ACus^usu FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Let« XI. —- Volume XL CLEVELANDSKE NOVICE <1 Smrtna kom. Umrl je rojak John Budan, star 53 let. Dalj časa je boie-hal za rakom. Tu zapušča soprogo, sina In hčerko, mater, brata in sestro. Doma je bil iz Žužemberka. V Ameriki je bi val 20 let. Bil je član društva Naprej, št. 5, S. N. P. Jednote Pogreb se je vršil v soboto iz hiše žalosti na 961 E. 237th St. Bodi mu lahka ameriška zem lja! , ' STAVKA PREMOG ARJEV. Poztfi volilci v Euclidu, O. V vasi Euclid kandidira letoe na republikanskem tiketu Mr. Dragotin Massokato za občin skega svetovalca. Pri zadnjih primary volitvah je dobil jako lepo število glasov. Mr? Maso-katto je star 36 let, stanuje na 618 E. 200th St. ter je rodom iz Karlovca na Hrvatskem. Leta 1904 je prišel v Cleveland, in biva v Euclidu zadnjih 10 let. Štirinajst let je delal v Ameri can Steel A Wire Co. V starem kraju je obiskoval tri leta tr» govsko šok). Pet let vodi mesnico in grocerijo v Euclidu. Organiziral je hrvatsko društvo Jutranja Zora," H. Z. I1L Obenem je pa poznan kot eden pr< v »h organizatorjev Jngosk>ve^ skega Doma v Euclidu ter v#g čas prdesednik ter ravnatelj Doma. Mr. Masokatto je tudi član društva "SkWenski 'Dom," št. 6. S. D. Z. Clan društva "Napredek," št. 132 J. S. K. Jednote ter član N. H. Zajedni-ce. Upamo, da bodo slovenski in hrvatski državljani v Euclidu, katerih je veliko število, delovali z vsemi močmi, da pride Mr. Masokatto v občinski odbor. Otvoritev farnih dol Rev. Dr. Hagan, načelnik farnih šol v clevelandski škofiji naznanja, da se bo pričelo s podukom v teh šolah prihodnji torek, dne 8. septembra. Velika jeklarska korporacija. Med tremi znanimi jeklarskimi korporacijami v državi Ohio se je podvzelo korake za združenje v eno skupino, ki bo potem reprezentirala vrednost nad $100,000,000 kapitala. Združile se bodo: Otis-Steel Co., The Midland Steel Products Co. in Trumbull Steel Co.; predsednik te velike korporacije bo E. J. Kulas. Pozdrav s Brezij. Včeraj je prejelo uredništvo "Glasila"' od sobrata glavnega predsednika razglednico z Brezij s sledečo vsebino: "Danes, na Veliki Šmaren smo na Brezjah. Krasen dan in poln veselja; veliko ljudi. Pevsko društvo "Ljubljana" in godba iz Jesenic, vse za namen in v proslavo našega sestanka. Pozdrav: Anten Grdina." OKROG 800 PRElfOGOVNI KOV BO ZAPRTIH. _ Philadelphia. Pa„ 30. avgusta — Jutri večer ob 12, uri bo sto-pila proglašena stavka anira-citnih premogarjev v veljavo; vsled tega bo prizadetih okrog 160,000 premogarjev in 800 premogovnikov. Stavka je bila proglašena vsled tega, ker operatorji niso hoteli ugoditi sledečim zahtevam unijskih premogarjev : 1. Deset odstotkov povišanja plače za kontraktno delo. 2. En dolar dnevnega povišanja plače za vse druge antra-citne premogarje. 3. Zopetna uvedba "check off" sistema. 4. Priznanje unije. Operatorji niso hoteli ugodit: tem zahtevam, ker bi se stroški pri produkciji tfdega premoga na leto zvišali za 100 milijonov dolarjev; naravno, da bo stavka trajala toliko časa, dokler se ne doseže zaželjenega medsebojnega sporazuma. Lastniki rovov zatrjujejo, da bo U stavka trajala dolgo časa, ker imajo baje premogarji dosti (*?) '** J " pega denarja, družbe imajo 000 ton trdega premoga v zalogi, kar bo trajala za nekaj mesecev. Iz Swampscott,-Mass., kjer se še vedno mlidi predsednik