SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 20
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de mayo - 30. maja 2002
DRUŽIJO NAS Razprava o grobiščih
ISTE VEZI
Govor na 42. obletnici Slovenskega doma iz San Martina, v nedeljo, 12. maja
JURE VOMBERGAR
se razvnem
Za geslo današnje obletnice ste si izbrali iz pesniške zbirke Toneta Kuntnerja: O, domovina začetne verze poezije Družina, ki pravi takole: „Družina smo; druži nas ista kri, družijo iste skrivnostne vezi, - in potem poezija nadaljuje: (vezi), ki jih nihče ne more izničiti, ne pretrgati, ne zatajiti. Družina, - iz iste hiše doma,
- družina, ko sedamo k skupni mizi, ko ždimo vsak v svojem kotu, ko smo na poti po širnih cestah, ali ko se razselimo po svetu. Vsi smo eden drugemu luč. In če le ena od njih ugasne, ugasne cele družine luč. ”
Ko pesnik Kuntner govori o družini, misli pravzaprav na razširjeno družino, na narodnostno skupino, ki je lahko vaša krajevna skupnost v San Martinu, naša slovenska skupnost v Argentini, ali slovenski narod v celoti, v matični domovini in po svetu. Odtod tudi naslov zbirke O, domovina.
Mi smo potomci družin, katerim je pred skoraj 60 leti ugasnila ena ati več luči in mnogim je za vedno ugasnila družinska luč. Tisti, ki smo preživeli, smo se razselili po svetu. Nismo zatavali v temo, kajti bili smo eden drugemu luč. Brlela je naša luč, večkrat bila na tem, da ugasne, a ko smo se ustalili v novi domovini, v svobodi, je luč zasvetila še z večjo močjo in višjim plamenom. Kjer pa je ugasnila, smo prižgali novo. Prižgali smo mnogo novih luči. Tisti, ki so hoteli izničiti naše družine in družinske vezi, niso uspeli, mi pa jih nismo pretrgali, ne zatajili.
Kot profesor zgodovine na našem slovenskem srednješolskem tečaju dajem svojim dijakom 3■ letnika za eno od domačih nalog, da v teku šolskega leta izdelajo svoje družinsko drevo. Rečem jim, naj pišejo v Slovenijo, da jim sorodniki pošljejo rodovnik iti marsikdo more nato s ponosom ugotoviti, da so mu predniki zapisani v prvih župnijskih matičnih knjigah tam nekje med leti 1600 in 1650, ko so župniki pričeli (po zahtevi Tridentinskega cerkvenega zbora) vpisovati krste, poroke in smrti. Moji dijaki se takrat zavejo, da so člani zgodovinskega slovenskega naroda.
Nad. na 2. str.
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju rednega majskega zasedanja obravnavali zakon o vojnih grobiščih, vendar razprave o označbah in napisih na vojnih grobiščih niso končali, saj se je le ta s polemiko o domobrancih in partizanih, domoljubih, zgodovinskih resnicah, interpretacijah domobranske zaprisege, revolucionarnem nasilju so se zelo razvnela in se ne ve, kdaj bo končana. Žolčni odziv in val replik in ugovorov levičarjev je namreč izzval poslanec Socialdemokratske stranke France Cukjati in sicer z reinterpretacijo domobranske zaprisege.
Opozicijski Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija menita, da bi pos-vetilni napis „padli za domovino", zaslužili tudi vojaki, ki niso pripadali NOB. Po njihovem mnenju pa bi morali poleg nacizma in fašizma kritično oceniti tudi komunizem. Takšnim stališčem pa nasprotujejo zlasti v vrstah Liberalne demokracije, Združene liste, Stanke upokojencev in Nacionalne stranke.
Predsednik Kučan je v nekem govoru partizanskim borcem opozoril, da Slovenci še vedno niso uspeli doseči medsebojne pomiritve in sprave. Po njegovih besedah bi lahko zakon o vojnih grobiščih zagotovil, „da bi mrtvi, padli v tej strašni nesreči,, apokalipsi,
Šport, narodnost in emigracija
Te dni se pričenja Svetovno prvenstvo v nogometu. Malo je dežel na svetu, kjer ta dogodek ne bi sprožil prave psihoze, zlasti v tistih državah, katerim je uspelo, da so se njihove narodne reprezentance uvrstile v končno fazo turnirja. Med te spada Slovenija. Slovensko prebivalstvo ni izvzeto splošnemu pravilu pričakovanja in navdušenja in temu čustvu daje duška brez zavor.
V to navdušenje je vključena tudi naša slovenska skupnost v Argentini, saj imamo kar dve reprezentanci na prvenstvu: slovensko in argentinsko. A ostanimo pri slovenski: za nas starejše je pretresljivo, ko vidimo, kako se najstniki in mladi navdušujejo za slovensko ekipo. Zlasti tretji rod naše emigracije, sinovi že tukaj rojenih staršev nosijo drese, zbirajo fotografije in se navdušujejo za uspešno nastopanje. Prisotnost Slovenije na svetovnem prvenstvu veča njihov ponos pripadnosti slovenskim koreninam. Tudi to je dokaz, da naše delo ohranjanja narodne zavesti ni bilo zaman.
Obenem pa prisostvujemo razveseljivemu pojavu, da uspehi v nogometu raznašajo Slovenijo po svetu. Njeno ime se nenehno pojavlja na straneh dnevnikov in na televizijskih zaslonih. Izgleda, da ni boljšega predstavnika in propagandista za slovensko ime kot nogometna reprezentan-
ca. Marsikdo dobi vtis, da če ne bi bilo športnih uspehov, Slovenija sploh ne bi bila poznana v svetu.
Ob vsem tem umestnem navdušenju pa je pametno, da ne zaidemo v pretiravanja. Ne mislimo zanikati pomena, ki ga ima za narodni in državni sloves nogometna enajsterica. A nesmiselno in nevarno bi bilo ob tem pozabiti naprimer, kaj vse je za poznanje Slovenije in slovenstva že storilo tisoče in tisoče emigrantov po vseh celinah sveta; kaj vse je za slovensko ime storila tudi naša emigracija v Argentini, s pridnostjo, delom in uveljavljanjem na raznih področjih javnega in tudi privatnega življenja. En in drug pojav sta različna in sploh nima smisla izvajati kake primerjave.
Ob tem navalu futbolmanije torej ne pozabimo svojega prispevka za poznanje Slovenije, bodimo ponosni nanj, obenem pa mirno uživajmo prvi slovenski nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu. Ekipi pod vodstvom Srečka Katanca in načelstvom Zlatka Zahoviča želimo najboljši uspeh, saj bomo vsi, stari in mladi, v po svetu navijali, uživali in Povem nastopu na Daljnem
Sloveniji in trpeli ob n Vzhodu.
dobili svoj zasluženi mir, ime in urejen prostor".
Po Kučanovem mnenju pa so zadnje razprave v državnem zboru pokazale, da so tudi po pol stoletja politične strasti tako zagrete, da obstajajo ljudje in politične skupine, ki ne dovolijo, da bi mrtve umaknili iz političnih razprav živih.
Seveda bi Kučan kot bivši borci želeli, da bi od komunistov pobiti domobranci ostali zagrebeni v jamah, ne na vojaških grobiščih, na spominskem križu ne bi smelo pisati nič, (razen morda, da so bili ,,kolaboranti"), NOB in partizani bi se tako znebili žalostnih spominov in žgočih očitkov, demokratične stranke pa bi morale biti tiho in ploskati velikemu pomirjevalcu Kučanu.
Zahvala
Ljubljana, 26. aprila 2002
Gospod Tone Mizerit Predsednik
Zedinjena Slovenija - Medorganizacijski svet Slovenska hiša Buenos Aires
Spoštovani gospod predsednik,
dovolite mi, da se vam v svojem imenu in v imenu članov delegacije Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu zahvalim za sodelovanje, prijaznost in gostoljubje pri sprejemu obiska naše delegacije v času med 5. aprilom in 17. aprilom 2002.
Srečanje s člani Medorganizacijskega sveta nam je bilo odlična priložnost, da smo se seznanili z dejavnostmi Slovencev v Argentini. Želim se vam zahvaliti za vaše delo in prizadevnost v negovanju slovenske identitete, jezika in kulture, ravno tako pa tudi vsem, ki s svojim sodelovanjem k temu prispevajo.
Na pogovoru smo videli, da je odprtih kar nekaj vprašanj, ki jih je potrebno razrešiti, da bi lahko v odnosih med Slovenijo in Slovenci v Argentini prišlo do kakovostnega premika. Prepričan sem, da bo tudi naš obisk in pogovor s predstavniki Medorganizacijskega sveta prispeval k temu.
Še enkrat se vam in vsem članom zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Predsednik Franc Pukšič
Podpora zvezi NATO porasla
V primeru referenduma glede vstopa Slovenije v zvezo NATO bi za vstop glas-oyalo 43,6 (prejšnji mesec 39,8) odstotka vprašanih, proti pa nekaj manj kot 36 (mesec pred tem 36,9) odstotkov anketiranih, kažejo rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave.
V zvezi z razpravami, ki v zadnjem času potekajo glede vključevanja Slovenije v NATO, so anketirane spraševali tudi o tem, ali razpravo spremljajo.
Pozitivno je odgovorilo 63 odstotkov, negativno pa 31 odstotkov vprašanih. Do informacij o vključevanju pa, kot kažejo rezultati raziskave, vprašani v največji meri prihajajo prek televizije (73 odstotkov), tiskanih medijev (43) in radia (36), pomemben dejavnik pa so tudi pogovori s prijatelji (19 odstotkov).
