66. St L podnačelnlk Andy Sad ar, podna-1< (Vlniku* namestnik JOS. Vesel, j prede; J. Megllč, 6614 Bchaefer Av h podpredsednik; Mike tele, I. taj. L. Mrhar, 1159 B. 58th St Y\ B. tajnik Joe. Glavič; blagajnik I Math Glavloh, 6306. Glaes ave. Drultvo Zboruje vaako tretjo ne- ( deljo- oto 2. pri ipop. v Knauaovi f dvorani. aug. 16. J ' "8RCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v meeecu I ob 1. popol, v Knausovl dvorani, [j Sprejema člane od 1«—15 lete. W BoluiAUa podpora je |6 dh teden, [ $300 amrtnino za (1.00 na mesec. U Preds. J. Pekolj, 1197 E. 61fit St. D L taj. M. Oblak. 12?5 B. 60th St. | blag. Frank Oot, 1031 B. 61at St. f zdrav. J.M. SBLIBKAR. 8127 St I Clalr ave. EDINOST. Slov. Nar. Pav. Pod. Sam. di$fl preds. MIh. Kos, 1420 B. 49tFI tej. John Jadrič, 1426 B. 40th !■ blag. A. Zavlrlek, 33 32 St. Clalr A«| adratv. F.J. Kern, 6204 StClalr Av,| Drultvo zboruje drugo nedeljo v i meseca dop. na 3044 St Clalr j ave. Sprejema rojake ln rojakinje a od 16—40. leta. Pevske vade vsak | torek ln četrtek zvečer na 6025 H St Clalr ave. 8AM. POD. Dfl. 2U2M8ER0 1 preda. R. Maver, 4220 Superior. I taj. John Roje, 1392 B. 47th St ] blag. Fr. MarelM, 4331 Superior ] zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr I Zboruje zadnjo nedeljo v mosecu I ob 2. url popoldne, na 3044 St 1 Clalr avs. Drultvo daje 17 bol- I nllke podpore na teden In za |150 I plačuje se $1.00 na mesec. Roja- I ke ae vabi k obilnem pristopu/,j m are. 17. J H MLAD. DR. SV. ANTONA PAD, | preds. D. Blatnik, 8641 B. 81st 0t I Itatf. Joe. Lekan; 8668 B. 81st »11 EL taj. Joa. iPapel. blagajnik vfl fikufca. 3682 B. 98th St po«. ] načelnik Josip Hribar. Druitvene seje se vrle vsako 4.1 nedeljo v meaecu v loMskl dvorani J ^ SLOV. NAR. CITALNlCA^ ' Ima svoje prostore na vogalu A I 61st St kn Glass ave. To je •dl* i al elovenekl kulturni zavod v I Cleveland u. katerega član ki čls- I nlca bi moral MU vsak savedea I Slovenec ln Slovenka. Mesečni- I na anaša eamo 26 centev, ln zato I lahko dobivate vse boljto sloven- I ake knjige in čitalnica razpolaga I s vsemi alov enakimi, deloma hr- 1 vatsklml In englelkkni čaaoplet I Seje se vrtijo vsaki četrti fletr- I tek v meeecu r Oitaldoi. Vpile I vas lahko vsak zaveden Oltakil- j Prede. F. J. Kern, 6204 St I taj. Ignac Grill, 6029 Glaes M l blag. John Oebular, 1807 B. 60. I kolekter. K. Rogel, 1229 B. 68. J SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo r me-1 eecu v prostorih na 3044 St Clalr I ave. Predsednik Frank ftpelkp 26041 St. Clalr ave. tajnik Frank Rusi,] 6104 St Clalr ave. blagajnik: Johni Fortima, 1276 East 43rd Street! Zdrkvnlk sa sprejem ^ovlh bratov: 1 Frank J. Kern, 6202 St Clalr avej S-' "41 SODNUSKO ODOBRENO ^^^^ —13 Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN 1 vprašaj in .staoe ameriški držav- govori za one, ki (jas. Ustava, progla- pn^vc bočejo postati držav- site? svobode in po- qam. To knjkico jeN | stave ameriške [repu- feSl odobrila sodmja ZjwL blike. ^^P ^^ Cena 25c TISKALA m ZALOPl A "CLEVELANDSKA AMERIKA" •US ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE T AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST.CLA1R AVE. CLEVELAND, OHIO v. .--i-*— - - • , \sZjfcm , ... , '' i*