Cool-idge na počitnicah, prihaja poročilo, da je predsednik zelo ne-voljen, ker ni prišlo med premogarji in operatorji, do kakega sporazuma. Za sedaj se predsednik Coolidge ne bo vmešaval v to stavko, kakor se je za časa stavke policije v Bostonu; nastopil bo le v skrajni sili, oziroma tedaj, če bo premogarska stavka trajala dolgo časa. Vse-kako je pa mnenje, da bo ta stavka poravnana še pred prihodnjim kongresnim zasedanjem začetkom meseca decembra, v nasprotnem slučaju se bo pa obrnil na kongres za posredovanje. Hartshorne, Okla., 30. avgusta. — Kakor v Pennsylvaniji, tako bodo tudi vsi antracitni premogarji v državi Oklahoma za počeli jutri o polnoči s stavko. Stavko je uradno naznanil predsednik distrikta št. 21, XJnited Mine Workers of America. Ker je dosti premogovnikov v tej državi, ki poslujejo še po plačilni lestvici iz leta 1917, bodo v tej stavki premogarji zahtevali plačo po lestvici iz leta 1924; vseh skupaj bo Š16 v tej državi na stavko okrojg 3,000 premogarjev. Največja družina spadajoča h K. S. K. J. SLEPARSKI AGENTI. PRODAJALI NIČVREDNE ~ LOTE V FLORIDI. Smrtna kosa. ške profesorje in učenjake. Te slavnosti se pa ne bodo vdele-žili Nemci iz vzroka, ' ker so boljševiki nedavno na smrt obsodili dva zaradi političnih Iz Pittsburgha, Pa., se nam poroča, da je minulo soboto, dne 29. avgusta ondi nanagloma umrl 83 letni rojak Anton Ren-ko. Zjutraj je bil v slovenski cerkvi še pri sveti maši, kma-i lu zatem je pa preminul zadet od kapi. Pokopali so ga včeraj. Wbito vabljeni tudi nafti Clev<š ODKLONJENO POVABILO. Berlin, 30. avgusta. — Povodom obhajanja 200 letnice obstanka Ruske akademije znanosti so Rusi povabili tudi nem-[Pokojnik je bil doma bUzu Pre- landčani; zabave in razvedrila ma na Notranjskem. Pri tem je važno tudi to, da je njegova žena baš pred 25 dnevi <0ne 4. avgusta t L) Ta zakonska ««« l Ko smo svoječasno priobčeva-li slike posnemanja vrednih družin, kojih številni člani spadajo k naši Jednoti, tedaj se je društvo sv. Jeronima, št. 153 v Canonsburg, Pa., postavilo z največjo (Ahlinovo) družino, brbječo očeta, mater in 12 otrok; torej 14 članov in članic skupaj. K sreči živi ta ugledna družina v naši državi Ohio in sicer v Petersburgu. Torej je šlo tozadevno priznanje tudi naši državi Ohio. 2e tedaj smo obljubili, če se zglasi morda še kaka večja družina, bomo njeno sliko priobčili na prvi strani "Glasila." Evo vam jo novo sliko največje družine, tydi živeče v naši lepi državi Ohio! Ta, vsega posnemanja vredna je družina sobrata Josip Stangarja, člana društva sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., ki se ponaša s trinajstimi otroci spadajočimi i. - k naši Jednoti. Naravno, da spadata zraven tudi oče in mati. Ali nas v tem prekosi še kaka druga država, da bi samo dve družine štele skupaj 29 (devetindvajset^ članov ?! Hvaležni smo sobratu Josip Lekšanu, tajniku društva št. 110 in tudi sobratu Stangarju je je poročil z gdč. Frančiško Branisel, doma iz Pod s k raj neka. fara Cerknica na Notranjskem; semkaj v Ameriko (v( Barberton) je prišla pred 22 leti. . -. * Otroci so po starosti kakor sledi: Jennie, rojena 3. maja, 1905; Josipina, rojena 13. okto-za to doposlano pomembno sli- bra, 1906; Alojz, rojen 28. ma-ko, katero prinašamo danes ka- ja, 1908; Frank, rojen 29, ma-kor že obljubljeno na prvi stra- ja, 1909; Mary, rojena 26. mar-ni lista. ca, 