forint urad ?0!1 Catovec — Vedagspottam! )C!S Ktagentvrt '....... Štev. 8 jf54$) Novo zgodovinsko obdobje v odnosih med Ameriko in Kitajsko Združitev in ne razdruževanje V zadnjih dneh so biii zakijuini pogovori med strankami o novi občinski strukturi na Koroškem. Vse !taie, da bo v bistvu obveijai prvotni uradnižki načrt koroSke de-ieine viade in ne bo prišio do ši-toke prostorske rešitve, kakršno je predvideva) drugi načrt. Kijub temu pa bo izginiio precej občin, ki se če vedno boij aii manj protivijo ukinitvi in združitvi. Vzroki proti združitvi so raziični. Da ne upoštevamo zgodovinsko-hadicionainih in osebnih teženj, ki !o razumijivo vsepovsod žive, so drugi vzroki povsem tehtni in ne-ovrgtjivi:takoziasti ne veija v poi-"! meri giavni argument zagovornikov združitve, češ, da bo za nove občine z večjim števiiom prebi-vaistva več javnih sredstev iz tako imenovanega občinskega izravnai-nega skiada, ker sredstev z združitvijo samo ne bo več; Se boij govori proti združitvi dejstvo, da bo v večjih občinah manj neposredne demokracije; prav tako pa je jasno, da imajo v večjih občinah svojstvene interesne skupine in o-sebne iiste manj izgiedov, da bi se uveijaviie in dosegie tudi zastopstvo v občini. Me nazadnje pa je upravičen tudi strah, da bodo dosiej samostojne občine v novi občini kot obrobni kraji manj upoštevani in pospešeni kot občinski centri, kar veija Če v večji meri, če gre pri občinskem centru za pretežno industrijsko in trgovsko središče, pri pri-Hjučenih obrobnih krajih pa za Pretežno kmečko-gospodarske predete. Vsi ti vzroki veijajo razumijivo v Če večji meri za dvojezično ozem-ker je z njimi skoraj vedno povezano hkrati tudi nacionaino vprašanje. Tako se v novih večjih ob-tinah marsikje siovenska narodnostna skupnost ne bo mogia tako uveijaviti, kakor se je v stari ob-t!ni; ziasti z novo občinsko upravo *a Siovence ne bo takega neposrednega kontakta, kakor so ga hneii v dosedanji upravni enoti, da spioh ne govorimo o nevarnosti novega geta močnejšega siovenske-9a obrobja v novih občinskih struk-'urah. Zato koroški Siovenci ne samo v Prizadetih občinah, marveč koroška s!ovenska narodnostna skupnost *nt ceiota z upravičeno zaskrbije-"ostjo spremijo dogajanje okoii Združevanja občin in je Zveza sio-Venskih organizacij pristojne obia-in odiočiine činiteije v viadajo-^ strank) jasno in resno opozoriia "o svojstveno narodnostno probie-"*otiko, k) je pri združevanju dvoličnih občin ne smejo prezreti, se na) ne ponovi zgodovinsko dejstvo, da so se spremembe obeske strukture izvajate vedno na Škodo siovenskega avtohtonega prebivaistva. Move občinske strukture današnje mobiine družbe ne smejo raz-nvajof) in razdruževati, marveč jo n*erajo še boi) povezovati in združevati. To pa bo uresničeno v dvo-jnztčnih občinah samo tedaj, če ne raziike med občinskim sredi-?tem in občinskim obrobjem, če edo pravice, ki pripadajo sioven-narodnostni skupnosti po držav- Ameriški predsednik Richard Nixon biva ta teden na uradnem obisku v LR Kitajski. V današnji dobi zelo pogostih državniških obiskov bi se pravzaprav morali čuditi, zakaj naj bi ravno Nixonov obisk pomeni) tako važen in celo zgodovinski dogodek. Ampak je v resnici tako. Ne samo, da je Nixon prvi ameriški predsednik, ki je stopil na tla LR Kitajske; predvsem je to prvi obisk na najvišji ravni med državama, ki sta si skozi dvajset let vse do tega tedna stali nasproti kot .sovražnici" v nenapovedani vojni. Torej predstavlja ta obisk prvi korak po poti, ki naj bi pripeljala do normalizacije odnosov med obema državama. 