List Jzhafa ođ oTctobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot pol tednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA aRAN.T — SOBOTA, DNE 13. FEBRUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 12 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Glasilo socialistične zveze l> j* l c EGA ti*01*6tva za gorenjsko Žičnice lani in letos Veliko novega na naših smučiščih — Škofjeloško in kranjsko področje zaostaja — Voglu še v prihodnje vso pozornost ' Ali ste vedeli, da imajo v letošnji s snegom kar radodarni zimi turisti — smučarji na Gorenjskem na voljo že 30 žičnic in vlečnic. Opremil je nos t .smučišč s tem seveda še ni najboljša, toda v primerjavi s preteklo zimsko sezono je napravljen bistven korak naprej. Podatki, ki smo jih dobili na tajništvu Gorenjske turistične zveze, omogočajo, da primerjamo. Lani smo imeli žičnico Krvavec, Žičnico in 5 vlečnic na Vitrancu, vlečnico na črni vrh, sedežnico na Stražo, vlečnico na Pokljuki in vlečnico na Koroški Beli. V letošnji zimi je bila usposobljena vlečnica pri domu v Planici. Na Straži nad Bledom so sedežnico podaljšali z vlečnico. Pred kratkim je bila otvoritev sedežni-ce na Španov vrh nad Jesenicami. Največja pridobitev za bohinjsko področje je gondolska žičnica na Vogel, razen te pa so uredili tudi več vlečnic: »Križ« na Voglu, vlečnico med hotelom Jezero in Staro Fužino, vlečnico pri Mladinskem domu in vlečnico v Bohinjski Bistrici. V Gorjah so Usposobili vlečnici Viševnica I in Viševnica II, po eno Vlečnico so namestili tudi v Begunjah in v Laneovem. Ta tržiškem območju so tri nove vlečnice: Hraste I, Hraste II in vlečnica nad spome- nikom na Podljubclju; v kratkem bo urejena žičnica na Zelenico. Na škofjeloškem in kranjskem področju so ostali pri pripravah. Vlečnica na Jezerskem bo v kratkem začela obratovati, prav tako popravljajo vlečnico na Krvavcu. Na- škofjeloškem področju se Transturist zanima za zgraditev žičnice na Stari vrh. Kolikor je znano, naj bi že prihodnje leto zgradili na Voglu, sedežnico do Orlovih glav, pozneje pa še do Sije. Nove žičnice in vlečnice so bile ugodno sprejete in ob ugodnejših dnevih naval nanje ne pojenja. Enkraten prevoz stane od 20 do 50 dinarjev. Višja številka velja na primer za begunjsko vlečnico, ki pa je ponoči osvetljena in zato je njeno smučišče zelo privlačno. še nekaj podatkov o lanskem številu prevozov: Krvavec 74.129, Vitranc I 52.268 (samo navzgor), Vi t rane TI 19.454, vlečnica Preseka 68.527, vlečnica Bukovnik 42.146, Bresnina 48.775, Straža 33.768, Vogel 41.477 navzgor in 40.521 navzdol. — S. Med zadnjimi žičnicami je bila odprta tudi žičnilea na Španov vrh nad Jesencami Obisk v nekaterih kolektivih v Kranju V vrtincu novih oblikovanj in hotenj Neizpolnjeno Tisk in turizem pričakovanje Turistični delavci so predvidevali, da bodo gorenjski kraji v letu 1964 prvič dosegli milijon turističnih nočitev. Pričakovanje ni billo uresničeno, saj smo skupaj zabeležili le 956 tisoč nočitev, od tega 611 tisoč nočitev domačih in 345 tisoč nočitev tujih gostov. Vzrokov za to, da je turistični promet porastel le za okoli 6 odstotkov', je več in so tudi že precej znani. Tako nosi delno krivdo (kot ponavadi) slabo vreme, propaganda o popolni zasedenosti, pogosto odpovedovanje ali le delno izpolnjevanje pogodb za skupinske obiske in podobno. Lani se je na območju petih gorenjskih občin zadrževalo 276.450 turistov. Največ jih je bilo v občini Radovljica, in sicer 160.410, sledijo občine Jesenice s 65.597, Kranj s 33.557, škof ja Loka s 6566 in Tržič s 7886 gosti. Medtem ko so bili gostinski objekti še dokaj ugodno zasedeni, pa so pomanjkanje gostov občutili zasebniki, ki oddajajo turistične sobe. Res je pa tudi to, da sta v večini gorenjskih krajev turistična sezona še vedno predvsem le dva poletna meseca. — S. Bled v zahtevni vlogi BLED, 11. februarja — Komite za organizacijo II. svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo na Bledu v letu 1966, je pripravil posvet, na katerem so se pogovorili o več vprašanjih, ki jih bo v mestu — gostitelju velike mednarodne prireditve — potrebno rešiti. Na posvetu so pripravili načelne predloge o prometni mreži in ureditvi prometa, o komunalni službi, ureditvi mesta in njegovi, dekoraciji, o gostinstvu, o raznih svečanostih in podobnem, — S. Ljubljana, 11. februarja — Gospodarska zbornica okraja Ljubljana je za včeraj pripravila z novinarji razgovor o pomoči tiska pri ustvarjanju javnega mnenja o turistični problematiki. Ker sta področji občin Radovljica in Jesenice v turističnem pogledu v okraju najpomembnejši, sta v razgovoru sodelovala tudi njuna predsednika Franc Jere in Ludvik Slamnik. Veljajo nepodalj-šane izkaznice Na vseh prijavnih in matičnih uradih je bila v zadnjih tednik velika gneča, ker so prebivalci podaljševali svoje osebne izkaznice. Od včeraj naprej pa izkaznic ne bodo več podaljševali, ker je sekretariat za notranje zadeve odločil, da bodo stare, tudi nepotrjene izkaznice v veljavi do izdaje novih. O tem so uradno obveščeni tudi varnostni in drugi organi. Nove osebne izkaznice bomo predvidoma dobil; ob koncu tega ali ob začetku prihodnjega leta. Zborovanje borcev V počastitev 20. obletnice osvoboditve bo predvidoma v Ilirski Bistrici 4. julija veliko zborovanje borcev prekomorskh enot ln brigad. Pri občinskih združenjih borcev NOV na Gorenjskem so že ustanovljeni pripravljalni odbori, ki zbirajo podatke o preživelih udeležencih prekomorskih brigad. V Kranju so do sedaj zbrali že 24 prijav. Vsekakor pa se morajo borci prekomorskih brigad prijaviti na občinske odbora ZB do konca tega meseca. Pripravljalni odbor za proslavo namerava izdati posebno brošuro o zgodovini prekomorskih brigad ter organizirati v Illirski Bistrici razstavo o udeležbi, delu in borbah teh enot. Z raznimi prispevki bodo borci veliko pripomogli k uresničitvi te naloge. Sodelujte pri razpravi 0 urbanistični • Preživel sistem nagrajevanja • Ekonomske enote pred odločitvijo • Nasmejani obrazi zaposlenih in uspeh v proizvodnji • Težkoče, # ki jih ni mogoče predvidevati • Samokritična UPCultVl DlCSla ocena in še marsikaj # Občuten korak naprej Zdravstveni razvoj zaostaja za teorijo znanosti Obiskali smo štiri podjetja in Prišli do marsikaterih zanimivih Podatkov in izjav o nagrajevanju, obveščenosti proizvajalcev, o pozornosti do sezonskih delavcev in videli ter občutili delovni utrip v teh kolektivih ter napredek, ki ni slučajen, štiri izjave direktorjev pa so se glasile približno takole: tovarna tekstilnih strojev KOVINAR — »Naš sistem nagrajevanja ni najboljši, morda je že Preživel, zato ga bomo prilagodili novim pogojem.« Komunalno podjetje Vodovod: »Delavci si sami krojijo dohodke.« Industrija bombažnih izdelkov IBI — »Zaposleni lahko dnevno ugotavljajo zaslužek«. Spi osno gradbeno podjetje PROJEKT: »Ne samo kritično ocenjevati, temveč tudi razumeti težkoče in objektivno prehoditi« Odgovornosti proizvajalcev, organov delavskega samoupravljanja in vodstvenega osebja podjetij postajajo spričo nenehnega družbenega razvoja in odnosov Vse večje. Delovni kolektivi so torej pred veliko preizkušnjo, ki °o bistveno vplivala tudi na ekonomski položaj in sploh na življenjski standard ne samo proizvajalcev, temveč tudi na slehernega občana. Sistem nagrajevanja je eden izmed neštetih, toda prav gotovo eden izmed najvažnejših O0,Hk, kako doseči še večje proizvodne uspehe. Pri tem pa odigrava pomembno vlogo obveSčenost zaposlenih. Zato smo se prepričali, kako je s tem v nekaterih kolektivih v Kranju. • V KOVINARJU sami priznavajo, da je njihov sistem nagrajevanja že preživel. Zakaj? Mesečno Ugotavljajo dosego plana in prodaje in seveda na osnovi tega izračunajo vrednost točke. Zaposleni z doseganjem oziroma preseganjem norm vplivajo na število točk. Tehnični sektor je nagrajen '0 odstokov na rezultat proizvodnje, 30 odstokov pa na uspeh Prodaje. Splošni sektor (zunanji* delavci, administracija, čistil kc, Vzdrževanje) ima merilo 50 proti ^0 odstotkov (proizvodnja in prodaja). Gospoda rskemu sektorju (komerciala, računovodstvo) pa s° dodeljena sredstva na osnovi UsPeha' prodaje 70 odstotkov in Proizvodnje 30 odstotkov. Pri renskih delavcih so vsa delovna mesta razporejena v skupine z določenim številom točk. To število se po sklepu upravnega odbora podjetja lahko poviša za 25 odstotkov odvisno od prizadevnosti vsakega posameznika. Predlog za povišanje točk da neposredni šef. Tak sistem nagrajevanja, ki je na videz dober, pa ima kup slabosti. Delavec, na primer, do konca meseca ne ve, koliko bo zaslužil. Prav tako ne more vplivati na vrednost točke kakor hitro neka služba zataji in zaradi tega ni bil plan izpolnjen. Zato je ne glede na njegovo prizadevnost v takem primeru nujno prikrajšan pri osebnih dohodkih. Pri režijskih delavcih pa je pomanjkljivost v subjektivnem ocenjevanju, razen tega ne morejo vplivati na vrednost točke. Odvisni so pač od prodaje proizvodov. Prav tako to velja za splošni sektor. Prii odločanja o osebmiihdo-hodkiiih imajo v tem podjetju neposredni proizvajalci premalo veljave in pravice! Povsem je upravičena težnja delavcev v proizvodnji, da bi izdelali cenik vseh del, ki nastopajo. S tem bi odpadle vse norme, skupine in točke. Delavec pa bi v tem primeru lahko dnevno izračunal svoje prejemke. To bi ne bil nek nov sistem nagrajevanja, temveč le krepko dopolnilo sedanjimi, ki ima pomanjkljivosti. Predvidoma bo do sprememb sistema prišlo že letos. Tudi obveščenost proizvajalcev v Kovinarju, ki dosega s prizadevnostjo vseh zaposlenih lene proizvodne uspehe, ni najboljša. Pred leti so imeli vpeljano dobro obliko obveščenosti, in sicer na osnovi sestankov skupin delavcev, kjer so člani upravnega odbora poročali d vsem, kar so razpravljali in sklepali na sejah. Zatem so v podjetju nastale določene težave in so bili vsi vključeni v rešitev teh problemov. Stanje se je uredilo, zaposleni pa že sprašujejo po takih sestankih. Zanimivo, da od strani organov delavskega samoupravijanja ni bila podana taka želja ali iniciativa. Šele na predlog uprave podjetja bodo zopet uvedli takšen vir obveščanja proizvajalcev. V naslednji številki bomo o zanimivih ugotovitvah v IBI, Vodovodu in Projektu obširneje poročali. — DRAGO KASTELIC Kranja Klub gospodarstvenikov Kranj pripravlja za torek, 16. februarja ob 17. uri v svojih prostorih v Kranju, Prešernova 11 zelo zanimivo razpravo o URBANISTIČNI UREDITVI MESTA KRANJA. Razpravo bosta vodila Slavko Beznik, ;.todpredsednik občinske skupščin« Kranj in dipl. ing. Danilo Obli*. Prikazala bosta per-spoktivivt razvoj mesta in njegovo urbanisp^no ureditev. Vabljeni so predsta'. ..iiKi podjetij, člani strokovnih društev, gradbeniki in ostali občani, ki jih zanima prihodnji razvoj mesta. Idejni koncept generalnega urbanističnega programa, ki ga je prod kratkim izdelalo Projektivno podjetje, prikazuje osnovno urbanistično problematiko in razvoj za dobo 30 let, Medobčinski zdravstveni center Kranj stopa v tretje leto svojega obstoja in lahko mu priznamo, da si je z dejavnostjo že dokaj utrdil svoj položaj. Vprašanji, ki so jih še pred letom aH dvema mnogi radi ponavljali: kje pa sploh ste, kaj pa sploh delate? ne prideta več v poštev, saj je vpliv centra mogoče čutiti povsod, kjer je potrebno. Zdravstveni center je imel največ težav zaradi tega, ker na splošno ni imel prave podpore niti v zdravstvenih vrstah niti pri ustanoviteljih. Pri zdravstvenih delavcih, kj jih univerza pripravlja predvsem za individualno zdravljenje, je bilo težko vzbuditi smisel za načrtno in sistematično dfclo in jih pridobiti za misel, da se bolezen ne začne in ne ustavi pri posamezniku, ampak, da je prepogosto posledica aH vzrok številnih čini tel je-v, ki jih je mogoče obravnavati le z dobrimi kolektivnimi metodami. Občinske skupščine pa so medobčinski center sprejele predvsem kot novo breme, za katerega bo treba od-dvojiti toliko in toliko denarja, ki bi prišel prav tudi drugod. Kot rečeno se je odnos do centra močno spremenil in na splošno pri