1911; Josip, rojen 19." sep- Dvanajst članov in članic teitembra, 1912; Anton, 10. juni-družine spada k društvu sv. Jo-|ja, 1914; Stanislav, rojen 13. žefa, št. 110 v Barberton, O., tri članice pa k društvu Srca Marije, št. 111 istotam. ma iz vasi San, fara Mirna na septembra, 1915; Ivan, rojen 4. maja* 1917; Pavlina, rojena 15. januarja, 1919; Elizabeta, roje- Vsi so zdravi in rdečelični; iz obrazov jim odseva dejstvo, da so vsi vrli sinovi in hčere prave ameriške slovenske katoliške družine. Največ, kar pa je tudi posnemanja vredno je to. da je sobrat Stangar vedno veselega in zadovoljnega srca in obraza, navzlic tolikom skrbem, ki jilf ima kot dober oče svoje številne družine. Tako nam poroča sobrat Lek-šan iz Barbertona, koja naselbina se danes lahko ponaša z največjo družino, spadajočo h K. S. K. Jednoti; zaeno pa še Chicaso, 111., 30. avgusta. — Po večmesečnem preiskovanju se je tukajšnjim poštnim oblastem posrečilo aretirati predsednika Florida Land Co. in več njegovih zaveznikov, ker so izrabljali pošto pri prodaji zemljišč v Floridi; glavni vodja te sleparske družbe, Jakob Factor je že pod ključem. Dognalo se je. da je ta kom-panija tekom zadnjih šest me-;ecev prigoljufala najmanj $1,500,000; med žrtvami so na jbolj prizadeti Poljaki. Faetor-ja zahtevajo tudi angleške oblasti, ker je lansko leto ondi prodal za pol milijona ničvrednih oljnih delnic.. The Florida Land Co. of Illinois, je prodajala lote v Orange okraju. Fla., po $100. Brez-. vestni agentje te družbe so se lagali, da je to zemljišče v neposredni bližini mesta Orlando ob državni cesti, kjer že stoji, velik hotel in mnogo hiš ; vse je baje že parcelirano, opremljeno z elektriko, plinom in vodovodom. Da So imeli več uspeha pri svojem poslu, so poslali ne-občinskega svetnika in po-jstega kapitana \i Chicafa v Florido, da se na licu mesta prepričata o veliki vtednosti tamkajšnjega zemljišča. Vse to so zbobnali' v svet potom velikih oglasov. Koncem konca je prišla resnica na dan, da se oni loti nahajajo nekje v drugem kraju, poleg morja in da je povsem močvirnato ozemlje brez vsake vrednosti; dosti lotov je bilo prodanih, ki so celo pod vodo. „ * Ta sleparska družba je prodajala ničvredne lote v Illinois, Indiana, Wisconsin in Iowa. -o- POZOR. ŽENSKA KRAJEVNA DRUŠTVA! Sobrat Josip Stangar je do- na 8. julija, 1920; Matilda, ro- jena 14. marca, 1922; Edvard, Dolenjskem. V Ameriko (v rojen 30. avgusta, 1923; torej Steelton, Pa.), je prišel pred 25 sedem sinov in šest hčera, sku-letif zatem j^živel nekaj časa paj 13 ali toliko, kolikor je bilo v Clevelandu, leta 1903 se je spočetka prvotnih Združenih pa preselil v Barberton, O., kjer držav. Za sobrata Stangarja je neprestano prebiva. Leta 1904 'torej 13 srečna številka. Kakor je bilo že večkrat na tem mestu poročano, bo najstarejše in prvo žensko društvo K. S. K. Jednote. društvo Marije omenja, da naj bi glavni odbor pomagaj, št. 78. Chicago, III., ali prihodnja konvencija tej družini podelila kako posebno častno nagrado. Po našem skromnem mnenju zasluži sobrat Stangar in njegova žena, da bi oba imenovali častnim Članom naše K. S. K. Jednote. Bog živi in ohrSni Stangarjevo družino! VELIK PIKNIK V BARBER-TONU, O. Rev. Bom bach, župnik slovenske cerkve v Barbertonu nam naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo (dne 6. septembra), popoldne zadnji