2e iz tega stališča gledan je obisk predsednika Nixona na Kitajskem izredno pomemben — pomemben v sedanjem trenutku in po vsej verjetnosti pomemben zlasti z ozirom na bodočnost. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da sta si v Pekingu segla v roke Nixon kot predstavnik vodilne sile kapitali- „Luna 20" se vrača V č/nf/), &O Š/rO&a rod?M javnost z zan/ntanjen! spreTn/ja o/?;s& awer;s&ega predsednica N;'xona na Aitaj-sCen;, so sovjeti znanstven/C; zaCe/ež;7; nov aspeZ? pr; raziskovanja veso/ja. Prejšnji teden so izstre/i/i avtomatično postajo „LaWa 20", ki je v začetka tega tedna mek-ko prista/a na površini Meseca. Povsem avtomatično je opravila do/očen raziskova/ni program ter zkra/a vzorce Mese-čevik ra/. Potem je k;7a, spet povsem avtomatično, izstre/je-na s površja Meseca nazaj proti Zem/ji, kjer naj ki danes mekko pr;'sta/a z z/;ran;'n!; vzore; z Meseca. Nov podvig sovjetske znanosti in teknike je zarast sp/oš-nega zanimanja za Nixonov okisk potega/ skoraj neopaženo. A/jak tema pa predstav/ja ve/;/; aspek za nada/jnji razvoj veso/jskik raziskav. ni pogodbi in ustavi, veijaie tud) v novih občinskih strukturah na vseh živijenjskih področjih: v upravi, v šoii, v vzgojnih in rekreacijskih u-stanovah in ziasti tudi v gospodarskem pospeševanju in prav tako pri topografskih napisih. Ma teh področjih deiitev na zgoi) nemške kraje na eni in dvojezične kraje na drugi strani v občini sami — aii se ta nasianja na števiike ijudskega štetja aii na druge kriterije, je nebistveno — ne bi pomenita združitve občine in povezovanja družbe, marveč bi nasprotno biia dejanska razdružitev občine in raz-dvojitev družbe, kar bi nosiio v sebi kai novih nacionainih sporov. To pa ne more niti ne sme biti namen nove občinske strukture. -c/. stičnega sveta in Mao Ce Tung kot predstavnik zmagovite kitajske revolucije. Saj je bila ravno Amerika do nedavnega tista, ki je z vsemi svojimi močmi in s pomočjo svojih satelitov na vse najrazličnejše načine skušala zavirati razvoj časa. Nikdar ni hotela priznati zmage revolucionarnega gibanja na Kitajskem, upirala se je sprejemu LR Kitajske v OZN, podpirala je Čang-kajškov režim na Tajvanu, ki še danes sanja o zopetni .osvoboditvi" kitajske celine. !n ta Amerika se je zdaj takorekoč čez noč sprijaznila z dejstvi, ki jih je vse do včeraj zanikala in zavračala. Tako gledano so koristi tega obiska seveda precej enostranske, kitajske. Ampak obisk bo imel koristi gotovo tudi za drugo stran, ameriško. Nixon se je za potovanje v Peking odloči! iz posebnih povsem določenih vzrokov. Osebno mu gre pri tem za to, da bi si kovat .kapital" za letošnje predsedniške volitve. S tem, da je odprl vrata v novo obdobje ameriško-kitajskih odnosov, si je prav gotovo utrdil svoj položaj. Poleg tega je od njegovih razgovorov v Pekingu pričakovati, da se bo pomaknilo za korak naprej tudi vprašanje Indokine, kjer bi morebitni konec vietnamske vojne pomenil za Nixona važen argument. Ne nazadnje pa je ameriške koristi tega obiska treba videti zlasti tudi v pogledu na igro velikih sil, kjer sta si doslej delili vloge le Amerika in Sovjetska zveza, medtem ko se bo v bodoče vedno bolj uveljavljala na odru svetovne politike tudi še LR Kitajska. Vzrokov torej dovolj, da obisk predsednika Nixona na Kitajskem svetovna javnost v pretežni meri ocenjuje kot izredno važen dogodek. Seveda pa so tudi tukaj izjeme. V Sovjetski zvezi in nekaterih drugih socialističnih državah nad obiskom prav nič niso navdušeni; nekateri ga ocenjujejo celo kot poskus cepitve socialističnega tabora ter Kitajski očitajo, da