Če bo prišlo do referenduma o vstopu v NATO, se ga bo udeležilo 83 odstotkov vprašanih iz tokratne raziskave, ne bo pa se ga udeležilo 9 odstotkov. Med opredeljenimi bi za vstop Slovenije v zvezo glasovalo 55 odstotkov in proti vstopu 45 odstotkov vprašanih. Zanimiv je tudi podatek o podpori vstopu v NATO po strankarskem „pedigreju" tako glede na strankarsko preferenco vstop najbolj podpirajo simpatizerji NSi (71,3 odstotka), SDS (67,4) in LDS (55,3 odstotka).
Tudi oblasti so se malo zganile. Minister za obrambo Anton Grizold je na predavanju na temo vključevanje Slovenije v NATO in EZ v Novi Gorici zatrdil, da je
vključevanje v zavezništvo potrebno zaradi lastnih potreb po zagotavljanju nacionalne varnosti in obrambe ter da sosedom dokažemo, da to zmoremo storiti.
"Cena stroškov ni centralno vprašanje pri varnosti," je minister odgovoril na vprašanje, ali bodo stroški vstopa v NATO presegli dva odstotka bruto družbenega proizvoda. Po izračunih ministrstva za obrambo bo ta vsota znašala med 0,3 in 0,5 odstotka proračuna zveze NATO, to je od 6 do 10 milijonov evrov na leto.
"Ne skrbi me javnomnenjska podpora vključevanju v NATO. Obžalujem, da država ni prej začela s celovitim in organiziranim komuniciranjem in da smo se znašli v razmerah, ko prevladujejo emocije in ne argumenti," je dejal minister za obrambo.
Tudi predsednik republike Milan Kučan je o vključevanju Slovenije v zvezo NATO izrazil, da se Slovenija v zavezništvo ne vključuje zaradi vojne, ampak da zagotovi mir in varnost.
PLEČNIKU V SPOMIN
V Narodni in univerzitetni knjižnici so letošnjo 130-letnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika 9. maja, obeležili z odkritjem mojstrovega reliefnega portreta na po njem imenovanem hodniku, v dvorani knjižnice pa so postavili razstavo portretov slovenskih literatov iz likovne zbirke knjižnice.
Tone Mizerit
		
KAM Z NJIM? (KUČANOM) 	2	MAJSKA TEKMOVANJA ....	.... 3
CATAMARCA -	SLOVENSKI NOGOMET....	.... 4
NEUSPELA KOLONIZACIJA .. 3	SVETA VOJNA		.... 4
KAM Z NJIM?
DR. ANDREJ POZNIČ
. Bolj ko se približuje dan letošnjih predsedniških volitev, bolj jasno postaja, da je bila ta funkcija ustvarjena za enega človeka. Za predsednika imamo človeka, ki je vse svoje življenje posvetil KPS oz. partijski politiki. Mojster preživetja in medijski izbranec se je zlahka zavihtel na prostor, ki so mu ga njegovi prav zanj pripravili. Od tam si je ustvaril velikanski štab za opravljanje svoje službe. Nihče se ni vpraševal, koliko ljudi ima predsednik na plačilnem seznamu in kdo so, nihče ni nikoli podvomil o smotrnosti uporabe denarja. Trajne in sistematične kritike, medijskega nadzora nad delom, ki ga opravljajo v predsedniških sobanah, v vseh letih naše demokracije ni bilo.
Volivci imamo pač samo enkrat na pet let možnost, da volimo, potem pa se lahko mirno živi brez nas. V naši medijski enoumnosti je to prav lahko.
Letos bo dokončno konec s tem. Potrebno bo izbrati novega.
Pred dnevi sem zasledil novičko, ki se je ukvarjala s problemom predsednikov po končanem mandatu. Vse skupaj mi je izzvenelo kot velika skrb
za odhajajočega in samo zanj. Parlament bo očitno zopet pisal zakon, ki bo na kožo pisan le enemu, kakor takrat, ko so pripravljali ustavno ureditev.
Jasno pa postaja tudi, da se za to mesto ne ogreva veliko ljudi. Brez neformalne politične teže (ne pozabimo: ki izhaja iz ZKS in njene strogo nedemokratične in hierarhično-oli-garhične ureditve, ki je segala v vse pore našega družbenopolitičnega življenja), bo naslednji predsednik le figura. Lahko bo imel moralno avtoriteto, če bo to osebnost, ne bo pa imel moči, ki jo sedanji zaradi svoje preteklosti ima.
Slovenija ima torej problem. Kam s človekom, ki obvladuje politično kontinuiteto, ki ima velikansko moč med gospodarstveniki, ki ga ljubijo mediji in je nedvomno še premlad, da bi hodil v gozd po gobe? Lahko bi mu dali kakšno ugledno veleposlaništvo. Recimo v Pekingu, da bo dovolj ugledno in dovolj daleč. Ne, tega noben pameten in premeten politik ne bi sprejel. Tudi ta ne.
Lahko se vrne v ZLSD, mirne duše in hitro zamenja sedanjega predsednika, okrepi fundamentalistično strujo
in se spusti v strankarske vode, kjer pa bo moral delati in biti zato podvržen podobni kritiki kakor drugi. Nič ne bo ostalo od nad dnevno politiko vzvišene drže, ki jo je tako napovedoval, pa nikoli uresničeval.
Lahko bi ustanovil politično stranko, ki bi se na katerihkolih volitvah zelo dobro odrezala, a povzročila prerazporejanje politične moči na kontinuitetni strani. Nihče mu tega ne brani, saj mu priznavamo svobodo, ki smo si jo priborili, ko smo se borili proti totalitarizmu, ki mu je služil. Za tak korak pa ne vidim pravega razloga, saj jim formalne in neformalne koalicije že sedaj zelo dobro delujejo in imajo tako rekoč popolno oblast.
Kaj naj torej naredi? Kam naj ga parkiramo? - Iskreno povedano, ne vem. Vem pa, da je to naš problem, ki ga moramo rešiti tako, da ne bi mogel po neformalnih (kuloarsko-lobijskih) poteh, brez vsake politične in drugačne odgovornosti pretirano vplivati na naše politično življenje. Če pa hoče, naj se pusti izvoliti v parlament...
Letošnji odhod je nekaj posebnega. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Flvala Bogu! Mi pa lahko iz tega potegnemo kratek nauk. Ne pišimo zakonov in ne ustvarjajmo funkcij le za enega človeka.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Družijo nas...
Nad. s 1. str.
Seveda pa je naš narod veliko starejši. Prvi poznani zapisi v slovenskem jeziku - Brižinski spomeniki - segajo v leto 1000. Jezik Brižinskih spomenikov ni jezik barbarov-divjakov, ampak že izdelan jezik., poln tvorne moči. bogat v besedah, izrazih abstraktnih pojmov in slovnici.
Luč slovenstva gori od prazgodovine in bo do konca sveta, če bomo mi, ki se čutimo Slovence, tako hoteli in bo taka božja volja.
„Družina smo, druži nas ista kri”. Slovenska kri. biološka kvaliteta, ki se je oblikovala v teku stoletij in pogojuje naš narod, da je različen od drugih, ne boljši in ne slabši od drugih, drugačen, pravim, se je ohranila tudi med nami, Slovenci v Argentini.
Že vrsto let zbiram podatke o družinah Slovencev v Argentini. Do danes imam zbrane podatke čez 4500 družin, med njimi okoli 1200, ki so prišle v Argentino po letu 1947. Ko vpisujem podatke, se večkrat začuden in veselo presenečen ustavim pri mnogih družinah, ki imajo izredno število potomcev. Dovolil si bom imenovati nekatere. Vzet bom kot primer dve družini iz okolice Cerkelj na Gorenjskem, od koder je mojega očeta rod: leta 1945 je odšla iz Cerkelj družina Franceta Jerovška in Angele Slanovec, s 6 otroki. Danes šteje družina (otroci z zakonskimi drugi, vnuki in pravnuki) 46 oseb, 42 živih. Drug primer: družina Vinka Zupanca in Marjete Jagodic, tudi s 6 otroki. Danes jih je od 87 družinskih članov 83 živih. Da ne bo kdo mislil, da je številčnost slovenskih družin v Argentini pogojena z kakim krajevnim izvorom! Leta 1949 sta se v Argentini, v San Justu, poročila Bogo Urbančič iz Čateža, na Dolenjskem in Manica Skvarča iz Šent Jošta: danes imata tl otrok, 10 poročenih, vsi s potomci Slovencev, ki imajo skupno 38 otrok. Če me račun ne vara. je danes vseh skupaj 61 najožjih družinskih članov.
Dolgo že se ukvarjam (sicer amatersko-ljubiteljsko) z zgodovino, predvsem z zgodovino Slovencev. Zamišljam si razne možnosti in različice za prihodnost slovenskega naroda. Ugotavljam, da imajo vsi stari, zgodovinski evropski narodi, plemiške družine, ki so zagotavljale obstoj njihovih narodov v različnih, nepredvidenih in nenaklonjenih, celo sovražnih zgodovinskih okoliščinah. Žal, slovenski narod ni mogel doslej, v svoji podrejeni zgodovinski vlogi, oblikovati svoje plemstvo. A da bo mogel stati in obstati' v novih razmerah, (recimo, ob vključitvi v evropsko zvezo narodov) nujno potrebuje družine, ki bodo pripravljene, zastonj in z vso požrtvovalnostjo, braniti interese slovenskega naroda, medtem ko bo večina družin in posameznikov branila le svoje osebne koristi in kupčije. Med družinami, ki so v zadnjih 60 letih ohranile in ohranile zvestobo Bogu in slovenskemu narodu, so tudi družine, ki so se ohranile v zdomstvu, med njimi slovenske družine v Argentini.