letošnji cerkveni piknik na prijazni Šegatovi farmi v Sherman. V to svrho so Prijazno vabljeni vsi farani in prijatelji slovenske cerkve v Barbertonu. Ker bo to zadnji piknik v letošnji sezoni, so nanj bo na tem izlttu dovolj. Is Brifoi^r Nortl^fta11^ nO iz Barbertona pa skozi Main St. Torej ne prezrite tega piknika 1 CIKLON V WISCONSINU. Owen, Wis., 29. avguste. — Danes je v severnem delu Clark okraja razsajal hud ciklon, ki je povzročil farmarjem ogromno škodo; tri osebe so bile nevarno ranjene; blizu Abbotts-forda je bilo ubitih več oseb. SPOMINSKI MOST. Veterani minule svetovne vojne iz države Ohio bodo pri prihodnjem zasedanju zakonodaje vložili svojo prpšnjo, da naj država Ohio zgradi spominski most Čez reko Scheldt v Belgiji. Cez označeno reko so namreč meseca novembra, 1918 vojaki 37. divizije iz Ohio .pognali Nemce v begf most bo've-Ijal okrog 150 tisoč dolarje^. VAŽNA IZNAJDBA. Lorain, O., 31. avgusta. — Tu živeči Edward Harrison je izumil poseben način, da lahko pretvori čisti baker v tako trdega kakor jeklo. Za to epohalno iznajdbo mu neka družba ponuja že tri milijone dolarjev. Srečen izumitelj je že dobil iz patentnega urada v Washing tonu obvestilo, da tega načina še ni nihče drugi izumil in da bo njegova iznajdba odobrena. SAMOMOR VETERANA. Columbus,' O., 30. avgusta. — Tukaj so našli pod nekim mostom mrtvega 65 letnega voj- samomor je izvriil s tem, da je poulil polovico škatlje strupa za podgane. naglo v bolnišnico, kjer pa je ___________ _ ________ _ kmalu ijmrl. nega veterana Mike Tooheya; Star je bil okoli 35 let in do- ma iz Ajbljena pri Banjiloki v Belokrajini. Poleg žene zapušča tudi tri nedorastle otroke. r i SLOVENEC UBIT. s New York, 30. avgusta. — Pred nekaj dnevi so na praznih lotih blizu mostu, ki vodi z 59. ulice v New Yorku v Long Island City, našli vsega razbitega rojaka Josepha Ozanič-a. Glava je bila tako razmesarjena, da so mu možgani gledali iz lobanje. Govoriti ni mogel več, temveč samo tri prste je dvigal, kakor bi hotel reči, da so ga trije lopovi pobili. Prepeljali so ga ijem naše Jednote. .Umestno in lepo bi bilo, da se ga spomnijo tudi moška krajevna društva. Opomba: Naslov brzojavkam naredite na društveno tajnico: Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago, IIL dne 13. septembra popoldne na slovesen način razvilo svojo društveno zastavo. Kakor se nam poroča, bo na to slavnost prihitelo več društev, ne samo iz Chicaga, ampak tudi iz bližnjih naselbin; tako se bo te slavnosti vdeležilo več glavnih odbornikov in med njimi skoro gotovo tudi naš sobrat glavni predsednik, ki je že na potu iz stare domovine. Uredništvo "Glasila" že danes čestita uglednemu društvu Marije Pomagaj, št. 78 k razvitju zastave, zaeno pa apelira na vsa ženska krajevna društva naše K. S. K. Jednote. da bi se ta dan spomnita svojega najstarejšega sosestrskega društva in mu poslala na dan slavnosti kako brzojav ali pismeno čestitka Društvo Marije Pomagaj v Chicagu zasluži to čast po vsi pravici, ker je prvo in najstarejše žensko društvo pod okri- "GLASILO K. S. 1 . - Društvena naznanila K- JEMi^TE," ^ SEPTEMBRA, IZ NAZNANILO urada društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. Članstvu našega društva tem potom naznanjam, da se bo vršila prihodnja redna mesečna seja v soboto, dne 5. septembra, točno ob 7:30 zvečer v navadnih pristorih. Prošem