delu nima večjih ovir, razen seveda, da za take dejavnosti že kar kronično primanjkuje denarja in s tem v zvezi tudi potrebnih strokovnjakov. Le od časa do časa se še srečuje z raznimi oblikami nerazumevanja ali ne-poglobljena v pristojnosti, naloge in možnosti. Na primer: znani zdravstveni delavec je v pogovoru z vplivnim predstavnikom ene izmed občin rekel, da je škoda denarja za takle center, ker je dovolj, da se zdravniki nekajkrat sestanejo pa lahko vse opravijo. Posledica je bila seveda ta, da je bilo občinsko skupščino zelo težko prepričati, da se bolezen ne zaustavi na občinskih mejah, da je za uspešno zdravstveno varstvo potreben pregled nad širšim področjem in podobno. Pred kratkim je v skupščini nekdo kritiziral center, ker ni opravil nekega dela. Kritika je bila neuspešna, ker center za tisto delo sploh ni bil pristojen. Kljub temu, da je center skupaj z zavodom za zdravstveno varstvo napravil občuten korak naprej, se higiensko epidemiološke prilike nenehno slabšajo. Sodobna zdravila ne morejo preprečiti številnih obolenj brez zdrave pitne vode in zdravih živil, brez urejenih stanovanj in higienskega odstranjevanja odpadkov, dobre kanalizacije in podobnega. Kolikor popolnejše je sožitje med ljudmi, toliko strožji mora biti tudi nadzor izpolnjevanja higiensko-epide-mioloških predpisov. Vendar pa vse bolj opažamo, da resničnost močno zaostaja za teorijo znanosti. Slika prikazuje nekatere prebivalce Dražgoš, ki opravljajo težko delo pri vožnji lesa z Jelovice v dolino. SOBOTA. IS. februarja MM Ve dni f*o svet nt Ze deset dni se Bonn iti Kairo rodoma, ki imata Iz hillerjevsklh LETALSKI NAPADI SAJGON — Poročajo, da so južnovietnamska letala v spremstvu ameriških reaktivcev izvršila že tretji napad na o/enilje Severnega Vietnama. Letala so napadla neko postojanko v bližini 17. vzporednika. To je bila po ameriških trditvah povračilna akcija za napad na ameriško vojašnico in druge vojaške objekte v mestu Kinon. Moskovska pravda je v obširnem članku napadla ameriško vojaško vmešavanje in ocenila sedanje napade za skrajno nevarne. KOSIGIN NA OBISKU V SEVERNI KOREJI PYONGYANG — Sovjetska vladna delegacija, ki je na čelu s predsednikom ministrskega sveta Ale-ksejem Koslglnom sedaj na obisku v Severni Koreji, je vodila politične razgovore s predstavniki severnokorejske vlade. Sovjetski premier, ki je bil pred tem na obisku v Hanoju v Severnem Vietnamu, Je v Pvongvang prispel po krajšem zadržanju v Pekingu. Sodijo, da gre v obeh primerih za utrditev sovjetskega vpliva v Aziji. ZAVRNJEN PREDLOG KUALA LUMPUR — Malezija je zavrnila predlog Indonezije o pogajanjih »brez pogojev«, kar je pogovarjata z občutno zvišanlm glasom, poslušamo re.sna in neresna opozorila, odločne besede, zmerne popravke in še vrsto pripomočkov, ki sodijo v diplomatske spore. Kri/.a med Bonnom in Kairom je nastala na istem tekočem traku, kot že vrsta kriz pred njo. Njen vzrok in posledice so zopet potrdile staro domnevo, da zahodnonemška politika hodi šc vedno bolj po bergljah kot po lastnih nogah. Zato ni prav nič čudno, če Je Bonn desetdnevni spor končal z občutnim diplomatskim porazom. Delno bonnske ministre opravičuje znano dejstvo, da so si s svojo lastno doktrino zavezali roke in se sedaj spuščajo v tlMomaiskc bitke napol omrtvičenj. časov veliko podedovanega krvnc> ga sovraštva, je bila bolj težnja obeh vlad, kot stvarnih pogojev za pozabo starih časov. Bonn se je za podedovano krivdo skušal oprati z Znanimi sredstvi, od ka- za zaveso že v Časih britanske kolonialne moči. Sedaj so bili na potezi Arabci. Nascr je našel potezo, ki je znatno ogrozila nemški položaj v arabskem .svetu. V Kairu so začeli govoriti o obisku predsednika DK jalo jasno, da si bonnska vlada prede mrežo, v kateri se bo sama zapletla. Erhardova četa je zagrozila z uporabo Ilallsteinove dok trine. Ta doktrina je svojih temeljnih določilih, da bonnska vlada ne more imeti ra- Tanko šivankino uho lerih je orožje na nesrečo dobilo prvenstveni pomen. Tako sla se pred kratkim obrambna ministra zmenila za dobave tankov izraelski vojski. Ni nič čudnega, da so zaradi prvenstvene važnosti orožja na listi nemške pomoči Izraelu postali arabski sosedi vedno bolj Nemčije VVallcrja Ulbrichta v zen s Sovjetsko zvezo, ki je kot Kairu. Seveda je bila s tem že velesila odgovorna za nemški pro- Kronologijo povišanega pritiska zaskrbljeni, zakaj za mnoge arab-med Bonnom in Kairom je prav- ske države je izraelska meja vsaj zaprav zakrivil vdor zahodnrvnem-škega vmešanja v arabski prostor. Zahodna Nemčija je po ameriškem nasvetu močno popravila svoje odnose z Izraelom. Toda dobro raztimevanje med obema na- tako občutljiva, kot za Nemce Berr lin. Tako je nastajalo prvo nezaupanje Arabcev do Bonna, k| sicer zaradi svoje dobre trgovske žilice v arabskem svetu ni neupoštevan. Nemci so bili tukaj skriti prižgana vži^alna vrv. Obisk državnega poglavarja v Kairu, ki ga bonnska vlada ne priznava, razen tega pa še napovedane državne časti in nevarnost, da bo vlada ZAR navezala diplomatske odnose z vlado v vzhodnem Berlinu, je povzročil nevidno razburjen je. Za-hodnonemški veleposlanik v Kairu je obiskoval vladno palačo z resnimi opozorili, da se vlada ZAR temu koraku izogne. Bolj so iz Bonna pritiskali na Kairo, da svoj sklep prekliče, bolj je posta- blem, diplomatskih odnosov z vlado, ki dopusti diplomatsko priznanje pankowskc vlade. Hkrati bi seveda Zahodna Nemčija vzela ZAR gospodarsko pomoč in kredite za njeno industrijsko izgradnjo. Grožnje Bonna pa so se pokazale kot neučinkovite. Iz Kaira je res odpotoval zahodnonemški veleposlanik na nujna posvetovanja v bonnsko zunanje ministrstvo, vendar Zahodna Nemčija spora ni smela zaostriti do viška. Odlo- čila se je za posredovanje španskega barona, ki je dan in noč iskal potreben »modus vivendi«. Kairska vlada je namreč pri svo-znana po ji politični presoji položaja dobila potrebno podporo pri ostalih arabskih državah, ki bi po vzgledu Kaira lahko prav tako posnemale priznanje vzhodnonemske vlade. Takšnega razkošja pa si Zahodna Nemčija ne more privoščiti. Lepega dne jo bodo sicer razmere prisilile, da bo opustila Hallsted-novo doktrino, proti kateri že sedaj precej negodujejo ob Renu, vendar se ji zdi sedanji položaj še primeren za njeno odpravo. V Bonnu pa se vedno bolj zavedajo, da si 0 svojimi lastnimi orodji kopljejo grob. tAud • J«* in MM • jfOtff f.f Obisk v podjetju LIP v Češnjici Nov način proizvodnje V LIP v češnjici so spremenili osnovni koncept svojega dela. Do sedaj so delali svoje Izdelke po pogodbah, letos pa so pričeli proizvodnjo »na zalogo«. Okvirne podatke o količini posameznih artiklov imajo. Prav zaradi tega so dosegli v letošnjem januarju rekordno proizvodnjo. Letošnja obveza Izvoza za to podjetje je 427 tisoč dolarjev. To obvezo bodo Izpolnili le, če bodo uspeli Izdelovati velike serije in če bodo dobivali v redu repromaterlal. Vendar pa imajo v tem podjetju rabiti za plačevanje povišanja v resnici ne drži. Druga industrija (elektronska, tekstilna in druge) dobi dolar obračunan po 750 dinarjev. Ti pa potem lahko dobijo iz uvoza poceni repromaterlal slovimo pismo. Po mnenju komisije in zdravnika dr. Petrlča gre za očitni samomor. — J. J. t e g a, da je lastna cena večja od prodajne. predlagal indonezijski zunanji tudi nekatere težave, ki jih bodo osebnega dohodka. Tako pride do 42-urni teden, minister dr. Subandrio v svoji morali premagati. Domači repro-zadnji izjavi. material se je podražil in s tem Podpredsednik malezijske/vlade tudi cena končnim izdelkom. Kljub je predlog Indonezije zavrnil z. temu, da se je produktivnost po-obtožbo, da je Indonezija zagre- večala, s tem ne morejo kriti mašila napad na malezijsko ozemlje terialnih stroškov. Kajti dohodek in bodo pogoji za pogajanja ustvarjeni šele. takrat, ko bodo indonezijske vojaške sile zapustile njeno ozemlje. DIPLOMATSKA KRIZA BONN — Diplomatski spor med Bonnom in Kairom, do katerega Je prišlo zaradi napovedanega obiska predsednika DR NemčMe VValterja Ulbrichta v Kairu in zaradi zahodnonemške vojaške pomoči Izraelu, se počasi umirja, ker je bonnska vlada sklenila, da bo prenehala z dobavami orožja Izraelu. Ko nemško časopisje ocenjuje desetdnevni spor, ugotavlja, da Je ZAR dosegla svoje, zakaj Zahodna Nemčija bo prenehala pošiljati orožje v Izrael, Ulbricht pa bo ne glede na to prišel v Kairo na obisk. DE GAULLE JE RAZOČARAN PARIZ — Večina pariških listov poziva države, ki so zapletene v vojno v jugovzhodni Aziji, da s pogajanji rešijo spor v Južnem Vietnamu. Negativni odgovor ameriškega predsednika Johnsona na poziv generala de Gauilla za sklic nove ženevske konference lahko Po sodbi francoskega časopisja ustvari vtis, da Američani zavračajo mirno rešitev. Listi izražajo dvom, da bi bili lahko letalski napadi na ozemlje Severnega Vietnama učinkoviti. KITAJSKA IZJAVA PEKING — Predsednik KP Kitajske Mao Ce Tung je izjavil, da Kitajska ne bo napadla Združenih držav, dokler te ne bodo začele z direktnimi napadi na kitajsko ozemlje. pri produktivnosti so morali po- Vreme Vremenska napoved za danes in prihodnje dni VEČJA ELASTIČNOST PRI ODKUPU LESA Trenutna dobava hlodovine temu podjetju je normalna. Vendar pa nastajajo tudi pri tem včasih težave. POLDRUGO LETO ZAPORA ZA UPRAVNIKA Pred kratkim Je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju pod predsedstvom sodnika Jožeta Vidmarja obsodil bivšega upravnika gostišča »Pri Klemenčku« v , „ . . Dupljah Matija Toplaka. ObsodlU Kranj, 12. februarja — V torek „ „rnbeža na ^tno ali surovine, ki jih doma prede- od sedme ure zjutraj do pol treh ZŽtJTTLTt^ lajo-m ph potem na tržl««U drago popoldne se Je pripetil v eni Iz- stroBeea ia„ora RaKen teira mU prodajo. Zato .so to panoge visoko med vrstnih hišic na cesti XXXI. ^STZiS^ijS!^SLJSS JZ» akumulativne in laže prehajajo na divizije, £ sicer v hiši št.24, ne- ijeten dogodek. (iMral 763 tisoč dlnarfev škode. (kmetijstvo, lesna industrija,, pa deZ^ ulTipecega SS Sj^StfBPM so nizko akumulativne. Zato pa „ega sina Milana. Pri tem mu le SaZSEK ,m«vi£.i lJu*v«Mtn novi sistem pogodb z Jugobanko, razbil lobanjski svod, zaradi če- JSKJ^ UprBVl,al * đrmbeah kjer se mora vsak uvoznik obve- sar je nastala možganska krvavi-zati za določen izvoz, predstavlja tev. Po mnenju krajevnega zdravje delni napredek. V vodstvu LIP nika je smrt nastopila takoj. Za-menijo, da tudi ta sistem leži glo- tem pa Je hotel napraviti tudi boko v administrativnem razde- sam samomor. Na spodnjem stop Panoge pa, ki devize ustvarjajo DVA TRAGIČNA DOGODKA V ENEM DNEVU Obtoženi Toplak se Je na obravnavi branil, da se ne čuti krivega. Povedal je, da je razen ostalega vlagal celo svoja sredstva z namenom, da hI gostlSče i j j m , v" .---------- .— r . *—r ., siva z namenom, da nI gostišče jevanju deviz. To pa zaradi tega, m\šču je namestil vrv In se obesil. zaic]n ffmpreJ poslovatI. SNlegoV zagovornik Je menil, da Izvedenec noHoljo bo še toplo. V začetku čevanje izplača kmetu prihodnjega tedna so možne manj- lesa: še padavine, nakar 6e bo ohladilo. Najnižje nočne temperature med minus 4 in minus 8, najvišje dnevne okoli 3 stopinje. Kje Je vzrok? Največkrat nesporazumi med kmeti in odkupovale! lesa. Za podjetje pa so mnogo bolj nevar- je to že protislovje današnjih go- duševne bolezni v Ljubljani, proti J£ 'd"a'"ie Voplak* od'ćovoren kveČ* , ki spodarskih odnosov pri nas. Ko- njemu pa Je uvedena preiskava. in^. ,« „„J.L___Li-----tp J. J. ker se sili slehernega proizvajal- Ker pa Je bila vrv slaba in on C JJJfc Pr|pomnll ,e še ni prekupčevalci lesa. Primer, njemu pa je uvedena preiskava. jptniI _n nrtvPBtnn nnrinvanin Deloma jasno in topleje. Tudi v nazorno pokaže, koliko se prekup- lektivi imajo preko svojih samo- }c lani se Je zdravil v tovrstni lastniku upravnih organov že polno mož- bolnici. Oktobra je prišel domov. nost odločanja, le v naši medna- Zadnji teden pa se mu je zdrav-rodni menjavi ima glavno besedo stveno stanje poslabšalo In je bil administraeija. Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo je področje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda doteka nad naše kraje toplejši zrak. Vreme včeraj ob 13. uri: Brnik i — pretežno oblačno, 2 stopinji, zračni priitsik 1027 mili-barov — počasi pada. Planica — jasno, minus 2 stopinji. Jezersko — jasno, 0 stopinj. Triglav-Kreda-pica — jasno, minus 12 stopinj, piha slab severovzhodni voter. Neko gradbeno podjetje na Hrvatskem je odkupilo s področja Jelovice okoli 900 kubičnih metrov hlodovine. Podjetje jim je plačalo kubični meter po 21 tisoč dinarjev. Od tega je dobil 7 tisoč šofer — privatnik (nekateri taki prevozniki so v treh mesecih zaslužili tudi po šest milijonov dinarjev) Nadalje so dobili določeno vsoto tudi posredniki. Poleg tega so morali kmetje plačati šc 4 tisoč dinarjev prometnega davka, k| bi ga morali plačati kupci. Iz tega lahko vidiimo, da »nc- KDO NAJ GOSPODARI Z DEVIZAMI? Verjetno se ta način ne bo mogel dolgo obdržati. Nujno bo pripeljalo do tega. da bodo z devizami gospodanske organizacije same gospodarile in jih na svobodnem trgu isnme prodajalo. Sele takrat bodo imeli kolektivi in samoupravni organi Interes povečati izvoz. Priv tako so bo pokazalo naše kmetijstvo ali lesna In- na bolniškem dopustu. Zato je po vsej verjetnosti tudi to dejanje napravil v času duševne zmedenosti. Istega dne Je v neugotovl lenem dnevnem času napravil 60-Mnl invalidski upokojenec Janez E. z Gornjesavske ceste št. 45 samomor. Obesil se Je na rob štedllnl- SLABO ORGANIZIRAN POBEG Kranj, 12. februarja — Pred dnevi je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil Rajka Laiča 2 Jesenic na osem mesecev zapora. Pred sodišče je prišel zaradi organiziranja pobega čez državno mejo. Poleg tega bo moral plačati 125 tisoč dinarjev, ki jih je »zaslužil« pri tem dejanju. Laič se jo lani ponudil bratoma ka. ^Bll Je že dve leti bolan. Pred Babić z jablanice, da jima pomaga tem ga je zadela kap no desni pTi bcffu čez mcj0 z njima bi šle strani telesa. Pogosto je tožil, da tudli njihove žene. Petega decemb-Ima težko življenje In da ne bo ra \ani so Kkupaj Gjgu prot; meji dolgo živel. Njegova 30-letna hčer- nad javorniškim rovtom nad Je srečni« kmet ni dobil dosti več kot duglrlja r°k(> tttfta' j« M "O i»k«. kot se danes prišla domov. Pokojnik je pustil g0 prcJ pa so Laiču plačali 125 ti- G. G. podjetju LIP. G. G. bi mo ral biti mnogo bolj elastičen do kmetov. Prav tako bi morali zvišali v pravem času ceno lesu. Zdaj pa pride večkrat do tega, da Je na Hrvatskem odkupna cena mnogo višja kot pri nas. Občinska davčna uprava pa bi morala bili doslednejša pri svojem delu in tako onemogočiti delo prekupčevalcem lesa. JE TAK SISTEM DOBER? Zaradi povečanja materialnih kaže. — JOŽE JARC flLHII HI JIH .GL8DRinO Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminar* je, konference In druge aranžmaje. Vas postreže z domaČimi speclalltctami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. V Kranju Poročili so se: Fran* štefe-Bolha, dimnikarski mojster im Jožefa Horvat, gospodinja; Jože Blaž, čevljar in Cecilija Pctrič, delavka; Franc Cijak, Btroškoy bi morala iesna indu.stri ja ŽIVLJENJE ZA RUTH strojni stavec in Vanja Macarol, dijakinja; Anton Bokalj, avtome-hanik in Terezija Praprotnik, tkalka; Peter Govc, nameščenec in Ivana Bevk, nameščenka; Ivan Dvoršak, livar in Tatjana Svara, nameščenka; Bruno Rožaj, strojni ključavničar in Angela Sempri-možnik, nameščenka; Štefan 1 in, delavec in Marija Globočnik, delavka; Flori j an Jagodic, delavec in Antonija Jagodic, delavka; Mihael Porenta, kmet in Frančiška Jenko, kmečka delavka. Umrli so: Matevž Oman, upokojenec, star 64 let; Ivan Jerom -\ kmet, star 70 let; Frančiška Ješe, začeli gospodinja, stara 57 let. Rodile so: Helena Cerkovnik — deklico, Amika Strakos — dečka) Marija Folič — deklico, Anka Moč — dečka, Irena Ferjam — deklico, na dimnikarskem koledarju po- BOC ^ uslugo kljub temu, da j« on zahteval 200 tisoč dinarjev. 11 ' —Daleč niso prišli. Prav na meji je padla Babičeva žena Ema V nato z njegovimi nasprotniki, pri- prepad. Mož Dragoljub je skušal vošči j ivo se izenači celo z udarcem priti do nje, vendar je tudi sam roke, ki v tistem trenutku opravi- omahnil v prepad. Tam je obležal cono in z vso moralno podporo nezavesten. Njegov brat in žena avditorija zaničljivo poudari po- sta nato odšla do najbližje jugoslo1-kvarjonost tercialskega prepriča- vanske karavlje in o tem obvestila' nja, ki odgovornost za človeško tamkajšnjo ljudi. Avstrijska in ju-življenje prevali na relativnost goslovanska gorska reševalna sluŽ* svoje vere, ker je človek sam pre- ba je naslednji dan rešila oba po-* šibak, da bi to odgovornost pre- nesrečenca in jih odpeljala v je- — mišljena na splošno — pretiskati na zvezne organe za povečan'e »primov« (ceno dolarja). V LIP so1 prepričani, da bodo v tem uspeli. Ne zdi na se jim v tem podjetju pravilno tako poslovan ie. Pri podjetjih, ki izvažajo polovico svoje proizvodnje, se zunaj kaže, da so neproduktivni, kafpa Angleški film Režija: Basil Dearden Igra: Michael Craig Film je angleška sentimontalka s klasično melodramsko dramaturgijo. Najprej se gledalec identificira s pogumnim reševalcem, V petek že prvi kandidati živel. Ko se delo tukaj prikopljc do pomembne problemske nadgradnje, se tudi že samo s svojo režijo zapelje na pota mclodramske-ga izenačevanja značajev in ob koncu lahko malomoščan brez obžalovanja zapusti dvorano, kajti film je izpeljan tako, da so morebitne obtožbe nečlovečnosti ob koncu pozabljene; angleški ideal družine bo ostal nedotaknjen, osebni in poklicni principi očuvani, človeške dolžnosti i/.polnjene. soniško bolnišnico. Dragoljubu 60 zaradi zmrznjenih nog morali V slopalih odrezali noge, žena Ema pa je dobila pretiraš možganov Ifl nekatero manjše rane. — J. J. Mladinski pevski zbor na Jesenicah Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij delovne organizacije Lesne industrije Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ključavničar — orodjar 2. strojni ključavničar POGOJ: kvalifikacija in nekaj prakse ' Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru Kandidati naj vlože pismene ponudbe v splošnem oddelku Lesne industrije Kranj, Partizanska 26 Kristina Blažič — dečka. Marieta Vilhar — deklico, Neža Novšak — tovila, da so bile predvolilne pri* deklico, Regina Frelih — dekli- prave zelo dobre in tako zajele co, Marija Luštrek — dekli-o, širok krog občanov. Evidentiranje Ana Jenstorle — deklico, Mati'a možnih bodočih kandidatov za od-BeŠter — dečka, Milena JĆallftfllk bornikc je končamo. Za 31 izpraz-— deklico, Jerica Gortnar — de- njenih mest odbornikov so občani klico, Marija Toporiš — dečka, predlagali 153 novih aktivnih in Cecilija Drcga — dečka, Helena sposobnih ljudi, med njimi 124 Jagodic — dečka, Gabrijela £a- moških in 29 žensk kclj ■ dečka V petek, 12. februarja, se bodo ljudi do 40.*1eia, devet pa tudi za kandidacijski zbori voliv- starejše od 55 let, kar je povsem cev; najprej bodo na terenu, kas- razumljivo, saj upokojenci predrle je pa še v delovnih organiza- stavljajo 12,5 odstotkov ptvlr.val-cijah. stva občine. Med predlaganimi so Volilna komisija pri Občinskem kulturni in prosvetni delavci) odboru SZDL je razpravljala O športniki, obrtniki, kmetje, naj-dosedainjem evidentiranju in ugo- več pa seveda delavcev. Volilna komisija je sklenila, da ic treba voditi pri občinskem od- PATROLA SMRTI Ameriški film Režija: Robert Totten Med obema velikima vojnima filmoma — Zmagovalci in Najdaljši dan (zadnji bo v kratkem na sporedu) je Patrola smrti kaj rev no nncloimes! ilo značilnega amer. ^ Zborovsko petje na Jesenicah že nekaj let preživlja krizo, kef nimajo mladinskega pevskega zbo* ra, iz katerega bi kadrovali material za zbor Svobode »Tonfl Cufar« in druge. Kmalu po osvo-, bod i t vi je deloval na Jesenicah mladinski mešani pevski zbof Za predstavitev pod naslovom »Mladi kovinar«, ki vojnega filma, je dosegel na raznih revijah za- Z^Zr Enostavnost Zgodbe U potencira- vidljive uspehe. Ker ni bil dele- tnanh kadrov m da ta dej tod- n ; :k k ., žen potrcbne pozom0lSti> „ je ti nkr?hj!!vnt> "m" 'Tdniv' ki p'™ese psiholoških niansi- razšel. Danes le še ugotavljajo, ne prakse VSakodnev- ^ ^ \u^of. Posebno roj- da je zbora škoda in čutijo V sivo ljubezni dveh ameriških vo- trebo po ustanovitvi novega. Na Ob evidentiranju in sedaj na iakov do dveh italijanskih deklet posvetu predstavnikov kvilturn0 dečka, Ivana Tavčar — Analiza evidentiranih predlogov zborih volivcev ob kandidiranju je premalo utemeljeno; ljubezen dejavnosti, na Jesenicah, ki ga Je Elizabeta Raj h — deklico, pove, da je struktura dokaj do- bodo posamezne organizacije, or- se niti še ne razvije, ko konec že pred dnevi sklicala Svoboda Je" Olga Rak ovce — deklico, Marija bra, le predlogov za ženske je gani samoupravljanja in društva zahteva tragično smrt, kot običaj- senice, so sklenili ustanoviti sred-Kovač — dečka, Vera Knstelic — premalo, saj je v tržiški občini skušala upoštevati tudi število no pred dostojnim happvcndom. nješolski mladinski pevski zbor« deklico, Marija Hudobivnik — od vseh zaposlenih 53 odstotkov funkcij posameznikov, se pravi, Celo akcija je- v filmu Patrola Na Jesenice je prišel glasben« dečka, Franja Oman — dek';ro, žensk. ne siliti v kandidaturo tiste, ki smrti bolj mlačna kot smo tega pedagog prof. Janko PribošiČ, k1 Vida Ribuikar — derkn. Olga TTiti Iz skupščine bo odšlo sedaj naj- imajo /c sedaj mnoge obveznosti vajeni v podobnih filmih. Obisk je pripravljen zbor voditi. Obst** — dečka, Marija Mark i č — dečka, več žensk in mladih odbornikov, v družbenem življenju, marveč dela je pogojen bolj z renomejem ja pa problem, kako mladino pri" Francka Tekavcc — dečka, Fran- zato bodo morale družbenopoli- nove ljudi, ki s takim delom še ameriških vojnih filmov kot pa s dobiti. Izvolili so iniciativni od' čiška Repič — deklico, Marija tične organizacije in organi samo- niso obremenjeni in so za to kvaliteto. Vukovič — dečka, Frančiška Ve- upravljanja temeljito delati, da bo sposobni. Demokratični način ibi-ber — dečka, Marija Gortnar — v skupščino prišlo zopet vsaj to- ranja možnih kandidatov (javne deklico. Marija Luznar — dečka, liko žensk in mladine, kolikor jih tribune SZDL, ankete, sestanki Ivan« Parte — dečka, Roberta je bilo do sedaj. samoupravnih organov, sindikalni Stnbljcr —- dečka, Jana Novak — Čeprav med evidentiran jem in mladinski sestanki, itd.) so deklico Karolina Jemec — dekli- nihče ni posebej opozarjal na vzbudili v ljudeh resničen obču- co, Marija Golba — dečka, Silva strukturo, pa je kljub temu sta- tek, da je kadrovska politika nj'- gostuje v nedeljo, 14. februarja ob Jesenice, so bili mnenja, da bod*7 Roženberger — deklico, Ro/alija rostni in kvalifikacijski sestav bova stvar. Bližnji zbori volivcev 15. uri na Jezerskem in ob 19. uri vpeljali nagrajevanje vaj kot itna-Mesec — deklico, Marija Mišic — možnih bodočih kandidatov zelo pa bodo to verjetno močneje po- v Preddvoru z dramo Jožeta Sta- jo v Trbovljah, na Ravnali, v Ru" dečka. dober. Največ predlogov je za trdili. — V. E. reta »Ugasle oči«. šah in drugje. Križnar Naško Prireditve KUD bor, ki bo izdelai predlog za Pr*' dobi tev 80 do 150 pevcev, pa tud* potrebna sredstva za delovanji zbora. Najti bo treba sredstva Z* ustanovitev in delovanje simfonij" nega orkestra. Ker stagnira tud1 Zalogu pri Komendi delo pihalnega orkestra Svobode Iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun @ Iz naših komun * Iz naših komun # Iz naših komun ® Iz naših komun Kadar kolektiv prevzame besedo v ___ Čistka v Pekariji Tržič V sredo je predsedstvo občin- Že 27. maja lani je .bilo v tem in da močnejši šibkejšim obljub- skega sindikalnega sveta Tržič podjetju izredno zasedanje dela v- ljajo fizični obračun, poleg ostalega obravnavalo na skega sveta, ki pa ni dalo za/ele- Kot eno zmed glavnih stvari so svoji seji tudi izid ankete obrt- nih rezultatov. Bilo je izrečenih na izrednem zasedanju delavskega nega podjetja »Pekanja« v Tr/.icu, že takrat precej kritičnih pripomb SVeta ra/nravijali o direktorju ki je bila izvedena konec januar- na račun dela direktorja podjetja podjetja, ki ima v zadnjem času ja, da bi-prišli, do točnejših po- ter nepravilnih medsebojnih od- precej neopravičenih izostankov datkov o stanju in medsebojnih nosov v kolektivu. Vendar do Ugotavljali so da direktor nika- konkretnih sklepov ni prišlo Ve- kor ne opravičuje svojih dolžnosti liko pripomb ,e bilo tudi od ob- prod kolektivom in naj zaradi čanov na račun kvalitete kruha in tega čimprej zapusti podjetje, v zadnjem času na neodgovorno delo direktorja. Toda medsebojni Na Podlagi ankete in razprave odnosi v kolektivu se niso izbolj- na delavskem svetu ter priporoči- šali. Zato se je občinski sindikalni « komisije občinskega sindikalne- svet odločil, da i/vec! • anonimno £a sveta so sklenili, da je treba anketo med 24-članskim kolekti- Proti direktorju uvesti disciplin- vom Pekarije. s^i postopek ali pa doseći spora- _ , . ' ........ zum o takojšnjem prenehanju de- Odgovori, ki so jih dali člani lovnega razmerja. Prav tako so kolektiva, jasno kažejo, da se raz- sklenili, da je treba odpraviti pi- odnosih v tem podjetju. Seminar za; sekretar je. ZK Občinski komite ZKS v Radov Ijici pripravlja za dan 18. februarja enodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij. Ob tej mere niso popravile, temveč so jančovanje med delom,'izboljšati priložnosti bodo obravnavali naj- se v nekaterih primerih ce]o po- delo samoupravnih organov, da bolj aktualna vprašanja in naloge slabšale. Najbolj značilni so od- morajo strokovne službe vedno Zveze komunistov po osmem kon- govori na vprašanje: »Ali mislite, seznanjati samoupravne organe o gresu. Hkrati s tem bodo govorili da je kdo med vami, ki dela raz- važnejših stvareh, da je treba tudi o družbenem načrtu in prora- dor v kolektivu?« Na to vpra- ustrezno dopolniti' statut podjetja čunu občine s posebnim poudar- sanje je odgovorilo 20 anketiranih, \n druge predpise in podobno, kom na uveljavljanje načel in od katerih so samo štirje misije- proti kršilcem teh sklepov na ško-' zahtev,, ki jih je sprejel kongres nja, da takega člana kolektiva ni, do kolektiva pa bodo uvedli tako glede gospodarakega razvoja in 16 jih pa trdi nasprotno. To jasno strožja merila. _ J. J. pospeševanja družbenih služb. Na kaže na dejstvo, da bi bila potreb- dnevnem redu pa bo tudi vrsto na za ureditev not ran i ih razmer organizacijskih vprašanj, ki se z »močna roka«, ki bi bila kos no- njimi srečujejo osnovne organiza- tranjim razprtijam in nesoglasju. cije pri svojem delu. J. B. Zbori volivcev Kot poseben problem v podjetju obravnavajo tudi pijančevanje, ki ga pa sedanji direktor nikakor ni mogel odpraviti, ker še je tudi sam pridružil tej skunini. Delo Praznovanje v Britofu V nedeljo, 14. februarja, bo DPD Svoboda Britof pri Kranju praznovala prvo obletnico svojega obstoja. \& počastitev tega dogodka bo društvo izvedlo koncert narodnih in umetnih pesmi. Razen do- Če manjka denarja v občinski blagajni Resolucija iz Tržiča Nftse turistično središče Bled je še vedno mikavno za turiste. Ledena ploskev na jezeru šc vedno privablja veliko število turistov in domačinov. certu nastopil tudi pevski zbor v dneh od 22. februarja pa do samoupravnu organov je skraino mačega pevskega zbora bo na kon konca meseca se bodo v krajih ra- r>omau.jkIpvo, upravni odbor se certu nas, dovljiške občine zvrstili zbori vo- ba»c sejoiti JU sestal na redno iz Kokricc livcev. To pot bodo občani potrdili sela- P*™*®*' "S. "i fff Prosvetno društvo Kokrice, Pre- kandidature za polovico odbomi- more b,ri k»s položaju (delavski dosdj m Britofa že dalj časa tes. kov občinskega zbora in zbora de- svet sestavlja celotni kolektiv), lovnih skupnosti, volivci na Bledu ™ed. č]ani ™ soglasja m ra- ter v Bohinju bodo predložili kan- ™mevan.ia. Ce pa pride do spre- didaturo za poslanca v republiškem •'erna konkretnih sklonov, se ti ne zboru, medtem ko bodo volivci upoštevajo in ne izvršujejo. no sodelujejo, si izmenjavajo svoje izkušnje in dopolnjujejo programe ob raznih prireditvah in nastopih. Prav skupnemu delu je večkrat pripisati velik uspeh, ki V anketi navajajo, da je često ga dosegajo posamezna društva v opravičena kritika vzrokN prepira, zadnjem obdobju na tem območju. O predvolilni akciji v radovljiški občini Pogovori o kandidatih skupine gospodarstva na volilnih enotah od 1 do 26 predlagali kandidata za republiškega poslanca v gospodarskem zboru. Na treh volilnih enotah skupine šolstvo pro-sveta in kultura pa bodo predlagali in govorili o kandidaturi poslanca za republiški kulturno-pro-svetni zbor. — Na zborih bodo občani obravnavali tudi predlog odloka o prispevku in davščinah dr- Sodelovanje občanov pri izbiri terenu. V dokaz za to naj bo pri-fcavljanov ter občinski družbeni kandidatov za bodočo občinsko mer, da je doslej že blizu 4500 vo-načrt in proračun. J. B. . skupščino je razgibalo ljudi na livcev na terenu predlagalo kan- didate za občinski zbor in nekako 2200 članov delovnih kolektivov za zbor delovnih skupnosti. Posebej dobro so so iMk»zaH v akciji občani na terenu, saj • se jih je že zbori volivcev Na območju kranjske občine bodo od 20. do konca tega meseca zbori volivcev, na katerih bodo predlagali kandidate za odbornike občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, kmetijske podskupine občinske skupščine ter poslancev republiških zborov. Na posameznih terenih pripravljajo na te zbore volivcev tudi druge pereče zadeve, ki tarejo volivce oz. želijo, da jih na zboru volivcev obravnavajo. delavni planinci v skofji loki v planinskem domu na Lubniku nad škofjo Loko je bil v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor mladinskega odseka Planinskega društva Škofja Loka, ki se ga je udeležilo kar 55 članov in članic, predstavniki občinskega komiteja mladine občine škofja Loka, predstavniki sosednjih mladinskih odsekov in Planinske zveze Slovenije. Iz poročila upravnega odbora odseka in živahne razprave povzemamo, da je bilo delo mladih planincev iz Škofje Loke zelo aktivno, saj ima odsek kar 702 člana, od tega 218 pionirjev in pionirk ter 484 mladincev in mladink. V njihov odsek je vključena tudi planinska sekcija iz Poljan nad škofjo Loko. Organizirali so precej izletov. Zelo marljivi so bili tudi na vzgojnem področju, pri delovnih akcijah in drugem. Za letos so sprejeli obširen program dela. Med drugim bodo množično organizirali tudi pohod Po gorenjski partizanski planinski poti, po slovenski transverzalni Poti. Svojo dejavnost pa bodo razširili na delavsko mladino po tovarnah in delovnih kolektivih in tudi na šolah. tisoč prebivalcev vec kot lani Kranjska občina je L februarja letos imela že 51.008 stalnih prebivalcev, torej 1 tisoč več kakor lani v tem času. Samo mesto Kranj pa je v tem času prav tako zabeležilo rekordno število prebivalcev: 24.149. Zanimivo je, da je v občini Kranj še vedno 3188 več žensk kot moških. Med naštetim številom prebivalcev pa ni vštetih še približno 4000 prebivalcev, ki začasno bivajo v kranjski občini, to so v glavnem študenti, sezonski delavci, potniki, dijaki, turisti in drugi. jezerjani z dvema avtobusoma v celovec Na Jezerskem je za letošnji ogled drsalne revije v Celovcu izredno veliko zanimanje, saj se bodo tja odpeljali kar z dvema avtobusoma. Sicer pa Jczerjani sorazmerno malo potujejo na Koroško. Od skupnega števila 850 prebivalcev jih ima sedaj več kot tristo maloobmejne propustnice in se jih še ti bolj poredko poslužujejo. Veliko zanimanje za drsalno revijo Takega zanimanja med Kranjčani in okoličani za letošnji ogled drsalne revije v Celovcu doslej še ni bilo. Samo preko turistične Poslovalnice SAP Kranj si bo revijo ogledalo 34 kolektivov z nad dva tisoč udeleženci, številne kolektive in posameznike pa bo s svojimi avtobusi prepeljalo na revijo tudi podjetje Kompas preko poslovalnice v Kranju. Številni kolektivi in posamezniki, predvsem šole, pa bodo potovali z avtobusi podjetja Transturist iz Škofje Loke. v torek predavanje \ v, torek., 16. t. m., zvečer ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani Občinske skupščine Kranj spet zanimivo predavanj.', ki ga organizira Planinsko društvo Kranj pod naslovom »Skozi Italijo v severno Afriko«. Predaval bo profesor Mirko Kambič v spremljavi z 200 barvnimi diapozitivi. Opisal bo slikoviio pol skozi Italijo, Sicilijo Jn Malto do dežel Severne Afrike (Tunizija, Libija). Predavanje bo Zanimivo za vse prebivalstvo, posebno pa je priporočljivo za šolsko niladino. neredna DOSTAVA kruha Kot drugod tudi v Mavčičah in okoliških vaseh desnega brega Save vedno bolj kupujejo pekovski kruh in opuščajo stari način Peke kruha na domu. Toda z nakupom kruha imajo težava, ker 8a jim pekarna dostavlja zelo neredno in ni malokrat, da gospodinje nanj čakajo tudi po več ur. blizu polovico izreklo za določene kandidate, medtem ko jih je iz vrst delovnih kolektivov nekoliko manj. Predlogov za člane bodočega občinskega predstavniškega telesa bo dovolj. Kandidate so izbirali ljudje sami iz najširšega kroga občinstva. Prav te dni pa sklicujejo organizacije Socialistične zveze po terenu politične aktive, ki obravnavajo predloge občanov in hkrati pripravljajo o tem poročilo za zbore volivcev. S tem prehaja volilna akcija v ijrecej razgibano obdobje in sicer od predlaganja in izbiranja kandidatov je sprožil izvršni odbor SZDL z razpošiljanjem anket že v začetku decembra lani, zaključila pa se bo z zbori volivcev, ki bodo že potrdili kandidature določenih občanov za predstavniško telo. Pri izbiranju se je sprostila volja vseh volivcev, ki so sodelovali v anketi, hkrati pa se je pri tem izražala demokratičnost in aktivna vloga slehernega volivca pri tako pomembnem dejanju, kot je to izbira novih odbornikov. Čeravno bo od množice predlaganih kandidatov prišlo na zborih za potridtev le določeno število kandidatur, bo zbrano gradivo s predlogi občanov dragocen vir za nadaljnjo izbiro ljudi v različne svete in samoupravne organe, v vodstva političnih organizacij in društev itd. Pri občinskem odboru SZDL so vse predloge skrbno proučil in redno sproti registrirali in jih evidentirali glede na področje dejavnosti, v kateri je zaposlen predlagani kandidat, uredili so jih po socialnem poreklu, starosti, spolu itd., da bi tako tudi pri končni izbiri dosegli potrebno in zaželeno strukturo, kakšno pač zahteva nova skupščina glede na njeno prihodnjo politično usmeritev. Doslej so namreč ugotovili med več kot 6600 poslanimi predlogi kakili 1400 različnih kandidatov. Po splošnem množičnem izbiranju kandidatov bo poslej na vrsti pogovor o liku bodočega odbornika, o njegovih nalogah in odgovornosti pred volivci. O tem bodo spregovorili največ volivci sami, saj je v slehernem kraju dovolj problemov, ki naj bi o njih spregovorili odborniki po volitvah. J. B. Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine Tržič so med drugim sprejeli tudi resolucijo, ki so jo poslali republiški skupščini z namenom, da se spremeni predvidena delitev v korist občine, ali da se odobrijo dodatna sredstva za -potrebe komune. Na osnovi že določenih stopenj 3 odstotkov za prispevek iz osebnega dohodka in 3 odstotke iz katastrskega dohodka za zvezni proračun ter predvidenih 7,7 odstotkov za prispevek iz osebnega dohodka in 2 odstotka za davek na maloprodajni promet za republiški proračun in z upoštevanjem maksimalne stopnje 17,5 odstotka od osnove za izračun prispevka iz osebnega dohodka, bi se proračunska sredstva občine letos povečala le za 16 odstotkov. Lani je proračun občine imel 478,065.000 din dohodkov, letos pa se predvideva 558,542.000 din. Ta razlika zadošča komaj za izplačila lanskih primanjkljajev, medtem ko za predvideno letošnje povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in uprave, za odplačilo anuitet in za zvišanje socialnih podpor do minimailne višine 10.000 din na osebo ni nobenih sredstev. Dohodki, ki bodo letos ustvarjeni na območiu tržiške občine, se bodo povečali za zve/o skupno za 109 odstotkov, za republiko za 23 odstotkov, za občino pa, kot že rečeno, komaj za 16 odstotkov. Po predlogu šolskih svetov bi se moral sklad za šolstvo povečati za 100 odstotkov. Nadalje je predvideno, da bo morala tržiška občina prispevati v medobčinski sklad za strokovno šolstvo 7,5 odstotkov od vseh dohodkov občine in še 2,5 dstotka od iste osnove. Slednje bi morali zbrati od gospodarskih organizacij. To nanese skupaj 53,000.000 din. Lani je bilo danih v ta namen 35.670.000 din. Te šole je obiskovalo iz tržiške občine 120 dijakov, kar kaže, da je bila cena na učenca „300.000 din, v medobčinskem merilu pa je bila cena za učence v teh šolah 152.000 din. V predlogu proračuna nadalje še ni uiDoštevana obveznost za gradnjo bolnišnic v Ljubljani. V letošnjem letu bi morala tržiška občina prispevati v ta namen 12 milijonov dinarjev. Razen tega ima občina še letno obveznost 6.800.000 din za gradnjo porodnišnice v Kranju. Tako bi morali dobiti v proračun, če bi hoteli kriti najnujnej- še potrebe v letošnjem letu — brez novih negospodarskih investicij — te so: obveznosti iz lanskega leta, potrebe osnovnega šolstva, socialnega varstva, uprave in zapadle anuitete — 779,949.000 din, to je za 221,407.000 din več kot pa jih bodo ustvarili. Občina pa nima praktično niti zagotovila, da bo lahko ustvarila predvidena sredstva. Iz razgovorov s predstavniki gospodarskih organizacij je bilo namreč razvidno, da osebni dohodki ne bi porasli v takem obsegu, kot je predvideno za republiko, to je za 25 odstokov, ampak le približno za 20 odstotkov. Zato so v resoluciji izrazili željo, da republiška skupščina imenuje posebno komisijo, ki bi pregledala dohodke in izdatke občinskega proračuna in se tako prepričala, da so navedbe točne in na podlagi teh navedb določila dodatna sredstva za pokritje najnujnejših potreb. — š. B. Zgradili so postajo, toda vlaki ne ustavljajo Besničani so že pred 12 leti zgradili železniško postajo. Že lani pa jim je ZTP Ljubljana pričela ukinjati vlake. Vsaj nekaj vlakov bi se moralo ustaviti na tej postaji, saj se samo v. gornjc-savsko dolino vozi približno 30 delavcev, da ne omenjamo dijakov in študentov in delavcev, ki se vozijo proti Kranju oz. Ljubljani. Vsaj dva vlaka pa bi bila potrebna tudi zaradi turizma. Turisti, ki pridejo v te kraje, se zvečer ne morejo vrniti proti Ljubljani niti proti Jesenicam. Obljubljeno jim je bilo že večkrat, da bodo izpadle vlake nadomestili redni avtobusi, toda to je ostalo le pri obljubah, zato niso redki primeri, da hodijo delavci peš v Podna rt in celo v Kranj. Izpadlih vlakov pa tudi ne morejo nadomestiti z avtobusi, ker še niso urejene ceste, predvsem proti Podna rtu, ker je še peš pot slaba. O vsem tem sedaj živo razpravljajo. Obrnili pa so se tudi na občinsko skupščino Kranj, da to neprijetnost skuša na najboljši in zadovoljiv način rešiti. Naš fotoreporter je napravil naslednji posnetek v središču Železnikov. Naj levi je zgTad-ba, v kateri naj bi uredili trgovski lokal, na desni pa prodajalne mesa, mleka in kruha ter nekatere druge društvene prostore Aovo v Železnikih V ponedeljek bo v Železnikih javna licitacija gostišča na Češnjici. Do zdaj se jo prijavilo žo večje število resnih kupcev. Krajevna skupnost Železniki sc je domenila s kmetijsko zadrugo iz Škofje Loke, da bodo odkupili zgradbo, v kateri so bili do sedaj razni servisi KS Železniki. Zanjo bodo dali osem milijonov dinarjev. V nekdanji usnjarni v Železnikih bodo uredili delavnice posameznih servisov. Tu bodo ključavničarski, kleparski, vodnoinštalaierski, avtn-mehanični ter T<;mosov servis^Mizarski bo ostal na istem mestu, kjer je sedaj, prav tako tudi gradbeni in slikopleskarski servis. V zgradbi ,ki jo bo odkupila KZ Škofja oLka, bodo uredili prodajalno mesa, mleka in kruha, in sicer v spodnjih prostorih. V zgornjih pa bi poleg siadčičarno-bifcja uredili tudi klubski prostr. Sedanje prostore trgovskega podjetja »Sora« iz Škofje Loke naj bi v prihodnje preuredili in modernizirali. Kolikor bo to trgovsko podjetje pristalo in uspelo te prostore uredili v način samopostrežne trgovine, bi to vsekakor mnogo pripomoglo k izboljša nju preskrbe prebivalcev v tem kraju. Gospodinje pa bodo lahko v bodoče kupile razne artikle široke potrošnje na »glavnem trgu« sredi Železnikov. V bližini trgovskega lokala »Šore« bodo uredili tudi tako imenovano odprto tržnico. S tem bodo preprečili letno prodajo »na cesti« in omogočili kmetom, da bodo v redu vnovčili svoje pridelke, ki jih pripeljejo z vseh strani na področju Selške doline. Vsekakor je imela pri vsem tem mnogo razumevanja Kmetijska zadruga iz Škofje Loke. Spomladi bodo pričeli z rekon* strukcijo šole v Železnikih. Do sedaj je imela ta šola osem učilnic^ v katerih je bilo okoli 500 učencev. Po načrtih, ki jih sedaj urejujejo, bo dograjenih šc osem učilnic in nekaj pomožnih prostorov. Grad-« nja bo veljala okoli 300 milijonov. I jože jarc & KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI 19.leto jeseniškega ODLIKA Reprezentativna krivulja niha 0 večeru Likovna sekcija Svobode »Tone Čufar« Jesenice, ki stopa letos že v 19. leto organiziranega delovanja, je posvetila letošnjo prvo razstavo likovnih del svojih članov dr. Dame Bem, Franca Bre-ganta, Petra Gaserja, Jožeta Če-bulja, Jožeta Dokskoflerja, Franca Dolinska, Janka Korošca, Janeza Kozamernitka, Franca Kreu-zerja, Pavla Lužnika, Tineta Mar-keža, Rudija Rajhmana, Toneta Tomazina in Cvetka Zupana, našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Z razstavo, ki je bila odprta med Prešernovim tednom, so jesendški likovniki ponovno dokazali, da svojo nalogo praviljino razuimejo. Poudarimo lahko, da je DOLIK, tj. likovna sekcija jeseniške Svobode, v zadnjih letih vidno napredoval. Ze dve leti prireja vsakomesečne likovne razstave raznih avtorjev iz raznih stilskih obdobij. Organizirajo tudi predavanja o likovni umetnosti z barvnimi diapozitivi, na katerih predavajo stro-kovtnijaki iz Ljubljane in od drugod. To je vsekakor dragocen prispevek pri estetsko humanistični vzgoji delovnih Hudi in mladine. Rezultati načrtnega dela DOLTKA niso izostali, saj je za razstave in kvalitetna likovna dete vedno večje zanimanje. V krogu DOLTKA se zbirajo aktivni ustvarjalci — ilikovnilki, ki se v svojem prostem času ukvarjajo z likovnim ustvarjainjem. Zadnje čase se vključuje v DOLIK tudi mladina Iz šol in poklicev. Po mnenju predsednika inž. Karbe pa bo potrebno 1 vložiti za privabljanje mladih talentov v vrste DOLTKA še več naporov. Na Jesenicah in v bližnji okolici je še mnogo mladih ljudi, ki imajo talent in se čutijo sposobne za likovno Ustvarjanje; Potrebno jih bo vkliučUi v DOLTK, jih usmerjati v kulturno koriščenje prostega časa in jih s tem odtrgati drugim kvarnim vplivom, ki jih danes ni malo. Dramski krožek V okviru prireditev Prešernovega tedna je bil v soboto v Kranju literarni večer, na katerem so nastopili najvidnejši slovenski literati, ki so doma z Gorenjske ali pa žive na Gorenjskem. Poslušalcem se je v polni renesančni dvorani predstavilo šest pesnikov, pripovednik in prevajalka. Večer je začel eden najbolj »produktivnih« slovenskih pesnikov — Valentin Cundrič. Ciklus Ljudje, ki ga je Cundrič bral, je bil poslušalcem že več ali manj poznan, ker je bil že objavljen. Izbor, ki ga je pripravil, nas ni mogel prepričati v svojsko avtentičnost njegove poezije, ker je bil preveč obarvan z rainimi vzori. Miha Klinar je bral precej konvencionalno ljubezensko poezijo po vzoru klasike. Ponekod je sku-' šal iz ustaljenega preiti v sodoben izraz, vendar mu to največkrat ni uspelo, kljub temu pa je uspe! podati in močno poudariti osebno izpoved. Poezijo Francija Zagoričnika že poznamo iz raznih revij in literarnih večerov, zato lahko trdimo, da so dela, ki jih je bral v soboto, pod povprečjem njegovih zmožnosti. Izbor je sicer poudarjal poglavitni sestavini njegove besede — moderno metaforično zgradbo in globalno življenjsko filozofijo, vendar ne tako svojsko kot pesnitev Katedrala, ki jo je bral pred mesecem dni na študentskem literarnem večeru. Svoj prevod »Ponoči podgane vendar spe« nemškega avantgardističnega pesnika VVolfanga Borg-harta je prebrala Alenka Bole. Popolnoma vinovi luči se nam je predstavil France Pibernik. Na poti od zadnje zbirke Bregovi ulice do danes je napravil občuten korak v smer moderne poezije. Iz. občutljivega intimnega lirika se Pibernik razvija v filozofskega pesnika naimodernejše smeri. Njegova poezija izgublja poudarek na lastni osebnosti, ki je bil prej pri njem zelo opazen in prehaja v nove, včasih celo brezosebne in kozmične dimenzije. Poezija Bojana Piska je še vedno na ravni Un/idle gladine, Vladimir Kavčič je prebral odlomek iz lani objavljenega proznega teksta Tja in nazaj. Odlomek ni najbolj- značilen za njegov opus, vendar še vedno v mejah epske pripovednosti, ki jo Kavčič goji. Presenečenje večera so bile pesmi malo znanega Franceta Vurnika, ki jih je v avtorjevi odsotnosti bral Jože Kovačič. Ciki V kaplji časa s svojo nekonven-ciomalnostjo zelo sproščeno in neposredno deluje na poslušalca, kar je tudi njegova največja vrednost. Predstavilo se nam je precej kvalitetno različnih ter miselno in idejno raznovrstnih književnikov — retrospektiva pač, nihajoča kvalitetna krivulja nas ni odbila in na take prireditve bomo v Kranju še radi prišli. MAKS JEZA jeseniške gimnazije V okviru svobodnih aktivnosti jeseniške gimnazije deluje tudi dramski krožek, ki se že vsa leta uvršča na prvo mesto. Pod vodstvom prof. Cili Kodiričeve je na-študira.1 v letošnjem šolskem letu program proslave za dan republike in za Prešernov dan, s katero so posebno uspeli. V gledališču »Tone čufar« so priredili proslavo za dijake in člane profesorskega zbora, v delavskem domu pa kot osrednjo jeseniško Prešernovo proslavo v organizaciji Svobode Jesenice, člani dramskega krožka so izvajali Prešernova dela v režijsko in scensko tako obdelanem programu, da zaslužijo vse priznanje. Mnogo je pripomoglo tudi ravnateljstvo gimnazije, ki je nabavilo potrebno opremo. Z ozirom na kvaliteto proslave bi bilo zelo priporočljivo, da bi gimnazijci z maštudiranflm programom, ki je posvečen spominu dr. Franceta Prešerna, gostovali tudi izven Jesenic In z umetniškim izvajanjem navdušili predvsem šolsko rrdaKfinoaa Prešernova dela. partizanske lirike Klub kulturnih delavcev v Kranju je v okviru Prešernovega tedna pripravil tudi recitacijski večer partizanske lirike, s katerim je uspešno gostoval v Šenčurju, Mavčičah, na Jezenskem, v Preddvoru in Cerkljah. Včeraj ga je priredil tudi v Kranju, v galeriji Mestne hiše in z njim zaključil vrsto prireditev Prešernovega tedna. Z naslovom »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko-so pod svetlim soncem suzni dnovi« je bil večer hkrati posvečen tudi 20. obletnici osvoboditve. Program večera je obsegal poleg Prešernovega Uvoda Krsta pri Savici, 25 znanih in manj znanih kvalitetnih pesmi iz dobe nakše ljudske revolucije. S skrbnim izborom smo hoteli poudariti najintimnejša občutja tega časa, v katerem so se naši ljudje pod najtežjimi pogoji borili proti smrti za humane vrednote človeštva. Partizanska lirika je tudi danes svetel vzor človekovih najglobljih doživetij in predstavlja nedvomno trajno mesto v slovenski književnosti. V Glasu je izšla 6. februarja Kritična ocena tega večera, v karteri je polno zgrešenih pojmov in trditev, ki izvirajo prav gotovo iz avtorjevega nepoznavanja našega kulturnega bogastva, režijskih prijemov in interpretacije lirike. Avtor članka očitno brez poglobljenosti in odgovornosti za svoje mnenje piše o večeru kot »prerezu skozi revolucionarno liriko, o monotoni izmaličenosti podajanja pod dovolj obetajočim naslovom, o novem duhu obravnavanja Prešerna, o Krstu pri Savici, ki naj bi bil osnova za nadaljevanje v partizanski in revolucionarni liriki, o vtisu Prešerna kot revolucionarja, ki se zgubi v prevelikem številu pesmi na isto temo itd.