Naj se sedaj vrnem k drugemu delu današnjega gesla,-„Družina smo, družijo nas iste skrivnostne vezi.” Kakšne skrivnostne vezi? Kuntner takole razloži: „Stovenec biti, slovensko ljubiti, - je pravzaprav nerazložljiva
Nerešena vprašanja s Hrvaško
Prihodnji tedni in meseci bodo za vodilne slovenske politike sila neprijetni, saj se bodo morali tako ali drugače soočiti s številnimi nerešenimi vprašanji, od katerih je večina povezanih z odnosi s Hrvaško. Mapa z oznako ,,nerešeno" je v tem trenutku debelejša kot kdaj koli v zadnjih letih' in zato lahko le upamo, da vse omenjeno ne bo upočasnilo nekaterih slovenskih načrtov, predvsem tistih pri vključevanju v EZ.
V odnosih med državama rineta državi iz absurda v absurd; hrvaški ribiči bi se šli vojne, nadaljevanka o jedrski elektrarni postaja že smešnica, sporazum o mejnem sodelovanju se ne uresničuje, sosedje iščejo za slovenske prevoznike naftnih derivatov najdaljše možne koridorje, tu je še vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu, pa nedoločena
meja v Prekmurju, kot kronsko vprašanje pa seveda meje na morju.
Vodilni politiki dveh tako tesno povezanih in sosednjih držav bi se morali srečevati vsaj enkrat mesečno, saj lahko le srečanja in pogovori pripeljejo do deblokade v odnosih, čeprav/ se zdi, da rešitve ni.
Izkušnje kažejo, da se na ta način lahko rešijo marsikateri zapleti, seveda, če se k temu poslu pristopi odločno in ne zgolj z mislijo „kdo bo koga" in če ob vsem tem tudi ni povsem jasno, da teh pogajanj nikoli ne bomo mogli končati s popolnim _ zadovoljstvom Slovenije ali Hrvaške. To je v bistvu dilema, s katero se bomo morali dokončno soočiti ali pa bomo zgodbo še enkrat odložili do nekih prihodnjih volitev.
Robert Mecilošek, Primorske novice, 23. maja
stvar, ker je to stvar srca in biti. Slovenec biti ni drugega kakor slovensko misliti, peti in govoriti; slovensko ljubiti - pa s srcem čutiti slovenski svet...”
To je možno predvsem tam, kjer se družinski zgodovinski spomin prenaša iz roda v rod, kjer se s ponosom spominjajo svojih prednikov, kjer se ljudje prepoznajo po hišnem imenu, kjer obstaja zavest skupne usode in odgovornosti za obstanek slovenskega rodu.
Z grenkobo, s katero se nanaša pesnik Kuntner na svojo domovino, v veliko večji meri moremo potožiti mi v zdomstvu, opeharjeni za naklonjen odnos s strani matične domovine Slovenije, ki smo jo vedno in jo še vedno imamo za svojo; opeharjeni za imovino, pred 60 leti zaseženo in še danes ne vrnjeno legitimnim lastnikom:
,Jaz te imenujem mati, ker sem tvoj sin in ker imaš mehko srce kakor mati. Jaz te imenujem mati, ker imaš solzo za mojo žalost in smeh za moje veselje. Jaz te imenujem mati, ker si moj dom in ker mi daješ tolažbo ob hudih urah. Jaz te imenujem mati, ker imaš kruh za mojo lakoto in posteljo za mojo bolezen. Jaz te imenujem mati,- Kako naj tebe imenujem, domovina?"
( okrajšano)
Sveta Roza je znana po hudih nevihtah, ki vsako leto spremljajo njen praznik. Je pa tudi ime glavnega mesta province La Pampa, kjer je Duhalde sklical guvernerje, da zagotovi vsaj delno možnost vladanja te nesrečne države.
Bomo razumeli? Še pred tem smo praznovali državni praznik 25. maj. Kot običajno je vlada v celoti prisostvovala zahvalni svečanosti (Te Deum) v buenos-' aireški katedrali. Nadškof Bergoglio pa v svojem nagovoru ni bil milostljiv. Jasno je predstavil vse grehe argentinskega političnega vodstva in drugih družbenih skupin ter opozoril, da se nahajamo na pragu narodnega razpada. Politike je obtožil slepote in trdil, da „že ne vedo, kako naj se lažejo in zahajajo v protislovja, da le ohranijo svoje privilegije, grabežljivost in krivično pridobljene dobičke". In še, „namesto da bi prosili ozdravljenja, vztrajajo in se zatekajo v kopičenje oblasti in v utrditev mreže, ki jim ne dovoli, da bi videli vedno bolj bolečo stvarnost". Obtožil je tudi ,,brezsrčne" tehnokrate in vse, ki iz pohlepnosti zavajajo, destabilizirajo in porivajo celotno družbo v kaos. „Odprimo pravočasno oči," je rotil spričo nevarnosti, da bo znova tekla kri nedolžnih in se povečalo trpljenje najbolj prizadetih. Nagovor je resnično vreden, da bi ga v celoti prebrali in da bi ga vsi odgovorni imeli nenehno pred očmi.
Rastoči kaos. Že dejstvo, da je moral Duhalde znova sklicati peronistične guvernerje, dokazuje, kako je njegova oblast devalvirana". Skoraj bi lahko trdili, da predsednikova moč pada vzporedno z argentinskim pesom. A v resnici so guvernerji tisti, ki ga omejujejo in mu stavljajo pogoje. Zakaj to novo srečanje v La Pampi? Domenili naj bi se glede izpolnitve posameznih zahtev, ki jih stavi Mednarodni denarni sklad (FMI). Vendar dejansko je bilo vse to že sklenjeno, saj je na tistem slavnem seznamu 14 točk, na katere so vsi že pristali. Zakaj torej potreba, da se ponovno potrdi, kar je bilo že potrjeno? Ker ne dana, ne podpisana beseda danes ne veljata nič in ker hoče v tem kaosu vsak iztržiti čim ugodnejše pogoje.
Zadnji poizkus. Po evropskem sprehodu je Du-haldeju popolnoma jasno, da ne sme pričakovati nikakršne podpore od zunaj, če prej ne uredi odnosa do FMI. Saj o tem so verjetno tudi guvernerji prepričani, a izgleda, da jih ne skrbi. Poleg tega so tu pomešane še osebne zamere in pa razni politični interesi, med katerimi ni zadnji poiskati za volitve najbolj ugoden trenutek, da vsak ohrani čim večji del oblasti. V spoz-
nanju, da je nemogoče peljati državo naprej, če ni jasnega dogovora in sklepa, je predsednik sklenil še zadnji poizkus, da o potrebi odločitev prepriča tiste, ki so ga postavili na predsedniški stol, a mu sedaj žagajo noge. Grožnja, da bo odstopil, ki je prvotno zgleda-la kot zanimiv politični pritisk, se z vsakim korakom bolj bliža boleči stvarnosti.
Skok v prazno. Čeprav čudno zveni, je kljub vsemu Duhalde še zadnja možnost, da razvoj teče po bolj ali manj mirni poti. Če on odstopi, ne politična srenja ne družba ne bi prenesli novega „začasnega" predsednika. Sklicanje predhodnih volitev pa bi bil skok v prazno, za katerega nihče ne ve, kako bi se končal. Poleg tega, kot smo že kat-erikrat omenili: Noben novoizvoljeni predsednik ne bi imel dovolj lastne moči v parlamentu, da bi lahko izpeljal potreben in stvaren gospodarsko-socialni pro-gram.
Kaj hoče Lavagna. Čeprav izgleda, da gospodarski minister stoji nekje ob strani, je kljub vsemu prav on glavni predmet pogajanj. Ne poteguje se sicer za zakon gospodarske subverzivnosti. To je politična zadeva. A jaha na dveh ključnih konjičkih. Prvi je izhod iz finančnega ,,ograda", a tako, da ne bi sprožil eksplozije dolarja, pa vendar prispeval k reaktivaciji. Drugi pa je potrebno, zaobljubljeno, podpisano a nikdar izpolnjeno 60-od-stotno znižanje provinci-jskih deficitov. Če bi dosegli eno in drugo, bi lahko rekli, da bo nadaljnja plovba argentinske barke mirna.
Kaj hočejo politiki. Od vseh iniciativ, ki smo jih v teh časih doživeli, je poizkus spremembe političnih struktur najbolj zapostavljen. Očividno - popolnoma v skladu z obtožbami nadškofa Bergoglia - nima argentinska politična družba najmanjšega namena odstopiti od svojih privilegijev in korumpiranih načinov dela. Ni slišati o znižanju raznih „svetovalcev" in prisklednikov, ni govora o spremembi volilnega sistema in odpravi volilnih veleseznamov (lis-tas sabana), ni najmanjšega znaka, da bi se zavedali teže položaja, v katerem se nahaja država; nihče ne išče resnih strokovnih alternativ gospodarskemu položaju; in zlasti nihče ne prizna, da se je sploh s čim prekršil zoper narod in domovino, medtem ko se nadaljuje podeljevanje ugodnosti in socialnih planov po sumljivih stranpoteh. Od vseh provinc so le tri (Santa Fe, Mendoza in San Juan) oddale sezname prejemnikov socialnih planov. Ostale se sprenevedajo in zakrivajo dejanski cilj podeljenih fondov. Nad ostalim, kot nad argentinsko usodo, leži tema. Ljudje, prižgimo luč!