izdaja koristi svetovnega socializma. Nezadovoljstvo pa prihaja do izraza tudi na nasprotni strani, predvsem na Tajvanu, kjer spoznavajo, da ureditev odnosov med Ameriko in LR Kitajsko pomeni konec njihovih sanj o zopetni .osvoboditvi" kitajske celine. Ne glede na ene ali druge pridržke pa je že danes jasno, da bo trenutni obisk predsednika Nixona imel posledice tako za neposredne ameriškokitajske odnose kakor tudi za bodoči razvoj svetovne politike. In še eno plat tega dogodka je treba videti: Prvič v zgodovini LR Kitajske je resnica o današnji kitajski stvarnosti prodrla v svet brez vsakih ovir in omejitev. Kakor da bi odkrili novo svetovno čudo, a-meriški novinarji, ki spremljajo Nixona, navdušeno poročajo, kako so Kitajci .vljudni in prisrčni". In novinarji odkritosrčno priznavajo, da je to zanje .pravi šok" po vsem tistem, kar so o Kitajcih doslej slišali ... Uspeta prostava ob kutturnem prazniku V sredo je Siovenska prosvetna zveza priredita v ceiovškem Domu giasbe izredno uspeio ter kuiturno-umetniško kvaiitetno proslavo, s katero je počastila siovenski kuiturni praznik, posvečen največjemu sio-venskemu pesniku Francetu Prešernu. Ob tej priiožnosti je SPZ podeii-ia tudi iani razpisane iiterarne nagrade, ki naj bi biie pobuda za književno ustvarjanje med koroškimi Siovenci. in za podeiitev nagrad je izbraia prav ta dan, kajti — kakor je uvodoma poudari! predstavnik SPZ dr. Joško Buch — .to je hkrati tudi naš najiepši po-kion našemu veiikemu pesniku, zakaj z iastnim ustvarjainim deiom iahko upravičeno rečemo, da koroški Siovenci po svojih močeh soob-iikujemo siovenski kuiturni prostor". (O nagrajencih bomo podrobno poročati v prihodnji števiiki.) Kuiturno-umetniški spored večera so izvajati priznani umetniki iz Sio-venije: sopranistka Vanda Gerio-vič, basist Ladko Korošec, vioiinist Rok Kiopčič in pianist Marijan Lipovšek. Njihov izvrstni nastop je bi! detežen navdušenega sprejema pr! števitnem občinstvu, med katerim so biii tudi mnogi ugiedni predstavniki, kot jugosiovansk) generaini konzu! Bojan Lubej in konzu! Branko Čop, dežeini posianec župan Hanzi Ogris, preiat Aieš Zechner, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, predsednik MskS dvorni svetnik dr. Joško Tischier in drugi. Predvsem pa je biia v razveseijivem števiiu zastopana naša miadina. Norost današnjega etoveštva ki daje za vojsko več kot za šoto in zdravje Ne samo leta, marveč dolga desetletja se že vlečejo razne konference in pogajanja, ki naj bi privedla do sporazumov, s katerimi bi napravili konec nebrzdani oboroževalni tekmi. Nekaj manjših uspehov so že dosegli, ampak tekmovanje v oboroževanju se ne samo nadaljuje, temveč — vsaj glede na sredstva, ki jih vlaga človeštvo v vojaške namene — še stopnjuje. Za današnjega človeka je značilna norost, da v vojaške namene porabi znatno več kot za svoje zdravje ali za svojo izobrazbo. In sicer so izračunali, da gre danes na svetu za vojsko kar za 40 odstotkov več denarja kot za šolo in izobrazbo. Pri tem pa moramo upoštevati, da predstavlja ta odstotek nekakšno svetovno povprečje, kar pomeni, da je tudi mnogo dežel — posebno v nerazvitih predelih sveta — kjer za vojsko porabijo dvakrat toliko kot za šolanje. Sploh je nerazviti ali tako imenovani tretji svet najbolj prizadet z današnjo oboroževalno tekmo. Seveda porabijo zaostale dežele številčno razmeroma malo sredstev za vojsko v primerjavi z bogatimi državami. Toda za prebivalca zaostale dežele je breme nekaj sto šilingov gotovo bolj občutno kot pa za prebivalca bogate države nekaj tisoč ali celo