« Iz članka lahko torej brez posebnega truda razberemo, da avtorju poezija, tako Prešernova k^ot partizanska, ni povsem razumljiva. Zdi se, da celo ne pozna (ali morda ne prizna) njene prave vrednosti in poslanstva. Pri vsebinskem in režijskem konceptu večera je bilo upošteva-nono dejstvo, da je pari ižanska poezija za današnjega človeka v središčih in na podeželju še vedno odsev njegovega mišljenja in čustvovanja. Zaradi tega večer nikakor ne more predstavljati »prerez« skozi našo revolucionarno poezijo, njegova seriozna komorna izvedba pa še celo ne monotone izmaličenosti, kot pravi avtor. Izvajalci so skušali osvežiti poslušalcem besedno umetnost najtežjih dni naše zgodovine z nepatetično, nevsiljivo, vendar živo in toplo interpretacijo. Prav zato menimo, da je avtorjeva ugotovitev, da je koncept izvedbe šablonsko zasnovan dn da spominja na žalostno resnico, češ, za podeželje je vse dobro, neosnovana, morda celo namerno izkrivljena. Prepričani smo, da take in podobne nestrokovne ocene (posebno v zadnjem času) ne zadevajo bistva kulturnih teženj našega občana in tudi ničesar ne prispevajo k njegovi kulturni rasti. Klub kulturnih delavcev Kranj Filmski večer Kranjski študentski klub je pretekli torek pripravil večer mladih filmskih ustvarjalcev, na katerem se je s svojirnd deli (večinoma prvenci) predstavilo sedem mladih avtorjev s 15 kratkimi, filmi. Svoje stvaritve so pokazali Marjan C iglic (2), Biserka Komac (1), Naško Križnar (7), Jože Pogačnik (1), Marko Pogačnik (2) in I. G. Plamen (2). Večer je vzbudil precejšnje zanimanje, saj je bila koncertna dvorana delavskega doma polna, predvsem mladih gledalcev, čeprav velja pohvaliti iniciativo štu- Prešernov praznik na Primskovem Kot zaključno prireditev v okviru proslav slovenskega kulturnega dne, lahko imenujemo Prešernovo proslavo na Primskovem. pfi Kranju. V torek, 9. t. m., ob 19. uri je tamkašnja DPD Svoboda v dvorani Zadružnega doma organiziralo zares lopo počastitev velikega pesnika. Moški pevski zbpr, ki ga .sestavljajo sama mlada grla, je uvodoma-čustveno zapel Pod oknom; sledilo je zanimivo predavanje o Prešernovem življenju in trpi jen ju v Kranju. Po recitacijah pesmi o Orglarju, Neiztrohnjenem srcu in Slovesu od mladosti je za zaključek zadonela še mogočna Zdravica. Nabito polna dvorana je dala iskreno priznanje domači »Svobodi«, ki ji je uspelo le z lastnini i močmi izvršiti tako lop kulturni večer. Osamljen v «negu Foto: F. Perdan dentskega kluba, da je dal možnost mladim filmskim navdušencem, da občinstvu prikažejo svoja dosedanja dela, pa bi lahko večer nudil več. Prikazani filmi so bili namreč tako po vsebini, tehniki pa tudi kvaliteti tako raznoliki, da bi bilo kljub temu, da je šlo le za prikaz dosedanjih stvaritev potrebno napraviti določen izbor. Filmi so pokazali, da so se mladi avtorji pri teh svojih začetnih delih usmerili predvsem v iskanje kar najbolj izvirne tehnike (včasih tudi v eksperimentiranje brez vsake potrebe), ob tem pa je ostajala večina motivov, ki so jih vodili pri ustvarjanju filmov, nerealiziranih oziroma le delno, često tudi površno izpoveaanih. škoda tudi, da organizatorji pa tudi avtorji, niso izrabili lepe priložnosti za pogovor z gledalci o predvajanih filmih. Pesmi po radovljiškem 116. obletnico Prešernove emrtii so v večini krajev radovljiške občine lepo počastili. Delavska univerza je priredila v Gorjah, v Radovljici, v Lescah in na Bledu kulturne večere v počastitev tega spominskega jubileja s temo SLOVENSKE LJUDSKE PESMI. Izvajalci na teh večerih so bili recitatorji delavske univerze, vokalni oktet Antona Tomaža Linharta, besedilo pa sta sestavila profesorja Janez Jemec in Niko Rupel. Tudi v vseh šolah so pripravili posebne prireditve ali pa so na drug način počastili slovenski kulturni praznik. Pri izvedbi kulturnih večerov so sodelovale s svojimi programi tudi Svobode in prosvetna društva. 4 Pomlad se je začela z moževo boleznijo. Franc je vidno hujšal, pokašljeval, imel vročico. Poklicala je zdravnika^ in se zelo prestrašila, ko ji je po obisku pri Francetu rekel v kuhinji, da ga skrbi, če nima morda njen soprog jetike, kakor je imenoval sušico. »Lahko je seveda tudi samo navaden prehlad, a lahko je tudi kaj hujšega.« Zdaj ji je bilo hudo, da sta zadnje čase tako živela. Tudi Franc Je obžaloval. Bolezen ju je zopet zbližala. Zdaj ji je bil mož skoro več kakor otrok. Sedela je pri njem, mu pripravljala močnejšo hrano, kupovala pomaranče in skrbela zanj. On pa ji je rekel, da bosta odšla poleti za njegov dopust na letovišče, na Bled. Ko se je pokazalo, da nima jetike in ko je okreval, se je veselila obojega — zdravja in njegovega dopusta. Franc je že delal. Ona pa je še vedno govorila o njegovi bolezni in svojem strahu. O tem je pripovedovala tudi Bajberlovi, ki jo je prišla obiskat ta dan. Rada bi ji povedala tudi o tem, da pojdeta s Francem poleti za teden dni na letovišče, toda gospa Bajberlova je bila videti nekam čudna, odsotna, kakor da je ne posluša. In res ji je potem žarela pripovedovati, da je zaskrbljena, ker se je prav te dni zasidrala moževa ladja v Agadirju. Skrbeli so jo novi nemiri v Ma-reku, ki SO ga popolnoma zasedle francoske čete. In zdaj je v Agadir priplula nemška vojna ladja Panter, časopisi pa so pisali o nevarnosti vojne med Francijo in Nemčijo zaradi druge maroške krize, ki je izbruhnila, ker so se arabski domačini uprli Franciji naklonjenemu sultanu. MIHA KLINAR: MESTA, ceste IN RAZCESTJA »Tako me skrbi, da bi Tvanova ladja ne zašla v kak topovski ogenj, ko bi res začeli vojno. Ko bi se vsaj sporazumeli, kakor so se pred leti.« Gospa Bajberlova je govorila samo o tem. Za noben drug pogovor ni bila razpoložena. Ko se je poslovila, je prosila Stefi, naj jo pogosteje obišče, ker se zadnje čase počuti zelo sama. Stefi je obljubila. Prvi maj so praznovali v znameniti bližajočih se volitev v avstrijski državni zbor. Socialni demokratje so si obetali novih uspehov. Zal je bil ponedeljek in ne nedelja kakor lani. Franc je imel delo. Zato popoldan ni šel nikamor. Otrok je hotel ostati pri njem, čeprav ga je Stefi hotela vzeti k Bajberlovi, kamor je bila namenjena za urico ali dve, kakor je rekla možu. Sla je sama. Ko bi vedela, da se je včeraj vrnil ladijski strojnik, bi ne šla. Poleg Bajberla je naletela tudi na prijateljičinega brata Ferda, ki se je vrnil pravkar od vojakov dn ki ga doslej že ni poznala. Bili so veseli in dve urici sta se potegnili do večera. Ob pogovoru, prigrizku in vinu je popoldan naglo minil. Ko je opazila da se mrači, se je hotela posloviti, a so jo zadržali še celo uro. Potem jo je del poti pospremil Ferdo, Ker sta imela isto pot. Niti slutila ni, da se bo naslednji dan začel zaradi tega prepir. Nič ni pomagalo, da je povedala, kdo jo je pospremil. Franc je trdil, da že dalj časa ve, da hodi z dragimi in ji brez vsakega povoda očital, da je nezvesta. Mučil jo je z neosnovanim ljubosumjem kakor takrat pred poroko v Grazu. »Ce ne boš nehal, si bom res koga izbrala. Tako boš imel vsaj vzrok za zmerjanje,« je rekla. »Kakor da ga še nimam,« je zavpil. V takem prepiru ju je presenetila Rozi, ki je prišla" od doma, a ji je bilo takoj žal, da ni ostala v Borjani. Ker se ni hotela vmešavati v njune odnose, je že čez uro peljala Slavka na sprehod. Ko se je vrnila, Franca ni bilo. »šel jev tiskarno,« ga je opravičila Štcfi in pričakovala, da ji bo sestra očitala, zakaj se z možem prepira in zakaj ni raje tiho in ne potrpi, kadar je Franc živčno razdražen. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Rozikn ni rekla nič, samo vprašala jo je, če bi Slavka ne dala čez poletje domov v Borjano. Borjanski zrak mu bo dobro del.« »Morda imaš prav.« se je Stefi strinjala. Zadnje čase se ji je Slavko zdel v resnici bled. »Samo če se bo strinjal tudi Franc?« Ko se je zvečer vrnil Franc, kakor da se ni nič zgodilo, ga je vprašala, če se strinja. Franc ni nasprotoval. 6 Ko je Rozi odhajala s Slavkom, ji je Stefi rekla, naj doma ne pove, da sta se s Francem prepirala, ko je prišla. »Živčen je. Preveč dela. Poleti bova šla za teden na letovišče. Potreben je počitka. Jeseni bo boljši. Naslednje dni, ko se je začenjalo tržaško poletje, se je Franc nenadoma pomiril, čeprav je delal več kakor prej. Ostajal je zopet poznp v noč v tiskarni in se včasih vračal z dela šele naslednji dan. Morda ima v tiskarni več miru kakor doma,« je razmišljala, ker ni več nosil dela domov. Ni je več mučil z ljubosumjem. Ko si je za Binkošti želela, da bi šia obiskat Slavka v Borjano, ji je dal celo denar, naj ga da staršem, da jim otrok ne bo v preveliko breme. Sam-bi šel z njo, a kaj ko je pomagal pri socialistični agitaciji za državnozborne volitve, čeprav kot nemški državljan ne bo volil. A obvezal se je, da bo pomagal in svoje obljube ni hotel prelomiti. »In volitve 60 že v torek po prvi pobinkoštni nedelji. Kampanja je na višku! Zato ne smem pustiti sodrugov na cedilu,« je rekel. Verjela mu je in sama odpotovala v Borjano V Trst se je vrnila 'šele v soboto, 10. junija zvečer. Franca ni bilo doma. Vrnil se je šele ponoči. A pogovarjati se o tem, kako je preživela teden pri otroku v Borjani, ni utegnil. Rekel je, da mora. vstati že ob petih zjutraj, ker imajo že ob šestih zjutraj strokovni, ob desetih pa v Cabrinovičevi gostilni predvolilni shod. Cim je legel, je zaspal. Ni mu zamerila. Spal je komaj pet ur. 11 / SOBOTA, 13. februarja 1965 Prodam kravo »Friziko« ki bo Čez 14 dni toletila. Bcštcr Jože, Ovsiše 12, Podnart 520 Prodani kravo po Izbiri in moped Colibri. Ramovž, Koseze 15, Vodice 557 Zelo dobro ohranjen volksvvagen ugodno prodam. Na si. v ogl. odd. 558 Prodam otroško posteljico po ugodni ceni. Zura Anton, St. Rozmana 5, Kranj 559 Prodam slamoreznico. Tupalče 25, Preddvor 560 Prodam pitanega prašiča, 140 kg težkega. Voglje 49, Šenčur 561 Prodam enega In pol prašiča za zakol. Bertoncelj, Drulovka 32, Kranj 562 , Stojalo za postavljanje koles pred hišo ugodno prodamo. Trgovina Borovo, Kranj 563 Kompletno piramidno streho 91/2 x 9 1/2 šc skoraj novo prodam. Suhadolnik, Kranj, Cirče 16. 564 Prodam 5 let starega konja. Pšenična Polica 3, Cerklje 565 Prodam dobrega plemenskega vola. Ilovka 5, Kranj 566 Poceni prodam ovalno mizico, 3 stole, sedečo banjo in 501 električni lonec za perilo. Naslov v oglasnem oddelku 567 Prodani G mesecev brejo telico. »SIMENTAL« Zg. Brniki 26 568 Motorno BCS kosilnico prodam. Trnove 4, Zg. Duplje 569 Poceni prodam trodelno novo okno. Gorica 2, Radovljica 570 Prodam 11 tednov brejo svlnlo. Lahovče 47, Cerklje 534 Prodam 4 rabljene gume za voz, 16-eolske, 600 mm. Naslov v ogl. odd. 589 Prodam dva konja in žrebetno kobilo. Naslov v oglasnem oddelku 590 Prodam odlično ohranjen fiat »Zastava 730«. Zorman, Valbur-ga 29, p. Smlednik 591 Prodam konja po Izbiri. Sp. Brniki 60, Cerklje 592 Prodam plemenske zajklje. Pre-doslje 20, Kranj 593 Prodam dobrega konja, starena 5 let. Naslov v oglasnem oddelku 594 Prodam hišo z vrtom v Srednjem Bil nju St. 71 pri Kranju. Informecije: Marija Jereb. Ljubljana, Drabosn iakova 9/E vsak dan od 16 ure dalje 595 Prodam več novih modernih zakonskih spalnic. Primerne tudi za turistične sobe. Preddvor 62 596 Prodam prašiče za zakol In tell-co za pleme. Ludvik Gubane, Vodice 597 Prodam PRACTIKO 4 F z dvema filtroma in objektivom F = 18. 5. za 120.000. Naslov v oglasnem oddelku 598 Ugodno prodam moški prstan s črnim oniksom. Naslov v ogl. oddelku 599 Zelo poceni prodam skupno aH posamezne dele pohištva, sobnega in kuhinjskega. Kosi, Jenkova 10, Kranj 600 Avtomobilsko prikolico za opel rekord In kravo s teletom prodam. Korbar, Klane 32, Komenda 601 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Živilskega kombinata »ŽITO«, Ljubljana, Šmartinska cesta 154 sprejme v delovno razmerje za novo avtomatsko pekarno v Lescah na Gorenjskem in za ekonomsko enoto »Žito« gorenjsko področje naslednje sodelavce: 1 diplomiranega inženirja - biologa ali kemika 2 inženirja I. stopnje - biologa ali kemika 2 kvalificirana električarja 2 kvalificirana strojna ključavničarja 2 kvalificirana kurjača nekvalificirane delavke za delo v proizvodnji in za čiščenje proizvodnih prostorov polkvalificlrane in nekvalificirane delavce za delo v skladišču Lesce. Pismene ponudbe z navedbo strokovnosti oziroma z navedbo kvalifikacije in s podatki o dosedanjih zaposlitvah je poslati kadrovskemu oddelku kombinata »žito«, Ljubljana, šmartinska 154, lahko pa se interesenti tudi osebno zglasijo na upravi ekonomske enote »žito« gorenjsko področje s sedežem v skladišču Lesce. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prednost za zasedbo prostih delovnih mest imajo prosilci z urejenim stanovanjem v bližini delovnega mesta, moški tudi z urejeno vojaščino. Na podlagi 3. in 6. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, št. 26-291/1954) in odredbe o obveznem cepljenju psov proti steklini (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 16-137/61) oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj OBVEŠČA, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po spodaj navedenem razporedu: Dne ob url NAKLO 15.2.1965 9 na običajnem mestu PODBREZJE 15.2. 1965 11 na običajnem mestu DUPLJE 15. 2.1965^ 13 na običajnem mestu TRATA 15.2.1965 8 pri Godelmanu CERKLJE 15.2. 1965 10 pri zadružnem domu ZALOG 15.2.1965 12 pri Recku PREBAČEVO 15.2. 1965 14 pri Novaku TRBOJE 15. 2.1965 15 pred Zadružnim domom VOKLO 15. 2.1965 16 pred Zadružnim domom BELA 16. 2.1965 8 na običajnem mestu PREDDVOR 16.2.1965 9 na običajnem mestu KOKRA 16.2.1965 11 na običajnem mestu JEZERSKO 16. 2.1965 13 na običajnem mestu RAKOVICA 16. 2.1965 9 pred Zimoprejo BESNICA 16. 2.1965 10 pred zadružnim domom NEMILJE 16. 2.1965 11 pred gostilno ŠENČUR 16. 2.1965 15 pred gostilno Jama VISOKO 16. 2.1965 16 pred zadružnim domom PREDOSLJE 17. 2.1965 15 pred krajevnim uradom KOKRICA 17. 2.1965 16 pred gasilnim domom BREG OB SAVI 17.'2.1965 14.30 na običajnem mestu PRAŠE 17. 2.1965 15 pred krajevnim uradom PODRECA 17. 2.1965 16 v mlinu 2ABNICA 18. 2.1965 8 pred zadružnim domom BITNJE 18. 2.1965 9 pred Strahincem STRAŽIŠČE 18.2.1965 14 pred gasilnim domom GORICE 18. 2.1965 9 na običajnem mestu TRSTENIK 18.2.1965 11 na običajnem mestu KRANJ 19. 2.1965 14 na Sejmišču PRIMSKOVO 19. 2.1965 16 pri Vrečku Za zamudnike iz cerkljanskega območja bo ponovno cepljenje dne 22. februarja ob 10. uri pred zadružnim domom v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 22. februarja ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju morate pripeljati vse pse, stare nad 5 mesecev. Tarifa za cepljenje in pasjo znamko je 600 din, za zamudnike pa 1000 din. V smislu tar. št. 4 odloka o uvedbi občinskih taks na območju občine Kranj se ob priliki obveznega cepljenja psov istočasno pobira tudi občinska taksa v višini 1000 dinarjev. Opozarjamo, da bodo kršilci kaznovani po 72. členu zakona o varstvu živine. Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-133. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za ncnaročnlkc 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Kupim konja »Prama«, starega 4 do 7 let, težkega do 500 kg. Kle-menčič Anton, Srednje Brdo 8, Gor. vas nad Šk.Loko 492 Kupim betonsko železo 8 do 10 mm. Prati« Valjavee, Sr. Bela 37, Preddvor 571 Kupim 1 m3 smrekovih ali borovih plohov. Naslov v oglasnem oddelku 602 Kupim kmečko hišo, planšarsko hišico, mlin ali podobno zgradbo na podeželju, lahko tudi izven naselja. Pečjak, Ljubljana, Janeži-čeva 5 603 Kupim komfortno dvosobno stanovanje v šk. Loki ali Kranju. Plačam takoj! Naslov v oglasnem oddelku 604 Kupim motorno kosilnico, italijansko BCS, širina 128 cm. Naslov v oglasnem oddelku 605 Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Obrtnem podjetju Cerklje razpisuje naslednja mesta: 1 gradbeni tehnik 2 zidarji 3 pleskarji 4 gradbeni delavci Pogoji: pod L gradbeni tehnik s triletno prakso in pod 2, kvalificirani delavci omenjenih strok. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi. Interesenti se lahko prijavijo pismeno ali ustno v upravi podjetja. 100.000 dam nagrade za enosob-no stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 608 Iščem snosobno šiviljo za v Nemčijo. Po možnosti malo razgleda v krojih. Dobra plača. Naslov v oglasnem oddelku 572 Zanesljivo žensko za varstvo otrok v starosti od 3 do 6 let v dopoldanskem času takoj sprej- od svojih osnovnih sredstev: Obrtno podjetje Cerklje proda avto DODGE nosilnost 3 t, v voznem stanju, dostavni avto ŠKODA nosilnost 800 kg, v nevoznem stanju. Interesenti si voza lahko ogledajo vsak dan v podjetju. Obletnica Včeraj je minilo leto dni, odkar smo izgubili iz naše družine dobrega moža in skrbnega očeta JOŽA MEDVEŠKA Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, lskr<> na hvala. Žena Mici, hčerka Marinka in Milica z družino Podjetje za čuvanje ljudskega premoženja »VARNOST«, Ljubljana, SPREJEMA VRATARJE - ČUVAJE za prosta delovna mesta na območju KRANJA, ŠKOFJE LOKE in MEDVOD. Zaželeno je, da imajo interesenti izpit izprašanega gasilca. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. OBVESTILO! Delavska univerza Kranj organizira skupno z društvom upokojencev in Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v Kranju tolmačenje Temeljnega zakona o pokoj, zavarovanju za mesto Kranj, v nedeljo, 14. februarja, ob 9. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju in za Stražišče, v četrtek, 18. februarja, ob 16. uri v Domu Svobode v Stražišču. Upravni odbor tovarne obutve »PEKO« Tržič razpisuje DELOVNI MESTI POSLOVODIJ v poslovalnicah »PEKO« v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 5 in na JESENICAH, Maršala Tita št. 44 Pogoji: visoko kvalificiran delavec v trgovini — prednost imajo kandidati iz stroke. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja do popolnitve delovnih mest. Razpisna komisija pri ČEVLJARSKI DELAVNICI Tržič razpisuje mesto DIREKTORJA Pogoji: a) popolna srednja šola z najmanj 5-lctno prakso na vodilnih delovnih mestih; b) visoko kvalificiran čevljarski delavce z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali da ima s prakso pridobljene pogoje za vodenje podjetja. Razpis traja do 1. marca 1965. mem. Stražišče, BenedikOVa 8 A, Kranj 467 27. januarja sem od avtobusne postale do »Stare pnšte« izuuhila zložljiv dežnik. Najditelia prosim. <'a ga vrne vratarju na Slari pošti 381 AMD Cerklje prične 1. marca tečaj za amaterje AB kategorije In mopediste. Prijave sprejema trafika Cerklje do 25. februarja 543 Nudim hrano fantu za pomoč na kmetiji. Šenčur 197 545 AMD Šenčur sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj voznikov mopedov. Tečaj se prične v ponedeljek, 15.2.65, ob 17. uri v prostorih doma Šenčur 89 573 V dopoldanskem času pomagam pri gospodinjstvu za hrano In stanovanje v šk. Loki. Sobo tudi plačam. Poizve se pri hišniku občine Šk. Loka od 14. ure dalje 574 čistilko 2 do 3-krat tedensko iščem. Lahko izmenoma ali samo popoldan oziroma dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku pod Stalna — poštena 575 Iščem žensko za varstvo dveh otrok, od 8. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku 576 Iščem dvosobno stanovanje v mestu ali bližnji okolici Kranja Za dve starejši osebi. Ponudbe poslati pod »Visoka nagrada« 577 Upokojenec vdovec (60 z dobro opremljenim stanovanjem išče primerno družico, najraje upokojenko, ki bi imela veselje s skromnim gospodinjstvom. Ponudbe poslati pod »Miren dom« 578 Zamenjam trosobno stanovanje ca dvosobno. Ponudbe poslati pod Ugodno. 579 Medicinska sestra, starejša, mirna, išče sobo v Kranju. Nudi nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 580 Od trgovine KRANJC do zimskega kopališča sem izgubil usnjeno rokavico. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 581 Nudim enosobno stanovanje za varstvo 2 leti starega otroka. Tekstilna 7, Kranj. Zglasiti se v popoldanskem čaSu 582 Čevljarska prešivalka sprejema delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 583 Na dom vzamem Izdelavo tehniških risb, strojepisja In podobno. Naslov v oglasnem oddelku 584 KUD v Voklem organizira v nedeljo, 14.2.1965, ob 15. uri KONCERT v Izvedbi ansambla »The Slngers« s pevko BERTO AMBROŽ. Od 17. do 21. bo ples, igra isti ansambel s pevko. Odhod avtobusa iz Kranja ob 14.20, odhod iz Voklega ob 19.30 in 21.10. VABLJENI! 585 Hrano In stanovanje nudim dekletu. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 586 Mirno dekle dobi sobo (na dve izmeni). Vrbnie 8, Radovljica 587 V zvezi z nekaterimi nanačnlmi vestmi sporočam, da FRIZERSKI SALON posluje še do l.mala. Cenjenim strankam se priporočamo. MARTJA MTLENKOVIč 588 Klub kranjskih študentov prireja AKADEMSKI PLES v soboto, 20. februarja ob 20. url v delavskem domu. Vstopnice dobite z vabilom ali Indeksom pri Komna-su od torka dalje 606 Ločenec brez otrok želi spoznati sebi primerno družico, staro od 30 do 50 let. Otrok ni ovira. Slika zaželena. Ponudbe poslati pod »SOČA« 607 Iščem gospodinjsko pomočnico aH delavko, ki dela samo v popoldanski izmeni. Nudim hrano in stanovanje. Naslov v ogl. oddelku 609 6. februarja sem Izgubil osebn n izkaznico št. 54467 na Ime Jane Sotlar, Višelnlca 15, Gorje pi-Bledu. Od zasipa do Bleda. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na postajo LM Bled 610 Dva majhna otroka, punčka 5 let, fantek 8 let, sta ostala brez svoje mamice. Iščem dobro žensko, k Ibi bila pripravljena prevzeti skrb zanje in gospodinjstvo. Stanovanje zagotovljeno. Plačani dobro, ostalo po dogovoru. Pišite na naslov Jože Legat, Bled, Gregorčičeva cesta 611 Klub na Primskovem Klub Primskovo vabi vse prebivalce krajevne skupnosti Primskovo na klubske večere. Ponedeljek, 15. februarja TV od 18. do 22. ure Torek, 16. februarja ob 19. urL predavanje dr. Za-vrnika: Rak, bolezen 20. stoletja Sreda, 17. februarja T V od 18. do 22. ure Četrtek, 18. februarja T V od 18. do 22. ure Petek. 19, februarja TV od 18. do 22. ure Sobota, 20. februarja Zabavni večer s plesom od 19. do 22. ure. Gledanje T V programa Nedelja. 21. februarja S portn n po pol rine a) igranje šaha b) igranje namiznega tenisa c) gledanje T V športnih dogodkov d) ob 18. url v Zadružnem domu: »Igra do oddiha-« Avto-moto društvo Kranj nudi v svoji mehanični delavnici v Kranju — Gasilski trg vse vrste mehaničnih uslug ČLANI IMAJO 20 •/• POPUST! Pristopajte v članstvo AMD In se poslužujte vseh ugodnosti, ki vam jih nudi društvo. Komisija za imenovanje direktorja pri podjetju Pekarija Tržič razpisuje mesto direktorja Kandidat mora izpolnjevati enega izmed naštetih pogojev: 1. KOMERCIALIST z dovršeno komercialno šolo In petletno prakso na vodilnih delovnih mestih 2. EKONOMIST s srednjo ali srednje tehniško šolo in petletno prakso na vodilnih delovnih mestih 3. PEKOVSKI MOJSTER z desetletno mojstrsko prakso v svoji stroki Razpis velja do L marca 1965 Stanovanja ni na voljo SAP-LJUBLJANA, poslovna enota »GORENJSKA« Kranj, obrat II. Kranj, Ljubljanska c. 22, tel. 22-96 s servisi: »Zastava« — »Moskvlč« ■— »Volga« — »Tomos« — »Pretiš« — »Mercedes« in »DKW« obvešča cenjene stranke, da prične obratovati s L 3. 1963 dnevno nepretrgoma od 6. do 22. ure —• ob nedeljah In praznikih od 8. do 20. ure. Tehnične preglede motornih vozil ima dnevno od 6. do 14. ure — ob sredah in petkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. S hitrimi in kvalitetnimi uslugami se priporoča kolektiv. V žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je dotrpel naš dragi mož, oče in stari oče IVAN TOMAZIN bivši krojač Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 13. februarja 1965, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem. žalujoči: žena, hčere, sin In hči z družino Naklo, Jesenice, 11. februarja 1965 ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA HAINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga spremili, na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom za poslovilne besede, vsem družbenim organizacijam, vsem ostalim darovalcem cvetja in vsem, ki ste izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Hriberniku za požrtvovalnost pri lajšanju bolečin. Žalujoča družina Hain GLAS iOBOTA,- 18. februarja 1985 88. Bili je obmolknil. Med moškimi se je vedel kot odrasli, toda pred materjo je bil še vedno deček. Ubogal jc in ni .se več udeleževal nočnih pohodov. Naslednji dve leti je bil večinoma v sedlu. Jeseni 1861 je prenašal vojno pošto med Fort Leavenvvorthom in. Fort Laroedom, pozimi pa obiskoval farme in ranče ter kupoval konje za vojsko. Pomladi 1862 je bil izvidnik polkovnika Clarka, ki se je zapletel v borbo s Komanči. Ko je v Leavenworlhu izvedel, da so zdaj skupine iz Missourija vračale Kan.sa.su milo za drago z ropi, tn požigi, se je zopet znašel v vrstah tistih, ki so branili svojo deželo. 