SVOBODNA SLOVENIJA • 30. maja 2002
MMNNNNMNMNMMaMMMHaMMMMNMHMMNMHMMHHBMaMKMi
Stran 3
SLOVENCI V ARGENTINI
MLADINSKI ŠPORT
BARILOCE
Majsko tekmovanje
Naše delo
Pri nas so že vsi gozdovi toplo jesensko obarvani, visoko v hribih pa že leži prvi sneg. Predno bo zima tu, vas želimo seznaniti z društvenim življenjem v prvi polovici leta.
V nedeljo, 10. februarja smo v Planinskem stanu preživeli prijeten večer ob predstavitvi knjige „V kraljestvu kondorjev in neviht", ki je izšla v skupni založbi Slovenske kulturne akcije in Mohorjeve družbe v Celju. Za to priložnost smo povabili urednika knjige, arh. Marjana Eiletza, ki nam je podal nekaj besed o pripravi in izdaji knjige.
Nova knjiga je zelo zanimiva in pregledno opisuje petdeset let dejavnosti slovenskih gornikov v Argentini.
Nato smo ob izvedbi kvarteta Lipa poslušali nekaj slovenskih pesmi in si ogledali film o predstavitvi knjige v Sloveniji. Ob lahki večerji smo se pogovarjali do poznih ur.
Vsakoletni izlet na Cerro Capilla, ob praznovanju obletnice SPD, je privabil kar lepo število ljubiteljev gora. Trinajst naših članov in prijateljev pa se je povzpelo na vrh prav na dan 50. obletnice postavitve križa, ki se je izvedla dne 24. februarja 1952.
1. marca smo imeli konzularne dneve. V Bariloče sta prišla veleposlanik Republike Slovenije v Argentini mag. Bojan Grobovšek in sekretarka veleposlaništva Anita Pipan. Poslovala sta v društvenih prostorih in zvečer imela srečanje z bariloškimi Slovenci. Pred odhodom jima je predsednik SPD arh. Andrej Duh pokazal nekaj lepot tukajšnje okolice.
V soboto pred cvetno nedeljo so otroci šole Jakoba Aljaža z učiteljicami izdelovali butarice. Vsako leto se kakšen fant izkaže z veliko butarico.
Parlamentarni obisk. 12. in 13. aprila nas je obiskala Komisija Državnega zbora Republike Slovenije. Po prihodu v Bariloče so se v čudovitem vremenu peljali na izlet na Circuito Chico in Cerro Campanario, odkoder so lahko občudovali prekrasno pokrajino bariloških jezer in gora.
Zvečer so obiskali Srednješolski tečaj dr. Vojka Arka, nato pa v Stanu imeli razgovor s široko skupino Slovencev.
Naslednje jutro so pred odhodom obiskali tečaj ABC po slovensko in slovensko šolo Jakoba Aljaža.
14. marca je v kapeli Marije Pomočnice, kjer se zbiramo ob nedeljah, daroval sv. mašo tukajšnji škof Fernando Maletti. Nato smo šli v Stan, kjer so se otroci in mladi pomerili na prvem turnirju namiznega tenisa. Zbirajo se pod vodstvom Jožka Črnaka.
Manjša družba rojakov se je 21. aprila odpravila pod Skalco in je v okviru ,,Čistih gora" počistila pot do koče. V jesenskih dneh je hoja v naravo še posebno privlačna.
Iz jeseni prihajamo v zimo in vsak že malo poškili na smučišča v pričakovanju, da bo vsaj malo vozil dol po hribu, seveda, če se bo kljub krizi lahko povzpel nanj.
Milan Magister ml.
Športno delovanje naših mladinskih organizacij je v polnem teku. Medtem ko nekoliko počiva Medkrajevni turnir v odbojki, smo se po tradicionalnem srečanju prvega maja v Lanusu sedaj zbrali na Pristavi, da v tekmovanju preživimo državni praznik 25. maja. To je že dolgoletna tradicija, ki ob vsaki priložnosti zbere v Castelarju veliko število mladih.
Majsko tekmovanje na Pristavi ima to posebnost, da smejo nastopati le mladinci, ki na dan tekmovanja še niso izpolnili 21 let. Zato so mnoge ekipe sestavljene drugače kot na MTO, pri katerem je starostna meja 35 let.
Kot običajno, se tekmovanje razdeli v dve panogi: dekleta nastopajo v odbojki, fantje pa v malem nogometu, ker razsežnost igrišča na Pristavi dopusti le šest igralcev na ekipo.
ODBOJKA BREZ PRESENEČENJ
Med dekleti sta se najprej pomerili ekipi Pristave in Slomškovega doma. Ramoščanke niso mogle ponoviti dobre igre, ki so jo pričele kazati na MTO. Izgubile so 2:0 (25:9 in 25:15). V tretjem turnusu so se pomerile še z ekipo Slovenske vasi in bile ponovno poražene, to pot 2:1 (25:14; 21:25 in 15-8). Reakcija v drugem setu ni zadostovala in so se morale zgodaj posloviti od turnirja.
V drugi igri bi se morale pomeriti dekleta iz San Martina in Carapacha-ya. Iz razumljivih vzokov se Cara-pachay ni mogel predstaviti; vendar je žalostno vsakič, ko izostane katerakoli izmed ekip. Po pravilniku je bil rezultat 2:0 (25:0 in 25:0). Zato je bil tudi enak rezultat (2:0 - 25:0; 25:0) v tekmi, ki bi jo moral igati San Justo in Carapachay.
Prvo tekmo deklet iz Slovenske vasi smo že omenili. V drugi so se morale pomeriti s Pristavo v tekmi, ki je odločila enega izmed finalistov. Lanuščanke so začele uspešno
(25:22), a potem so popustile in je prevladala močnejša igra deklet s Pristave (17:25; 12:15) , ki so odnesle končno zmago 2:1.
Za drugo mesto v finalu sta se pomerila San Justo in San Martin.
Nadmoč Sanhuščank, ki so bile lanske prvakinje v MO in letos na njem prepričljivo vodijo, je bila očividna in zmaga neoporečna, 2:0	(25:12;
25:14).
-V finalu sta se pomerili ekipi iz San Justa in Pristave. Igra je bila zanimiva in napeta v prvih dveh setih. Najprej so zmagale Pristavčanke 25:21. V drugem setu se je sreča obrnila in rezultat se je nagnil k San Justu prav tako 25:21. Pristava je popustila. Vrsta nerazumljivih pogreškov in neke vrste strah pred zmago. Čeprav je ekipa močna, se ni mogla otresti otopelosti in končno podlegla 7:15. Tako je San Justo z 2:1 osvojil še en turnir.
Končna lestvica je sledeča: 1. San Justo; 2. Pristava; 3. San Martin; 4. Lanus; 5.'Ramos Mejia. Odsoten: Carapachay.
FANTOVSKI NOGOMET
Tekmovanje se je začelo s spopadom med Pristavo in Ramosom. Mo-rončani so pričeli dobro, a v drugem polčasu se je vse obrnilo in Ramos je prepričljivo zmagal 6:3. V drugi igri je Pristava tudi odpovedala proti Lanusu. Ponoven poraz (3:6) jih je prve pustil izven turnirja.
V drugi igri sta se pomerila San Martin in Carapachay z neverjetnim izidom 13:9 za prve. Mlada karapačajska ekipa je nato v četrti igri izgubila še s pretiranim 15:2 s San Juslom in se tudi PQslovila.
Za mesto v finalu sta se najprej pomerila
Lanus in Ramos. Ra-moščani so vsled pone-srečenja izgubili ključnega igralca in podlegli 3:5. V drugem polfinalu pa je San Justo povozil Sanmartin-čane 9:1. Vsekakor je sanhuška ekipa močnejša, a Sanmartinčani so ta dan imeli posebno smolo in zamudili nekaj lepih priložnosti za gol.
Tako sta prišla v final Slovenska vas in San Justo. Mlada lanuška ekipa je zgledala kot zvezana spričo starejših in bolj izkušenih San-huščanov. Kljub temu, da ima nekaj zanimivih in spretnih igralcev, ni našla uspešne skupinske igre in podlegla 4:7.
Tako je končna lestvica pokazala sledečo razporeditev: 1. San Justo; 2. Lanus; 3. Ramos Mejia; 4. San Martin; 5. Pristava; 6. Carapachay.
Tako je minil tradicionalni turnir 25. maja. Zaznali smo še kar zanimivo prisotnost gledalcev. A lahko bi jih bilo še več. Pogrešali smo celo nekaj igralcev, ki jih je starost to pot izločila iz ekip, a bi jih solidarnost do svojih mlajših tovarišev morala ta dan popeljati na Pristavo. Je to vprašanje solidarnosti, komodnosti ali drugih, bolj zanimivih programov za ta prosti dan?
Prav tako bi morali paziti na nekatere pojave izzivanja, ki ne koristijo končnemu namenu, ki je preživeti lep dan v športu, a predvsem v prijateljstvu.
LESTVICA
Po tem turnirju je položaj za celoletni prehodni pokal, ki nosi ime po pokojnem dr. Alojziju Starcu, sledeč:
	Ekipa	SDO SFZ Skupaj		
1.	Naš dom, San Justo	20	12	32
2.	Slomškov dom, Ramos Mej	a 8	16	24
2.	Slovenska Pristava, Castelar	16	8	24
4.	Slovenski dom, San Martin	8	12	20
4.	Hladnikov dom, Lanus	8	12	20
6.	Slovenski dom, Carapachay	-4	-1	-5
MAKS OSOJNIK	(1)
NEUSPELA KOLONIZACIJA
Že pred leti mi je prišel pod roke v arhivih Svobodne Slovenije neki sestavek Maksa Osojnika o svojem obisku v Catama-rco, kamor so ga poslali sorojaki iz Buenos Airesa, da preuči možnost skupne naselitve slovenskih beguncev. Pozneje sem ta spis izgubil z vidika. Ko pa sem pred nekaj tedni govoril s Francetom Bidovcem, mi je ob razgovoru o sedanjem položaju Argentine in njenih problemih omenil, da je Osojnik opisal pred leti zelo odkrito svoje doživetje o argentinski korupciji. Takoj mi je padlo na misel, da je France Bidovec Osojnikov svak, in sem ga poprosil za posredovanje pri družini, če mi lahko najdejo tisti tipkopis. Res sem nekaj dni zatem dobil spis, ki sem se ga spominjal, in ga takoj namenil za objavo.