desettisoč šilingov. Ravno nerazvite dežele pa so hkrati tiste, ki bi jim bilo šolanje najbolj potrebno. Ker pa so tudi te dežele sestavni del današnjega ponorelega sveta, morajo kljub svojim drugovrstnim potrebam in težavam preko svojih zmogljivosti prispevati za splošno svetovno norost — oboroževalno tekmo. Večkrat je slišati, da razviti svet prispeva k razvoju in tudi k obrambi nerazvitega sveta. Toda to velja le do neke mere, kajti tudi ta .pomoč" v številnih primerih ni nič drugega kot zavajanje zaostalih dežel, da se hote ali nehote vključujejo v oboroževalno tekmo. Mnogokrat dajejo tem deželam .pomoč" le v obliki orožja in vojaške opreme oz. jim nudijo kredite, s katerimi pa si ne morejo nabavljati blago po lastni presoji, marveč jim služijo spet le za nabavo vojaških potrebščin v razvitih državah. In še na drug način so male neodvisne države bolj ali manj prisiljene, da velik del svojih dohodkov izdajajo v vojaške namene. Velike sile jih namreč izrabljajo, da na njihov račun in na njihovem hrbtu poravnavajo svoje medsebojne spore. Trenutno sta v tem oziru najbolj značilna primera Indokina in Bližnji vzhod, kjer nasprotna tabora sama in s tujo pomočjo večata vojaški potencial za primer odločilnega spopada — navidezno v interesu razčistitve lastnih medsebojnih problemov, v resnici pa v korist velikih sil, ki na ta način branijo ali širijo svoja vplivna področja. Naslednji podatki so v tem pogledu dovolj prepričljivi: Kitajska porabi za vojaške namene 8 "/o svojega bruto narodnega proizvoda, Egipt 9,1 "/e, Tajvan 11,2 odstotka, Jordanija 11,7 "/o, Južni Vietnam poleg izdatne ameriške pomoči še iz lastnega 14,5 "/os Laos 18,5 "/o in Severni Vietnam kar celo petino bruto narodnega proizvoda. Koliko stane norost oboroževanja, pa še bolj jasno pokažejo podatki iz razvitih dežel. V 27 deželah gospodarsko razvitega sveta živi 28 "/o vsega človeštva. Ta komaj dobra četrtina svetovnega prebivalstva pa nosi na svojih plečih kar 89 "/o vseh izdatkov za oboroževanje in že sami velikanki Amerika in Sovjetska zveza krijeta skoraj tri četrtine svetovnih oboroževalnih stroškov. Od leta 1964 do lani so se v tej skupini razvitih dežel vojaški stroški podvojili v primerjavi s porastom bruto narodne proizvodnje. Tako je pravzaprav ves svet zajet v začaranem krogu, v katerem so bogate in revne dežele pripravljene ali pa prisiljene trošiti mnogo več sredstev za vojsko kot za šolo ali zdravje. AH ni to norost, ob kateri bi se moral zamisliti vsak razsodni človek. Večjo pozornost ureditvi podeželskega prostora Razvoj indu:trij$ke družbe z naraščajočo koncentracijo prebivaktva v obrobju me:t in industrijskih centrov je v zadnjem desetietju sproži! probiem, ki postaja čedaije boij pereč: ohranitev podežetjskega prodora in njegova ureditev, da bo za prebivaistvo prikupen in da ne bo vzrok nadaijnjega odsetjevanja prebivaistva $ tega pro:tora. S tem probiemom se že daij bavijo skoraj vse industrijske dežeie, zadnje čase pa mu tudi v Avstriji posvečajo naraščajočo pozor no:t. Sredi februarja se je v Kremsu ob Donavi zbralo 120 strokovnjakov, ki raziskujejo zadevno problematiko, k anketi o ureditvi podeželskega prostora. V teku ankete je prišlo do nekaterih bistvenih spoznanj splošno družbenega pomena. Na njihovo čelo je mogoče postaviti spoznanje, da nikakor več ne gre, da bi ureditev podeželskega prostora prepustili zgolj slučaju. Skozi stoletja so ljudje na tem prostoru samoumevno o- !Z DRUGtH ČASOPjSOV Koroški presežek LE 14.000 JE PRESENETILO NEMŠKE NACIONALISTE PrRfZRprRt? je Me^o/Z^o preseMt/j/t?o,