89. Eno leto pozneje je postal vodja karavane, ki je prevažala zaloge iz Leavenvvortha v Denver. Ko je septembra prispel na odrejeno mesto, je prejel materino pismo s sporočilom, da je hudo bolna. Vrnil se je in ostal pri materi; nekaj tednov pozneje Je umrla. Po tem žalostnem dogodku doma ni imel več obstanka, ponovno je odpotoval v Leavenworth. Tam se je nastanil sedmi kansaški polk, v katerem je služila večina Billovih prijateljev. Stopil je v vojsko. Zanj se je pričela doba rednega vojaškega življenja brez posebnih dogodkov in vznemirjanja. Kmalu so ga premestili v Tennessee. 90. Na novem službenem mestu so mu zaupali službo vodnika« službo, ki je bila sicer nevarna in zanimiva, a ga je le redko pripeljala v bojne vrste. V glavnem štabu se je na mah vsem prikupil; 0 svojimi zgodbami o burnem življenju v preriji je po večerih krajšal čas svojim prijateljem. Nekega dne ga je nagovoril njegov tovariš v četi VVilliam Mc Donald: »Poslušaj BIH, o tebi sem pripovedoval svoji sestrični, ki bi te rada spoznala. Doslej še nikoli ni videla človeka z divjega zahoda.« Billu je bilo 19 let in se je že pričel zanimati za dekleta. »ALi je lepa?« je vprašal. — »Najlepše dekle v St. Louisu!« Kranjčani povečali možnosti V tretjem kolu moške republiške kegljaške lige sta oba kandidata za prvo mesto nastopila v Ljubljani. Triglavani so bili obakrat boljši od branikovcev in s tem precej povečali svoje možnosti za osvojitev naslova prvaka. Ludvik Zaje, republiški prvak v skokih V zadnjih dveh nastopih danes in jutri jim je dovolj že uvrstitev takoj za Branikom v Celju in Mariboru. Na teh dveh kegljiščih so Mariborčani sicer dosegli odlične rezultate, vendar Kranjčani ver- Športne prireditve Bohinjska Bistrica — Danes in jutri ob 8. uri na umetni progi sankaške tekme za pokal Bohinja; jutri ob 10.30 medklubski veleslalom. Jesenice — Danes in jutri republiško mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Kranj — Jutri ob 8. uri v zimskem bazenu četveroboj zimske plavalne lige Mladost : Primorje — Ljubljana : Triglav. Orehek — Jutri ob 14. uri med-klubske tekme v skokih Podbrezje — Jutri ob 14. uri medklubske tekme v skokih Občinsko prvenstvo Škofje Loke v nedeljo je bilo v Poljanah občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za mladince in člane, na Hotavljah pa je bilo prvenstvo pionirjev. REZULTATI — POLJANE: pionirji — 1. Kržišnik (Gor. vas) 170,6 (22, 21,5), st. mladinci: 1. M. Hafner (Gor. vas) 184,9 (24,5, 26), ml. mladinci: 1. Selak (Gor. vas) 211,3 (25, 26); člani: 1. Tormin (Gor.vas) 208.8 (26,5, 27,5); HO-TAVLJE — ml. pionirji: 1. Krek (Gor. vas); st. pionirji: 1. Vrhovnik (Gor. vas) — A. T. j etno ne bodo dosti zaostali ali pa bodo še boljši. V zadnjih dveh nastopih sta bili dobri tudi ekipi Jeesnic in Kranjske gore, medtem ko je šlo Tr-žičanom tokrat precej slabše. Jeseničani so si s povprečnim rezultatom na kegljišču Maksa Perca sicer otežili borbo za 3. mesto, vendar imajo pred sabo še nastop na gorenjskih stezah. Kranjska gora je že zaključila z nastopi v okviru republiške lir ge. Z odličnim rezultatom v Celju je postala kandidat za 5. mesto. Ljubelj se bo moral z obema Lokomotivama in Rudarjem verjetno posloviti iz lige. Izpada bi ga rešila le še zelo dobra rezultata v Kranju in na Jesenicah v zadnjem kolu. Vrstni red pred zadnjim kolom — 6 nastopov: Branik 10, Konstruktor 28, Kranjska gora 33, Lokomotiva — Maribor 51; 4 nastopi: Triglav 6, Gradiš 15, Jesenice 17, Ljubljana 22, Celje 30, Poštar 31, Brest 32, Pionir 34, Fužinar 34, Ljubelj 39, Lokomotiva — Ljubljana 43, Rudar 43 točk. Občinska strelska liga V kranjski občini se je v minulem tednu pričelo prvenstvo v letošnji občinski ligi v streljanju z zračno puško. Za letošnje tekmovanje so uvedli nov način in sicer po kvaliteti posameznih družin. V prejšnjih letih so bile družine sestavljene po skupinah z žrebom. V kranjski občini bodo lO.članske ekipe tekmovale v 3 skupinah v 5 kolih. — R. C. Uspel propagandni tek Smučarski klub Triglav je v nedeljo priredili v Nemiljah propagandno tekmovanje v tekih, na katerem so nastopili predvsem mlajši tekači iz okoliških vasi. Med njimi so bile tudi 4 pionirke, kar daje upanje, da tek med ženskami le ne bo zamrl. Z uspehom sta nastopila oba sinova bivšega državnega prvaka v teku Matevža Kordeža. REZULTATI — ml. mladinci (4 km): 1. Jože Mulej 13:44, 2. Vinko Potočnik 14:52, 3. Jaka Bešter 15:11, st.pionirji (2km):'l. Franc šparovec 8:00, 2. Maks Jelene 8:03, 3. Karel Jelene 9:41; ml. pionirji (lkm): 1. Jože Šolar 4:20, 2. Jože Jelene 4:25, 3. Tevž Kor-dež. 4:33, 4. Božo Kordež 4:38; pionirke (lkm): 1. Helenca Bešter 6:07, 2. Slavka Pogačnik 6:57, 3. Minka Šolar 8:23, 4. Anka Berce 9:17. Ker je tekmovanje zelo uspelo, predlagajo, da bi propagandne teke še priredili. Sport • Sport • Sport 9 Sport • Sport • Sport ♦ Sport • Sport • Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Spo Pomanjkljivo? Pod naslovom »Pomanjkljivo« je bilo v zadnji številki Glasa objavljeno mnenje tov. Jožeta Ažma-na o desetoricah najboljših gorenjskih atletov. Ker je tov. Až-man kritično ocenil te desetorice, na i še sam pojasnim. Kdor spremlja letošnje desetorice od prve številke, jc lahko opazil, da se poleg imen Triglavo-vih atletov javljajo tudi imena tekmovalcev iz drugih gorenjskih športnih društev in aktivov. Povsem razumljivo pa je, da v desetorioah največ mest zavzamejo člani AK Triglav iz Kranja, ki je edini gorenjski atletski kolektiv, ki goji sistematično vadbo skozi vse leto, s tem pa njegovi člani lahko dosegajo boljše rezultate. Seveda se pri taki množini rezultatov lahko zgodi, da kakšen rezultat pomotoma izpade. Opozarjam pa tudi na to, da so v lestvicah upoštevani samo tisti rezultati, ki so bili s pravilno dokumentacijo dostavljeni ObZTK v Kranju. Prav tako niso upoštevani rezultati tistih tekmovalcev z Gorenjske, ki tekmujejo še za klub, ki ni na Gorenjskem. Ta odlok o priznavanju gorenjskih rekordov in rezultatov za gorenjske tablice je namreč pred leti sprejela bivša Gorenjska atletska podzveza. Menim tudi, da z upoštevanjem rezultatov raznih internih tekmovanj manjših aktivov ne bi dobili realne slike gorenjske atletike. Na takih tekmovanjih namreč pogosto ni pravih atletskih sodnikov, zato so rezultati včasih prav nenavadni. Naj navedem samo primer z nekega manjšega tekmovanja na Gorenjskem, kjer so časo-merilci enemu od tekmovalcev na progi 100 metrov namerili čas 10,0 sekund in ga mirno registrirali. Z obširnejšo analizo rezultatov, Širšo primerjavo povprečij ipd. pa je skoraj nemogoče postreči, ker je v Glasu za to premalo prostora. Mislim, da je nepravilno in nepravično do ostalih športnih panog, če bi ves za šport odmerjen prostor napolnili z enim samim gradivom. MATJAŽ KURALT Pionirji boljši od članov Občinskega prvenstva Radovljice v sankanju, ki je bilo v nedeljo v Podnartu, se je udeležilo okrog 100 tekmovalcev. Udeležba med članicami in mladinkami je bila slaba. Rozman iz Bohinja je izboljšal dosedanji rekord proge za 12 sekund. Zanimivo je, da sta z navadnimi sanmi dva najboljša pionirja dosegla boljši čas kot prvouvrščeni član. REZULTATI: tekmovalne sani — člani: 1. Rozman (Bohinj) 1:00,0; st. člani: 1. Hodmik (B) 1:00,7; članice: 1. Rozman (B) 1:30,2; mladinci: 1. Bolčina (B) 1:28,2; mladinke: 1. Ahačič (Begunje) 1:31,0; navadne sani člani: 1. Vovk (Podnart) 1:51,2; st. člani: 1. Kordež (Kropa) 1:47,6; članice: 1. Faganel (P) 1:58,1; mladinci: 1. Zupan "(P) -1:04,3; pionirji: 1. Markovič (Ljubno) 1:45,7; pionirke: 1. Šolar (P) 2:04,L — J.JUSTIN Z motorji in smučmi po jezeru Na Bledu je žc vse pripravljeno za jutrišnji moto-skikjoring, ki bo popoldne ob 14 .uri. Po dosedanjih prijavah sodeč bo nastopilo več kot 20 Avstrijcev ter okrog 30 naših tekmovalcev. Med temi bodo tudi Mrzel, Kališnik, Bernetič in tržiška moto-kros ekipa z Rotarjem in Ahačičem. Tekmovalci bodo nastopili v treh kategorijah. Startali bodo z eno- minulnim presledkom, tako da bosta na progi hkrati po dva tekmovalca. Okoli 3000 metrov dolgo progo v obliki podkve od »Parka«, za otokom in do »Toplic« bodo namreč prevozili v pičlih dveh minutah. Gledalcev letos ne bodo pustili na ledeno ploskev zaradi varnosti in tudi zato, da omogočijo boljši pregled nad vso progo. Tekmova- nje bodo morali zato spremljati kar z obale. Za motorizirane obiskovalce bodo uredili parkirišča v središču Bleda in na cesti okrog" jezera, ki bo tedaj enosmerna od »Toplic« proti Mlinem. Danes ob 13. uri bo uradni trening, jutri ob 12. Uri pa za zamudnike, zato se bodo morali gledalci že do 12. ure umakniti z ledenex ploskve. VI. Skoki in meti Deseterice najboljših atletov Gorenjske — Sestavil Matjaž Kuralt V skokih in metih so letos gorenjske atletinje dosegle tri nove rekorde (daljina, disk in kopje), en rekord pa je bil izenačen (višina). Ce se najprej ustavimo pri višini, opazimo lop1 napredek. Najboljši rezultat je sicer ostal isti toda' povprečje iz leta 1963 se je v preteklem letu povečalo za 1,8 cm (od 131,8 na 133,6 cm). To pa je zadostno potrdilo, da so skakalke lani napredovale. Enak napredek lahko beležimo tudi pri skoku v daljino, kjer je bil poleg tega dosežen še nov rekord ter pri metu diska in kopja, kjer se je najbolj odlikovala Tatjana Me-žek. Slabše pa so se odrezale metalke krogle. V metu članske (4 kg) krogle gorenjski rekord ni bil v nevarnosti že štiri leta, pa tudi lanski povpreček petih metalk je za 0,29 m slabši od predlanskega. Približno enak položaj je tudi v metu 3-kg krogle. To stanje obvezuje vodstva gorenjskih klubov, da kar največ pozornosti posvetijo metalkam krogle. višina 146 Stok (T) SM GR 145 Salmič (T) C 135 Cesnik (ESS) SM 130 Franko (T) MM 130 Prežel j (T) SM 130 Pušnik TSC) SM 130 Stular (ESS) C 130 Stružnik (T) MM 130 Stibelj (T) MM 130 Berčič (JP) MM 130 Belehar (T) SM 130 Lap (L) MM 130 Grahli (P) MM 130 Sifrer (JP) MM daljina 524 A. Sajovic (T) SM GR 477 Belehar (T) SM 474 Mikelj (T) SM 461 Berčič (JP) MM 451 Habjanič (T) MM 436 M. Sajovic (T) MM 432 Franko (T) MM 428 Tomažič (T) MM 421 Ošina (T) SM 420 Šolar (P) MM 521 A. Sajovic (T) krogla (4 kg) 9.77 Mežek (T) SM 9,35 Skoberne (ESS) C 8,90 Tomažič (T) MM 8,66 Pretnar (H) MM 8,30 Giaccomelli (JP) SM 8,07 Prezelj (T) SM 7.78 Salmič (T) C 7,54 Malenšek (T) SM 7,53 Vrečko (TSC) MM 7,48 Eržen (T) MM 146 Salmič (T) 9,87 Mežek (T) krogla (3 kg) 10,35 Tomažič (T) MM 9,50 Rehberger (T) MM 9,43 Blaznik (TSC) MM 9,35 Senk (O) MM 9,23 Premih (TSC) MM 9,17 Tolar (P) MM 8,97 Kristan (TSC) MM 8,85 Lap (L) MM 8,78 Rupar (TSC) MM 8,72 Simnic (TSC) MM 10,49 Premih (TSC) disk 35,86 Mežek (T) SM GR 27,31 Prezelj (T) SM 23,21 Eržen (T) MM 21.69 A. Sajovic (T) SM 193 Bizjak (T) SM 17,42 Salmič (T) C 26,03 Mežek (T) kopje 37,55 Mežek (T) SM GR 21,39 Tomažič (T) MM 19,38 Prezelj (T) SM 32.70 Mežek (T) Najuspešnejši v lanski sezoni TATJANA MEZEK, 19-letna uslužbenka v kranjski ISKRI, je bila tudi zadnjo sezono najuspešnejša Gorenjka v metih. Kar v vseh treh disciplinah — krogli, konju in disku je na vrhu gorenjske jakostne lestvice. V metu diska in kopja je postavila tudi nova gorenjska rekorda. Republiško reprezentanco je zastopala v Skopju, kjer je v metu kopja osvojila drugo mesto, na državnem prvenstvu za starejše mladinke v Subotici pa je zasedla drugo mesto v metu kopja in tretje mesto v metu diska. 41