A ko sem pripovedoval ta primer v Slovenski hiši, mi je predsednik ZS Tone Mizerit omenil, da so pred dnevi, ko so urejali arhiv Društva Slovencev, našli mapo s kopijami pisem, ki jih je pisal dr. Franc Bajlec v Catamarco leta 1952. Takoj smo ugotovili vzporednost Bajlečevih pisem in Osojnikovega opisa. Dogodek se je odvijal leta 1952, Osojnik pa je napisal svoj spis nekaj let zatem. Ta je noveliran opis resničnega dogodka, (kar pomeni, da je vse dogajanje resnično, le morda so pogovori literarno obdelani), ki ga je poslal uredništvu Svobodne Slovenije, kjer pa iz neznanih razlogov (previdnosti?) ni bil priobčen.
Objavljamo v prevodu zadnje pismo dr.
Bajleca guvernerju v Catamarco in ves zanimivi sestavek Maksa Osojnika.
TD
Buenos Aires, 3. novembra 1952
Spoštovani gospod guverner dr. Armando Casas Noblega Catamarca
Spoštovani gospod guverner!
Gospod Maksimilijan Osojnik bo prišel v Catamarco s pooblastilom interesentov za naselitev v vaši provinci, da vidi zemljo, ki Iti bila po vaši ljubeznivosti določena za kolonizacijo slovenskih beguncev. Gospod Osojnik je absolvent Kmetijske šole v Sloveniji in se dobro spozna v vseh agrikulturnih panogah.
Za kritje stroškov potovanja in izgube plače zaradi odsotnosti z dela je prejel
1.100 pesov, ki ste jih vi izročili v ta namen.
Dovolim si prositi, da bi določili - če ni nobene ovire - osebo, ki se spozna na poljedelstvo, da spremlja gospoda Osojnika po zemlji, ki je določena za kolonizacijo, ga informira in pouči o najboljših možnostih in o vseh potrebnih pogojih za boljši uspeh projekta.
Zahvaljujem se vam že vnaprej za vašo ljubeznivost, vas pozdravljam in se vam zahvaljujem
dr. Franc Bajlec
NEUSPELA KOLONIZACIJA
V tistih letih 1948-50 nas je prišlo v Argentino kakih 5.000 beguncev. Večina nas je bila kmečkega stqnu in porekla. Nekaj tudi takih, ki smo zemljo ne samo obdelovali, temveč tudi ljubili. Nekaterim, zlasti meščanom, se bo zdela ta trditev nesmiselna in jalova, morda celo pesniški navdih, pa vendar drži. Na zemlji smo živeli, z njo smo se zrasli. Velemesto nam ni ugajalo (še po desetletjih ne). Vonj dišečih trav in zemlje nas je vabil na podeželje.
Ta utrip naših bitij je zaznal dr. Franc Bajlec, bivši narodni poslanec, in hotel nam je prožiti roko v pomoč.
Tokrat smo se zbirali pri slovenskih mašah v salezijanski cerkvi na Belgrano in Yapeyu. Bajlec je dal razglasiti, naj se kmečki ljudje po maši zberemo v šolskem razredu poleg cerkve, da se bomo kaj pomenili.
Prostor smo napolnili in dr. Bajlec je po uvodu, v katerem nam je opisal možnost kolonizacije na širni argentinski zemlji, vprašal za mnenje kmetov. Skoraj vsi smo bili voljni, le nekateri so imeli pomisleke.
Nastalo je vprašanje, v katero stroko kmetijstva bi se zagnali. Doktor je že poizvedel za razne možnosti: v Misionesu za splošno kmetijstvo, kakor smo ga bili vajeni doma; izključno sadjarstvo v bližini Viedme v provinci Rio Negro; živinoreja v San Rafaelu v provinci Mendoza; vinogradništvo v provinci Catamarca.
Zanimanje je raslo. Zmenili smo se, da zadevo posamično premislimo in na pri-
hodnjem sestanku čez dva tedna povemo svoje mnenje, vmes pa iščemo informacij, če jih kje dobimo. Stvar je treba dobro premisliti in pretehtati.
Sam sem šel (po nem vem čigavem navodilu) v San Antonio de Padua k nekemu patru frančiškanu in ta mi je Catamarco opisal kot deželo velikih možnosti. „Pridne roke najdejo tam obilen blagoslov," je dejal in omenil tudi 'milagro catamar-queno' (katamarški čudež). Na ta čudež nisem prav nič dal, saj sem že vedel, da znajo Argentinci kakor Italijani čezmerno pretiravati.
Na naslednjem sestanku sem poročal. Le eden se je zavzemal za Misiones, ker je imel sorQdnika ali znanca tam nekje in da dobro uspeva. - Še smo odložili odločitev.
Na tretjem sestanku se nas je 50 odločilo, da gremo kot pionirji na deželo. Kam? Ker smo imeli le pičle informacije, smo sklenili, da pošljemo enega od nas na ogled. „Mačka v Žaklju" vendar ne bomo šli kupovat! Izbrali so mene kot absolventa kmetijske šole. Najprej v Catamarco, potem pa še drugam.
Padla je tudi misel, da bi osnovali zadrugo in si tako bolj medsebojno pomagali. Skrbno sem spremljal razgovor in sem se dveh izmed nas zbal zaradi njunega sebičnega naziranja, vsi drugi pa smo odobravali zamisel.
Ne spomnim se, kje in kako je doktor izbezal denarno pomoč, ki je znesla točno za vožnjo v spalnem vozu in desetdnevnem bivanju v hotelu s hrano.
Nadaljevanje prihodnjič
Aleš Čeh
*5K3e
u*»6rta
Aleksander Knavs
SVETOVNO PRVENSTVO 2002	SLOVENSKA	NOGOMETNA	REPREZENTANCA	NA	SP	2002
BO SLOVENIJA PRESENEČENJE?
V teh dneh se pričenja velecirkus svetovnega prvenstva v nogometu. Koreja in Japonska bosta skozi mesec središče svetovne pozornosti. Staro in mlado, bogato in revno bo za nekaj časa pozabilo na vsakdanje težave in se zamotilo s prizori tega modernega kvazišportnega srečanja.
Slovenija bo prvič v svoji zgodovini udeležena v tej končni fazi. Večkrat smo omenili/ da je že sama uvrstitev izreden uspeh, pa tudi presenečenje. Smemo upati, da se bo presenečenje nadaljevalo? Poglejmo:
Španija je vsekakor nogometna velesila. A ima že nevšečno tradicijo, da njene ekipe odpovedo na svetovnih prvenstvih. Ne more skriti notranjih problemov med moštvom.
In končno, Slovenija in Španija sta se že pomerili z rezultatom 2:1 za Špance, ki pa niso prepričali s svojo igro. Zadnjo pripravljalno tekmo proti malo znani korejski ekipi so zmagali komaj 1:0.
Južna Afrika je zelo dosegljiva. Poleg tega ima poškodovanih nekaj važnih igralcev in zaradi notranjih problemov so v zadnjem
hipu zamenjali trenerja.
Paragvaj ima gotovo zelo močno ekipo, kar je dokazala v kvalifikacijskih tekmah. Je edina ekipa, ki je tudi Argentina ni mogla premagati.
Za tekmo s Slovenijo se bo tudi že vrnil emblematič-ni vratar Chilavert. Vendar ne smemo pozabiti, da je Slovenijo na celotnem postopku uvrstitve v svetovno nogometno elito spremljala sreča. Zakaj ne še to pot?
Poleg izrednih sposobnosti, ki jih je pokazala ekipa pa smemo zaupati tudi v strateške zmožnosti trenerja Katanca. Čeprav je najmlajši izmed vseh 32 trenerjev tega svetovnega prvenstva je dokazal svojo izredno bistrost.
Slovenija, ki je prišla nepričakovano na svetovno prvenstvo, lahko prav tako nepričakovano napreduje.
Za prvo tekmo je Katanec že napovedal ekipo. Je ista, ki je zmagala Gano v Ljubljani: Simeunovič; Mili-novič, Galič, Knavs, Karič; Gajser, Novak, Pavlin; Zahovič, Rudonja in Cimero-tič.
Ne smemo izgubiti upanja, sanj tudi ne.
tm
Igg?"i
uidMon*
Mladen Dabanovič
Goran Sankovič
Fotografije po Internetu -uradna stran Nogometne zveze Slovenije: www.nzs.si
Milenko Ačimovič
*WlllM
Šoni Novak
Spasoje Bulajič
iiovmui
Nastja Čeh
Miran Pavlin
Senad Tiganj
Mladen Rudonja
Saša Gajser
Amir Karič
<sy>r Zoran Pavlovič
Muamer Vugdalič
Sebastjan Cimerotič
UOTimu
Željko Milinovič
npiiiiii
Marinko Galič
Milan Osterc
“»Um
»h***1**
Dejan Nemec
Komm
Marko Simeunovič
ILOVIMIJA
____
Rajko Tavčar
UMIRIM
Zlatko Zahovič
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
Sveta vojna
Dramatika slovenske politične emigracije 1 Taras Kermauner
Pred več kot desetimi leti nas je obiskal v Argentini pisatelj in akademik Taras Kermauner s sporogo Alenko Goljevšček. Na povabilo pokojnega Lada Lenčka je skoraj pol leta v Bariločah študiral našo dramatiko. Ta je bila tedaj v Sloveniji skoraj nepoznana. Čeprav so bile knjige prepovedane, so jih nekateri le prebirali. A v emigraciji napisanih in igranih dram pa niso videli.