ste, da se te seje prav gotovo vdeležite, -ker na dnevnem redu je več važnih točk. Ker je pristopnina v naše društvo, kakor tudi v Jednoto, popolnoma prosta, zato imate lepo priliko, da se vsak izmed nas potrudi in pridobi vsaj enega novega kandidata za na prihodnjo sejo. Za vsakega novega kandidata dobite $1 nagrade. Torej potrudite se! Za članstvo mladinskega od-tielka je ravno tako vse prosto, se tudi mi, kaj zmoremo z dobro voljo in majim trudom; ne dajmo vse slave samo drugim društvom; prebudimo se, da se bo videlo, da še živimo. Torej še en mesec je časa izvanredne kampanje; pripeljimo vsak po enega novega člana v naše društvo in boste videli, da bomo tudi mi zapisani v Zlati knjigi na častnem mestu. Torej vsi na noge, da bomo postali tudi mi nepremagljivi! Se enkrat vas opominjam bodite bolj točni pri izvrševanju svojih dolžnosti napram društvu. Vsi tisti, ki imate morda kako pomoto ali kaj drugega nepravilnega ali kak dolg knjigah, naj mi to naznanijo na prihodnji seji meseca "septem bra. S sobratskim pozdravom do kakor tudi asesment za prvi me- vsega članstva K. S. K. Jednote, sec. Stariši, ako še nimate vpi-j posebno do članstva društva sane vaše otroke, vpišite jih št. 50. takoj v naše društvo. Za borih Mihaei Bahor, tajnik. 15 centov na mesec se vam nudi lepa pomoč za slučaj smrti vašega otroka. Z bratskim pozdravom,. Louis Zeleznikar, tajnik. Iz urada tajnika društfa Mari je Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa. Cenjeni mi sobratje in sose-stre omenjenega društva: Ni 0 moj namen koga ogovarjati ali žaliti; toda kot tajnika me veže dolžnost, da vas malo opomnim, da bi bolj redno obiskovali društvene seje; posebno pa, da bolj redno plačujete mesečni asesment. Jaz ne vem, kako in zakaj so nekateri člani tako ma-lobrižni, da se sploh malo ali nič ne zanimajo za društvo in seje. Nekateri pride enkrat na leto. drugi morda dvakraft, tretji pa sploh nobenkrat. Jaz res ne vem, čemu se tako sej izogi- NAZNANILQ. Iz urada društva sv.* Jožefa, št. 53, Waakegan, 111., se članom in članicam naznanja, da se vrši slavnost 25 letnice v nedeljo 6. septembra t 1. Dolžnost vsakega člana .je, da se vdeleži korakanja ali parade, katera se prične ob 9. uri zjutraj. Vsak član in članica bo dobil med korakanjem listek, na katerega naj zapiše svoje ime ter ga nato izroči tajniku. Vse članstvo je dolžno se vdeležiti parade pod kaznijo $2. Korakanja se je dolžan vdeležiti tudi mladinski oddelek, vsled tega se opozarja vse člane in članice, da vpoštevajo to naznanilo in se izognejo vsem neprilikam Člani se zbirajo v društveni bate ? Toda za ugovarjati so I točno ob 9. uri; vsak naj s se-taki najhujši; če pride .recimo' boj prineic tudi društveno" re- kaka naklada od strani Jednote ali od društva, nihče tega ne ve; to velja za one, ki ne hodijo na društvene seje in ki pošilja-jo samo svoje otroke ali koga drugega da zanje asesment plača. V takem slučaju otrok dosti denarja za asesment ne pri nese, na primer, če je 25 centov posebne doklade; za isto . se sploh ne zmeni; ali če so tiketi za piknik med člane razpisani, vsakemu 50 centov. Seveda, ta denar malokateri pošlje, ker pride poredkoma na sejo, da ne ve. Taki člani gotovo tudi ne čitajo Jednotinega glasila. Ko mu tajnik naznani, koliko je $e dolžan, takrat se pa dotičnik jezi in pravi: "•Jaz plačam vsak mesec redno in