Kermauner je v Argentini lahko pregledal vse tiskane drame, ki jih žal ni veliko, obenem pa je dobil še druge, ki so bile razmnožene le za igralce, pa še tiste, ki so eksistirale le v enem samem tipkanem izvodu. Izbezal je iz skladišč in privatnih omar še emigrantska dela, ki jih tukaj sploh nismo javno poznali.
Po nekaj letih je lahko uredil svoje poznanje in komentarje ter napisal nekaj knjig o dramatiki slovenske politične emigracije.
Pred kratkim sem v Demokraciji zasledil naslove knjig o emigrantski dramatiki, od katerih je zadnja izšla pred kratkim. Knjige so: Sveta vojna, Krščanska tragedija, Paradoks odreševanja, Pravica in kazen, Prijatelji in izdajalci.
Prva od teh knjig je Sveta vojna, ki je izšla pri Slovenskem gledališkem muzeju leta 1997. Šele lani sem zvedel zanjo in sem jo lahko kupil v Ljubljani.
Kot sam pravi, je to interpretativna in komparativna monografija. V njej prvo obravnava vse drame, ki so bile napisane v naši emigraciji. Ker jih doma (in tudi v emigraciji) nihče ne pozna vseh, najprej navaja vsebino posameznih del. Zaradi zanimivosti in v informacijo tudi nam jih bom navedel:
NIKOLAJ JELOČNIK
Vstajenje kralja Matjaža, dramska pravljica, s posvetilom generalu Rupniku in njegovim domobrancem. Bila je igrana (ni tiskana) leta 1951.
Simfonija iz Novega sveta, misterij, natisnjena v Katoliških misijonih, 1954.
Eno samo je potrebno, dramski oratorij o Baragi, Katoliški misijoni, 1955.
JOŽA VOMBERGAR
Napad, domobranska drama, samo v tipkopisu, 1949; režiser Jeločnik precej predelal.
Razval, tipkopis, 1980, domobranski misterij.
Martin Krpan, satirična komedija, tipkopis, 1963; po Levstiku.
BRANKO ROZMAN Roka za steno, misterij; tipkopis, 1957.
Obsodili so Kristusa, na motiv Velikega tedna, tipkopis, 1961.
MARJAN WILLENPART Zadnji krajec, domobranska drama , Meddobje, 1957. Vnučka, izseljenska drama; tipkopis, 1964.
Gringo, komedija iz naselitve, tipkopis, 1965.
ZORKO SIMČIČ Krst pri Savici, ljudska igra, Koper, 1994.
Zgodaj dopolnjena mladost, komunistična revolucija in moralna teologija (v Argentini še ni bila igrana), Prepad kliče prepad,Buenos Aires, 1992.
Tihi dolgi mesec avgust, Buenos Aires, 1992, drama iz argentinskega sveta (še ni bila igrana). Prepad kliče prepad, Buenos Aires. 1992
MARKO KREMŽAR Živi in mrtvi bratje, Meddobje, 1987, drama iz revolucije in sodobnosti.
KAREL MAUSER Kaplan Klemen, tipkopis, 1964; dramatizacija is-toimene povesti, socialna tematika.
JOŽA LOVRENČIČ ML Izdajalec, tipkopis; (še ni bila igrana), četniška in jugoslovanska ideja.
STANKO KOCIPER
Svitanje, Slobodna Jugoslavija, Munchen, 1956; kriminalka, atomska energija.
FRANCE PAPEŽ
Gozd, poetična drama, Meddobje, 1969.
Krst ob Srebrni reki, poetična drama, 1995.
Svetinje, poetična drama, 1995.
TINE DEBELJAK Velika črna maša za pobite Slovence, 1949, himnična tragedija, oratorij.
Kot pravi Kermauner, so tu upoštevane vse drame razen nekaj Vombergarjevih kratkih skečev in poznejših del, predvsem Kremžarjevih in Simčičevih.
Taras Kermauner ob vsaki drami razloži svoj pogled nanjo, njeno povezavo z ostalimi dramami v emigraciji ali vzporedne ali kontrarne poteze v delih iz Slovenije. V splošnem gleda na nas objektivno kot literarni zgodovinar, ki nas skuša razumeti, zakaj smo pisali tako, kot smo. Vrednoti posamezne drame s strogim merilom, a iz vseh skuša izvleči skupne poteze, bistvene za slovensko politično emigracijo. Ugotavlja, da je vsebina skoraj vseh pogled na domobranstvo ali komunistično revolucijo, čeprav se med seboj razlikujejo. Vse so protikomunistične, čeprav ne bojevite. Tudi pri nasprotnikih ali soborcih se najdejo dobri in slabi, visoki in nizki. Vse postavljajo pobite domobrance kot žrtve, nekatere se prelijejo v teološki problem odpuščanja, iskanja resnice, tragičnost revolucije itd. Prizna jim zasidranost v Bogu in narodu, prepričanje v moralno zmago in zaupanje v prihodnost.
Tukaj ni prostora, da bi vsaj deloma ponovil posamezne sodbe pisca, ki se široko razpiše o vseh medsebojnih povezavah in skuša prodreti v notranjost drame in njenega namena in pomena. Imel bi le eno kritično pripombo: dvomim, da so nekatere drame segale tako globoko, kot jih predstavlja Kermauner.
V knjigi še ponatisne dolg spis o Debeljakovi Črni maši, ki jo je napisal za Debeljakov zbornik 1990, kjer je bila le deloma objavljena.
Sledi Predavanje o Slovenski politični emigrantski dramatiki, ki ga je imel 1993 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je krajši pregled vsega dramskega ustvarjanja pri nas.
Knjigo konča spis Ustroj katedrale-triangla-piramidc, ki je nekako filozofsko-t^ološko gledanje na vero in razna dramska dela iz Slovenije in emigracije, in tudi pogled na asimetrijo emigrantske in NOB dramatike, ter njegovo gledanje na odrešilnost krščanstva.
Žal za ostale knjige o naši emigrantski dramatiki nisem vedel in jih seveda nisem bral. Dvomim, da je katera zašla v Argentino, kar je velika škoda. Na vsak način pa je zanimanje pisca za našo emigracijo (saj je izdal tudi trilogijo Slovenski čudež v Argentini) in njeno dramatiko podrobno predstavilo slovenski kulturni skupnosti v Sloveniji bogastvo naših dramatikov. Za to moramo biti Kermaunerju hvaležni, saj nas ni dosedaj nihče tako globoko in obširno opisal.
TD
■UKONMRlKtllA IN.-A1J SFINTLKPWTMtJA SLOVENSKE DRAMATIKE
SVETA VOJNA
Drdiiiiilik.i slovenske pollliinc cmiRMitlr t
O
»(MmuamurtKlMUSi
Stran 5
BHMnMtiaNMKtNtti
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA, Ml TIERRA
O POPISU
V zvezi z letošnjim popisom prebivalstva, ki je potekal med 1. in 15. aprilom, je na državni statistični urad (SURS) prispelo okrog 100 pritožb, ki so se v glavnem nanašale na delo terenskih popisovalcev. Poleg tega se je na urad po izteku popisa obrnilo tudi okrog 6000 ljudi, ki so se zaradi različnih razlogov lahko popisali šele naknadno. Sicer pa so v uradu na podlagi telefonskih klicev prebivalcev ugotovili, da je Slovence najbolj skrbela zloraba podatkov, še posebej tistih o stanovanju oz. velikosti stanovanja. Prvi podatki o letošnjem popisu prebivalstva bodo predvidoma predstavljeni na posebni časnikarski konferenci 14. junija.
RAZSELJENI GAŠPER
Strokovna ekipa Zavoda za gozdove Slovenija je v bližini Mašuna pod Snežnikom ujela tri leta starega in 105 kilogramov težkega' medveda. Odlovljenega medveda, poimenovali so ga Gašper, bodo prepeljali v Italijo za ponovno naselitev v parku v Dolomitih. Do sedaj so v zadnjih letih po meddržavnem dogovoru med Italijo in Slovenijo prepeljali deset medvedov v Dolomite.
Pomlad narodov
PO SVE
PAPEŽEVA ROMANJA
Papež Janez Pavel II. je v okviru svojega 96. pastoralnega potovanja v tujino obiskal Azerbajdžan in (Bolgarijo. Na letališču v Bakuju ga je z vojaškimi čaštmi sprejel azerbajdžanski predsednik Gejdar Alijev, Sveti oče pa je nato v govoru izrazil spoštovanje vsem tistim prebivalcem, ki so kljub marksističnemu preganjanju ostali verni, obenem pa ponovno zavrnil vsakršna ugibanja o morebitnem umiku. Dejal je: „S Cerkvijo in v Cerkvi bije papeževo srce." - Papež je katoliški katedrali v Sofiji podaril relikvijo enega od svojih predhodnikov, papeža Janeza XXIII., začetnika ekumenizma, ob obisku v Rilskem samostanu, največjem pravoslavnem samostanu na Balkanu, pa poudaril pomen vzhodnega meniškega življenja. Ob tem se je vprašal, kaj bi bila Bolgarija brez Rilskega samostana, ki
je v najbolj mračnih časih njene zgodovine vzdrževal luč vere, in kaj bi bila Rusija brez tisočih domov Sv. Duha, ki so ji omogočili, da je premagala peklensko trpljenje v času sovjetskega preganjanja. Po mnenju poznavalcev je papež s to izjavo znova ponudil roko Pravoslavni cerkvi.
ŠE EN SPORAZUM
Ameriški in ruski predsednik George Bush in Vladimir Putin sta v Kremlju podpisala sporazum o zmanjšanju zalog strateškega orožja v obeh državah. Sporazum predvideva občutno zmanjšanje zalog jedrskih konic, vendar pa vse ne bodo uničene, kot je želela Rusija, temveč bo del uskladiščen, kot so vseskozi zahtevale ZDA. Sporazum predvideva, da naj bi do leta 2012 državi zmanjšali število jedrskih konic dolgega dosega za dve tretjini, s sedanjih 6000 na od 1700 do 2200.
SLOVENCI
Revolucija v Evropi in predvsem na Dunaju je seveda takoj odjeknila med Slovenci. Že v začetku maja so priredili manifestacije po Ljubljani, napadli mitnice, razbili Metternichov kip, zasedli županovo stanovanje. Dogodke so meščani skupaj z guvernerjem proslavili s slavnostno predstavo v gledališču. Osnovale so se „narodne straže" kot pripomoček proti revolucionarnemu razgrajanju in razbijanju, in so nadomeščale vojsko, ki je bila tedaj v borbi z Italijani. V teh stražah so bili plemiči, meščani in študentje.
Tudi drugje so se dogajali nemiri. Ižanski kmetje so napadli grad in vso opremo požgali, napadeni so bili gradovi (Turjak, Ortnek, Ribnica, Mirna itd.). Tudi so napadali razna župnišča. To se je ponavljalo, dokler niso prišli vojaki in vzpostavili red. Kmetje so navdušeno pozdravljali marčno revolucijo, saj jim je pomenila takojšnjo in popolno odpravo zemljiške obveznosti.
Revolucija leta 1848 je postavila na dnevni red tudi narodnostno vprašanje. Zato je to leto tudi dobili ime „ Pomlad narodov". Madžari so ustanovili republiko in se hoteli ločiti od Avstrije (kar jim ni uspelo), v
Zagrebu so Hrvatje zahtevali združitev vseh hrvaških dežel (Dalmacije, Slavonije).
V nemških deželah se je začela akcija za zedinjeno Nemčijo, h kateri bi pristopila tudi Avstrija, in so se pričele priprave za volitve v frankfurtski parlament, ki naj bi to Nemško zvezo ostvaril. A v Avstriji so te volitve odklonili Čehi, češ da češke dežele ne morejo postati del Nemčije, ker Čehi niso Nemci. Zaradi ruske nevarnosti pa so se zavzemali še za Avstrijo (izven Nemške zveze), ki naj bi bila bolj pravična do svojih narodov.
SLOVENCI IN POMLAD NARODOV
Matija Majar Ziljski je že 17. marca napisal članek, ki so ga natisnile ljubljanske Novice 29. marca, kjer pravi, da moremo sedaj stopiti kakor svoboden narod med druge svobodne narode, in naj ne zamudimo tega velikega trenutka. Njemu se je takoj pridružil Andrej Einspieler,in čez nekaj mesecev tudi lavantinski škof Anton Martin Slomšek.
To hotenje se je takoj razširilo po vsej Sloveniji. Ljubljanske Novice so povzele takoj te zahteve.
PISALI	SMO	P
BRANE JE SPET PRI DRAGONIH
Slovenski nogometni trener Brane Oblak je postal novi trener ljubljanskega prvoligaša Olimpije. Pogodba je sklenjena za obdobje treh let. Oblak je legenda slovenskega nogometa, ki je kot igralec najprej igral pri Svobodi, po letu 1965 pa prav pri Olimpiji. V prvi ligi je za ljubljanski klub odigral 181 tekem in dosegel 33 golov. Leta 1973 je odšel v splitski Hajduk, igral je v nemških Schalkeju 04 iz Gelsenkirchna in Bayernu iz Muenchna. Ob koncu kariere je nastopal v Avstriji. Bil je tudi državni reprezentant nekdanje Jugoslavije, odigral je 46 reprezentančnih tekem. Kot trener je Oblak vodil mnoge klube, med drugim tudi Olimpijo, ki jo je kot zadnji trener leta 1995 pripeljal do naslova državnega prvaka. Oblak je bil nazadnje trener ekipe Sport Line Koper, kjer pa so se mu nekaj krogov pred koncem prvenstva zahvalili za sodelovanje.
NOVA ZMAGA V ŠAHU
Slovenska šahovska reprezentanca je z zmago na srednjeevropskem pokalu v nemškem Leipzigu dosegla še en velik uspeh. Za Slovenijo je to že druga tovrstna zmaga na tem tekmovanju po uspehu leta 1997 v italijanskem Montecatiniju. Močna nemška ekipa je bila šele druga.
SLOVENKA Z JAMAJKE
Jamajška šprinterka Merlene Ottey, ki je na velikih tekmovanjih osvojila 35 odličij, je v Ljubljani podpisala pogodbo z Atletsko zvezo Slovenije (AŽS), ki ji bo omogočila sodelovanje za slovensko reprezentanco na naslednjih tekmovanjih. Dvainštiridesetletni Otteyjevi je slovenska vlada izročila odločbo o podelitvi slovenskega državljanstva. Pred njenim morebitnim nastopom za Slovenijo bodo morali doseči še dogovor z jamajško atletsko zvezo.
Los siervos de la gleba
A fines de la Edad Media los campesinos eslovenos iban de desgracia en desgracia. Ademas de los turcos y de las guerras se vieron golpeados por un deterioro de la situacion social.
En la Edad Antigua funcionaba la economfa segun los parametros de la esclavitud. El esclavo era un ente, sin ningun derecho y el duefio lo podfa matar. Por supuesto que no le convenfa hacerlo porque se quedaba sin el esclavo, que era el unico que trabajaba.
En la Edad Media la economfa se apoyaba en la posesion de las tierras, en los siervos y en los nobles. Las tierras conquistadas le pertenecfan al rey. El se las daba a sus amigos, a los que les debfa pagar favores o a los que se los querfa ganar de esa manera. Uno valfa de acuerdo con la cantidad de territorio que posefa. Por lo general el que recibfa la tierra no la tema para siempre. Se la daban como en concesion, para explotarla como feudo. El noble debfa a cambio de lo obtenido prestarle apoyo al rey, pagar los impuestos, etc. El rey tenfa la facultad de quitarle el feudo, si el noble osaba enfrentarsele.
Como es de suponer, el noble no era el que trabajaba. Para esto tenfa a los campesinos, a los siervos de la gleba. Al campesino se le daba un pedazo de tierra para que la cultivara. Con el lo podfa mantener a su farni lia. Pero estaba atado a la tierra. No podfa abandonarla, debfa pagarle al castellano en especies, trabajar algunos dfas al ano en las tierras del sehor, ocuparse de la edificacion y el mantenimiento de los častillos, accesos, etc. Y el castellano podfa vender la tierra junto con el campesino.
Al principio el panorama no era tan sombrfo. El campesino segufa disponiendo de tiempo suficiente para explotar la tierra en beneficio propio y en el de su familia y el sehor lo defendfa de los ataques y de los ladrones. Todos los impuestos estaban especificados en los Urbarji, una suerte de libros contables. El sehor feudal intervenfa en los pleitos entre campesinos y, en muchos casos, daba su consentimiento para que se efectuaran los casamientos.
Este sistema, que en un principio no era injusto y era soportable, comenzo a torcerse con el correr del tiempo.
OSEBNE
USTANOVITEV SLOVENSKEGA ČASNIKARSKEGA DRUŠTVA
Po daljših pripravah je bil v soboto, 29. maja ustanovljen občni zbor Slovenskega časnikarskega društva. Na njem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednik Janko Hafner, tajnik Pavle Rant, blagajnik Pavle Fajdiga, odbornik dr. Tine Debeljak, nad-‘zorni odbor dr. Ivan Ahčin in France Kremžar, razsodišče Joško Krošelj.
LANUS SLOVENSKI DAN
V nedeljo, 29. maja bo župnik Janez Hladnik slavil 25. letnico svojega mašništva. Društvo Slovencev, katerega častni predsednik je g. Hladnik od ustanovitve, je njemu v zahvalo sklical posebno sejo v sredo, 4. junija. Sejo je pričel predsednik Miloš Stare. Omenil je tri dobe, ki jih je preživel jubilant, odkar je prišel v Argentino. V prvi je deloval kot izseljenski duhovnik. Druga se je pričela tedaj, ko je izposloval pri predsedniku Peronu dovoljenje za vselitev 10.000 slovenskih beguncev. Zatem je pričel tretjo dobo, ko se je preselil v Lanus, kjer po njegovi zamisli nastaja slovensko naselje in kjer iz nič raste nova fara.
V odgovoru je g. Hladnik naglašal, da Vbs čas vrši le svojo dolžnost kot Slovenec in izseljenski duhovnik, in se zahvalil za pozdravne besede.
VREDNOTE
Izšla je 3-4 številka revije Vrednote kot zaključni zvezek prvega letnika. Naročniki jo te dni prejmejo po
Rojstvo. V družini dipl. ekonomistke Marjete Javoršek in inž. Romana Capudra v Moravčah, Slovenija, se je rodila 23. maja hčerka Marjana. Srečni družini iskreno čestitamo!
Nova diplomanta. V petek, 22. marca je dokončala študije Andrejka Zupanc in postala profesorica španskega jezika in literature.
Diplomirani časnikar župnik Franc Šenk je 23. maja uspešno izdelal strokovni izpit na ISERju ter diplomiral kot argentinski državni napovedovalec.