nimam nobenega dolga." Potem mora tajnik na seji, ko je čas pobiranja asesmenta še vsakemu pdsebej razkladati va% podrobnosti glede posebne naklade. Dragi'mi člani! Prosim vas, samo malo več zanimanja imejte za društ>o in pridite redno vsi na mesečne seje in potem boste uvideli, do bomo na ta način bolj napredovali v vseh ozi-rih; tako bodo tudi društveni uradniki bolj z veseljem in z večjo vnemo delovali za korist (društva in naše dične K. S. K. Jednote. Poglejte in vzemite v roke naše "Glasilo," kako se po drugih državah zanimajo za napredek in korist naše K. S. K. Jednote ter njenih društev; mi pa tukaj kimamo in spimo med tem, ko drugi napredujejo. Zdramimo se tudi nu, in pripeljimo vsak po enega novega člana v naše društvo, da tudi mi pokažemo svojo voljo in požrtvovalnost za društvo in K. S. K. Jednoto. Sedaj se nam nudi lepa prilika, ko je prost pristop v društvo in Jednoto; pokažimo galijo. Mladinski oddelek dobi znake v šoli. S bratskim pozdravom, Frank Jerina, predsednik. August Cepon, tajnik. Martin Svete, blagajnik. tz urada društva Marije Pom a gaj, št. 78, Chicago, Ul. Naznanjam članicam našega društva, da je bilo na zadnj seji sklenjeno, da se vdeležimo slavnosti 25 letnice društva sv Jožefa, št. 53, K. S. K. Jednotfe v Waukeganu, v nedeljo, dne 6* septembra, 1925. Vozimo se skupaj, po zelo znižani ceni Katera gre, naj bo točno ob 8 uri zjutraj pri meni, na domu ali pred hišo. Ostala, društva se prosijo, da se nam pridružijo. Obenem se naznanja, da imamo na dan blagoslovtjenja naše zastave, v nedeljo 13. septembra skupno sveto obhajilo pri 7:30 sveti iqaši. Spoved je dan« popred, popoldn% in zvečer. Zadnji poziv, glede pridobivanja novih ^članic je rodil dober iad. Nekatere članice so pridno na delu, in vse kaže, da bomo šle "Over the Top." Ako še ostale članice posežejo vmes, potem bomo, pa še celo zastavo zmage dobile. Potrudimo te to-raj. Nekoliko dobre volje je potreba, pa bo šlo. Sprejem bo skupen, pod novo zastavo, po banketu ter bo nekaj posebnega, kar bo v ttajen spomin vsaki novopristopli članici. Opozarjam vas na dopis naše III. glavne podpredsednice, Mrs. Marie Prisland, ki je bil priob-:en v zadnji številki "Glasila." * Torej na dek>. Kakor hitro dobite kako kandidati«jo, pripeljite je takoj do mene, ali pa sami idite z njo k društvenemu zdravniku, Dr. Uršiču, da dobimo pravočasno zdravniško spričevalo potrjeno od vrhovne- ga zdravnika. Preskrbite si v« . banket pri odbornicah slovenskih trgovcih v najpozneje* do 10. septembra. Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. VABILO NA PIKNIK. Doba piknikov se bliža h k« Društvo gv. Ane, % *27, & tem naznanjam sklep za* - redne mesečne Seje, ds se . " ' K) vdeleftimo 26 let sy. Jožefa, št, 53, .jkegan, kojas^avnost bo vriHJn^hotoio nedeljo 6. septembra. Zbirale m v Satovi dvorani na cu, zato se je naše društvo sv. 10. cesti. Prosim vas, da se te •Treh Kraljev, št. 98 v Rockdale, redke slovesnosti vdeležite v ve-111., namenilo prirediti še «1 pik- Llikem številu. Pokažimo se v nik, in sicer v nedeljo, dne 6. iaVnosti, koliko nas je skupaj! septembra na severni strani Dalje naznanjam, da je bila Rockdale, kjer so pikniki-po na- določena prosta pristopnina v vadi. Ta prireditev bo v korist naše društvo sa dobo štirih me-društvene blagajne, aatorej ce- secev. Ket je tudi pristop v njeni mi sobratje ne