Novima diplomantoma čestitamo in želimo obilo uspehov!
Smrti: V Carapachayu je umrl Franc Kores (78) in v San Miguelu Rok Kurnik (73).
Naj počivata v miru!
pošti, obenem pa jih lepo prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino.
Slovenski oder priredi 6. julija Schillerjevo dramo KOVARSTVO IN LJUBEZEN
Cosqufn 65, Liniers Predprodaja vstopnic na Alvarado 350, Ramos Mejfa
Instituto de Idiomas, Gualeguaychu 2404 Slovenski, castellano, angleški, latinski, francoski, nemški in italijanski jezik se poučujejo po 20 $ mesečno.
Svobodna Slovenija, št. 21; 12. junija 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaction y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za ZS: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Jernej Tomazin, )ure Vombergar, Andrej Poznič, Milan Magister ml., Maks Osojnik, Boštjan Kocmur, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 65, pri pošiljanju po pošti pa $ 80 (za člane ZS poseben popust>; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre" (a la orden), v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl 101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
O
o C
OJ ‘S
t c
o ^ U 2? <
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814 E-mail: ilirska ("barilochc.com.ar
#	Letalske karte,
W1&	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Cena največ šestih vrstic $ 4,-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. maja 2002
EURO 225,55SIT
1 U$S dolar 245,27SIT
//
LUX PERPETUA
//
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 2. junija 2002, ob 16. uri v Slovenski hiši
- Koncelebrirana sveta maša - poje Mešani pevski zbor San Justo
- Poklon pred spomenikom
- Spominska akademija v dvorani Govor: Gregor Batagelj
Odrski prikaz in pevski nastop. Sodelujejo recitatorji in zbor mož in fantov.
Udeležimo se spomina in pričevanja!
Karadjordjevič toži Slovenijo
Knez Aleksandar Pavlov Karadjordjevič je Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu poslal tožbo proti Sloveniji, v kateri zahteva vrnitev zemljišča in dvorca na Brdu pri Kranju, ki sta bila nacionalizirana po 2. svetovni vojni.
Aleksandar Pavlov je sin kneza Pavla, ki je po atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra I. 1934 v Marseillu vladal namesto mladoletnega Petra II. do prevrata 27. marca 1941. Aleksandar Pavlov je uradno zahteval vrnitev očetovega premoženja že 16. septembra 1992.
Sicer se mnogoštevilni sorodniki nekdanje kraljeve družine že dlje časa prepirajo zaradi dediščine, ki naj bi jim pripadala v sedanji Jugoslaviji. Vlada ZRJ je po padcu režima Slobodana Miloševiča vsem naslednikom družine Karadjordjevič v uporabo izročila Beli in Stari dvor v elitni beograjski četrti Dedinje, skupaj z obsežnim zemljiščem. To premoženje naj bi lahko samo uporabljali, dokler ne bo rešeno vprašanje denacionalizacije oz. morebitna dokončna vrni-
OBVESTILA
SOBOTA, 1. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Pri SKA razstava Tilke Močnik ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 2. junija:
Pri SKA razstava Tilke Močnik do maše v mali dvorani Slovenske hiše.
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije.
SREDA, 5. junija:
Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob
16. v Slovenski hiši: „Vojni čas v Prekmurju in na Štajerskem", po spominu M. in V. Voršič.
SOBOTA, 8. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 9. junija:
Procesija sv. Rešnjega Telesa.
SOBOTA, 15. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. SOBOTA, 22. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Poslovilna večerja nogometne ekipe Zedinjena Slovenija pred odhodom v Slovenijo, v Slovenski hiši.
SOBOTA, 6. julija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 7. julija:
Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju.
tev tega kompleksa Karad-jordjevičem.
Vlada je za „starešino" dvorov imenovala ,,prestolonaslednika" princa Aleksandra II. Karadjordjeviča (eden izmed treh sinov nekdanjega kralja Petra II.), ki se je s ženo princeso Katarino lani iz Londona preselil v dvore svojega deda.
"Prestolonaslednik" ne dopušča nikomur drugemu iz družine Karadjordjevič, da pride blizu „njegovih" dvorov, kaj šele, da bi se vselil vanje.
Princesa Jelisaveta, sestra Aleksandra Pavlova, ki se sedaj poteguje za dvorec na Brdu pri Kranju, je že večkrat zaman poskušala priti v Dedinje.
Pretendent na kraljevski prestol" v Jugoslaviji oziroma Srbiji Aleksandar
II.	je pred dnevi napovedal, da bo odprl kraljevi kompleks in dvore za širšo javnost oziroma za turizem.
Iz vlade ZRJ so sporočili, da za kaj takega nima dovoljenja, zaradi varstva dragocenih predmetov v obeh dvorcih, glede katerih pravzaprav še ni povsem do kraja ugotovljeno, čigavi so. Z marsičem naj bi Beli in Stari dvor polepšal tudi nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Nekateri beograjski časniki so nedavno pisali, da je kraljevi par v finančni stiski in da nima denarja niti za plačilo elektrike in telefona. Odprtje kraljevega kompleksa za turiste, ki bi za ogled te znamenitosti po vsej verjetnosti morali plačati vstopnico, bi vsaj delno rešili ta problem samozvanega prestolonaslednika.
ZA SM
- Hočeš košček torte, Igorček.
■ Ne.
- Kaj pa bi potem rad?
- Kos torte.
Mici, kam si dala prah, ki je bil na kredenci? Pomembno telefonsko številko sem si zapisal vanj,
- Prideš jutri ob enajstih?
- Ob enajstih ne morem, se poročim. Zvečer, če hočeš.
SLOVENIJA v SVETU
Tabor ob desetletnici
Izseljensko društvo Slovenija v svetu obhaja letos deseto obletnico obstoja. Med raznimi slavnostmi in prireditvami, ki jih organizirajo za to izredno priložnost, se gotovo šteje IX. TABOR SLOVENCEV PO SVETU, ki je postal že tradicionalna vsakoletna prireditev.
Tabor bo v soboto, 8. junija v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Snov referatov in debat letošnjega leta je nadvse pereča: "Repatriacija slovenskih izseljencev v matično domovino".
Tabor se bo pričel s koncelebrirano sv. mašo, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode z izseljenskimi duhovniki. Uvodni pozdrav bo izrekel predsednik SVS Boštjan Kocmur, pozdravila pa bosta še vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Iztok Simoniti in msgr. Alojz Uran, zadolžen za pastoralo Slovencev po svetu.
Kot mo že omenili, bo okrogla miza na temo "Repatriacija slovenskih izseljencev v matično domovino". Povezovalec bo Tino Mamič, urednik Ognjišča. Glavni nagovor bo imel Franc Pukšič, predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelovali pa bodo še dr. Zvone Žigon (Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu): Delovanje vlade RS za repatriacijo izseljencev v matično domovino; Janez Rihar (Rafaelova družba): Katoliška Cerkev in repatriacija slovenskih izseljencev v matično domovino; Anton Kokalj (Zveza občin Slovenije): Občine in lokalne skupnosti ob prihodu Slovencev v matično domovino; ter Boštjan Kocmur (Izseljensko društvo Slovenija v svetu): Iz-vajenje repatriacije slovenskih izseljencev v matično domovino.
Sledil bo kulturni program v izvedbi bari loškega kvarteta "Lipa"
Prav tako ob desetletnici ustanove pa bo prejšnji dan, v petek, 7. junija ob 20.30, v Zavodu sv. Stanislava Dobrodelni kon-
cert za Slovence v Argentini. Izkupiček vstopnic za koncert bo v celoti namenjen za pomoč slovenskim rojakom v Argentini, ki živijo v starostnih domovih.
Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovali izvajalci iz Slovenije in Argentine: Marko Fink, bas-baritonist; Ivan Arnšek, baritonist; Marko Bajuk, baritonist; Andreja Zakonjšek, sopranistka; Nataša Valant, pianistka; Ivan Vombergar, pianist; in Kvartet Lipa. Vodil bo Matjaž Merljak iz Radia Ognjišče.
Na dobrodelnem koncertu bodo na prodaj knjige: Slovenske kulturne akcije, Mohorjeve družbe Celje, Založbe Družina in Založbe Ilex. Celotni znesek bo namenjen za pomoč Slovencem v Argentini.
Dobrodelni koncert bodo podprli: Ministrstvo za kulturo RS, nastopajoči, Radio Ognjišče, tednik in založba Družina, Mohorjeva družba Celje in Založba Ilex.
PROŠNJA
ZEDINJENA SLOVENIJA
med drugimi dejavnostmi vsako leto pripravi našo skupno domobransko proslavo.
Ta organizacija pa je povezana z raznimi stroški. Društvo nima izrednih dohodkov, ima pa mnogo potreb in izdatkov. Zato prosimo vse rojake, da se na dan proslave pri prostovoljnih prispevkih velikodušno odzovejo.
Nogometna ekipa Zedinjene Slovenije
sporoča, da je dokončno potrjena udeležba našega moštva na prvenstvu slovenskih nogometnih izseljenskih ekip
"Nogometni turnir izseljencev SLOVENIJA 2002"
Delegacija bo večinsko odpotovala v nedeljo 7. julija in se vrnila v ponedeljek 15. Tekmovanja so predvidena v sredo 10. s Francijo in v četrtek 11. z reprezentanco Koroške. V soboto 13. pa bodo tekme za razporeditev na 1. 3. in 5 mesto.
Delegacijo sestavlja 18 igralcev ter vodstvo, tehnična in zdravniška ekipa, v celoti 25 članov.
Poslovitev ekipe bo v soboto, 29. junija zvečer v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu. Že danes vabimo na ta večer vse rojake in zlasti ljubitelje nogometa.