zamudite Jednoto p«**, se nudi vsem, rote redke prilike. Uljudno vabi-1 jakinjam lepa prilika, ki še niso mo tudi sosedna društva iz pri naši Jednoti, da sedaj pri-Rockdale in Jolieta, da «bi nas stopijo v naše društvo. Naše posetili na zgorej omenjeni jian; [društvo plačuje |5 bolniške pod-ker za to letno sezono bo morda pore na teden za jako nizek to zadnji piknik. Za dobro po- asesment. Sedaj Jahko pridobi strežbo jamči Odbor | vsaka članica najmanj po eno novo članico* ker je prosta pri-|Braštvo sv. Ane, št. 123, stopnina, poleg tega pa dobite Bridgeport, a Ue za vsako novo predlagano $1 Enkrat je bilo že omenjeno v Upgrade; torej čimveč bo kandi-Glasilu," da bo priredilo naše datinj, toliko več bo dolarjev, društvo neko gledališko igro. S In če bomo vse marljivo delale tem naznanjam, da bomo imele!«« pridobitev novih članic v kodne 12. septembra kar dve igri rist društva in Jednote; najbolj društveni dvorani v Boyds- bo v korist vsaki novopri-ville; ena bo v slovenskem jezi- stopli članici, ker bo spadala k ku in sicer "Prisiljen stan je j dobremu društvu in najstarejši zaničevan," druga v angleščini in najmočnejši katoliški Jed-pa "Poor married man." Igre I noti. , so jako zanimive in v dobrih Torej še enkrat opozarjam rokah, ker se igralno osobje vse članke našega društva, da marljivo vadi da bo svoje uloge greste pridno na dek> in agita-kar najboljše izvršilo. Pričetek cijo novih članic. Tukaj ni se-igre bo ob 7. uri zvečer; vstop- daj nobenega izgovora; treba nina za moške 50 centov, za je samo dobre volje; vsaka naj ženske 35 centov, otroci do pe- s£uša vsaj nekaj dobrega za tega leta so prosti; od petega tfrnštvo storiti, saj časa imamo do 14. leta plačajo 15 centov; še cele štiri mesece, potem bo-po igri sledi ples do polnoči >' mo lahko ponosne na krasen Naznanjam vsem članicam, napredek, katerih ni bilo zadnjič na seji, Pozdravljam vse sosestre na-da se je sklenilo, da naj vsaka šega društva, kakor tudi vse članica kolikor je v njeni moči članstvo Jednote. prinese kaj za drečkalno kole, Frances Tertek, tajnica, ker s tem bo veliko pomagand v društveno blagajno. NAZNANILO. Nadalje je bilo sklenjeno, da| Vsem čfeaom društva'sv. Ci- tienal Buiidjag, in sicer vzemite spgdnje prostore, to je, kjer se nahaja drsališče. Vzemite hodnik na leve roko in t*k*j ftosto dobik takozvano Ladies Rest Kakor vam je too, so bili prostori sa obdtfavnnjs sej na-šega društva zelo ugodni v vseh osirih, torej si je odbor nadel nalogo, da je dobil prostore, kateri odgovarjajo popolnoma našemu okusu, in sicer iz vzroka, da boste tembolj marljivo zahajale k rednim mesečnim sejam in tembolj marljivo delovaje za korist in napredek našega društva in K. S. K. Jednote. Seje se bodo vršile kakor navadne, in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob %. uri popoldne. S tem upam, da je zadosti pojasneno; ako pa želite kaj bolj natančnih pojasnil, obrnite se na stari tajnični naslov, to je 311 W. Poplar St. H koncu yis opozarjam, da se prihodnje 'mesečne seje vdeležite polnoštevilno, kje* se .bo razpravljalo glede društvene veselice, kater6 namerava društvo prirediti v kratkem. S sosestrskim pozdravom, Mary Champ^ tajnica. urada društva Marije Mag. št. 182, Cleveland, O. tsm potom se poživlja članice našega društva, da se kar v največjem številu vdeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši prihodnji pondeljek, ^ne 7. septembra. Na vmli bo več važnih točk v prid in napredek društva. Navzoč botudi eden glavni uradnik K. S. K. Jednote. Torej vse na sejo, dne 7. septembra! Sosestrski pozdrav,. Frances Penikvar, tajnica. sel, in nikdo bi ne pričakoval i tako nepričakovano; toda " Bog, resnica je, danes se je ločil od nas, in izgubili smo brata društva sv. Jožefa, št. 12 K. S. K. Jednote. Bil je z nami komaj štiri mesece, in umrl je. 2ivo nam kliče v spomin, kako potrebna so društva in Jednota. Pokojni Francu je bil zelo blag mladenič, jako nadarjen in igralec na comet. Pogrešali ga pe bodo samo stariši, ko bi jim bil sedaj v pomoč in veselje; pogrešali ga bodo tudi i bratci in sestrice in cela naselbina. Tukaj zapušča, kakor sera omenil, stariše, šest bratov in štiri sestrice, stare stariše Bucinel, več drugih stricev in let. Na pogreb, kateri se je vršil v torek 18. avgu- armada sta, 1925 sta prišla tudi njegova strica Jkjseph Bucinel ml. is Mariana, Pa., in John Rucinel s soprogo iz Port Jervisa. pristopnino, da tako damo priliko našim rojakom, da sedaj pristopijo v društvo in K. S. K. Jednoto. Za to raj tudi jaz apeliram na vse članstvo katoliške Jednote: dajmo, stopimo na noge in pridobimo 1,000 novih članov in članic našemu glavnemu predsedniku, tako. delavnemu in v resnici požrtvovalnemu Mr. Anton Grdinatu v pozdrav, ko se zopet vrne med nas iz stare domovine. Članstvo Jednote v Forest City, kaj bomo storili? Koliko članov in članic bomo dobili ta m drugi mesec? Skušajmo, da bomo presegli zadnje število novopristoptth članov in članic zadnje kampanje, akoravno je bila zelo povoljna. Na aSge vsi! Nisem sam, ampak naša je mečna in velika. Kličem rosebno vam očetje in matere, glejte, da bo vsa vaša deca pri katoliški Jednoti; ni dosti, da ste samo vi zraven, Pogreb je pričal, kako so ga ampak glejte tudi, da bomo gle- I ju bili ne le članstvo sv. Jože- dali, da bodo naši sinovi in hčer- fa, ampak tiidi dosti drugih ro- ke. Dobro vam je znano, da je jakov in rojakipj, kakor tudi še veliko naših mladeničev, ka- več drugcgrodcev. Prvič tudi že terih še ni v vrstah katoliških po več letih, da se je vdeležila drjjštev in naše matere Jedno- pogreba tudi godba, kar je zelo te. In tudi je še dosti naših poveličalo sprevod. Zak»tinke, I katere je igrala godba, so čk>- dekletK katere sploh niso nikjer zavarovane! zatorej vsi v našo dvorani, mladinski oddelek paj^^^^^««^*^^ 'v šolskih prostorih. Ne "poza- * ' n bite torej: parada se prične mora vsaka članka plačati en|rilil in Metodaf it 144 v She_ .... _ • ganu, Wis,, se naznanja, da veselico ali ne. Prosim vas to- Lrao prejeli vabilo od odbora rej, da ta sklep vpoštevate, ka- cerkve sv. Cirila in Metoda, da kor tudi, da se boste igre in v* bi se naše društvo korporativno selice v obilnem številu vdete- Udeležilo v nedeljo, dne 6. sep-**le- . tembra slavnosti 15 letnice, od- Uljudno vabim tudi vsa osta- kar je bil blagoslovljen vogelni društva in vse Slovence iz kamen gorioenačene cerkve, in tukajšnje naselbine in okolice, obenem bo tudi blagoslovljenje da bi se te naše igre in veselke ravnokar dogotovljene šole. vdeiežili. Pripeljite sVojo dru- Ker smo prejeli vabilo že po žino s seboj; za malo vstopnino društveni seji, se glede tega ni se vam bo nudila poštena žaba- bilo mogoče razgovarjati na seva; gotovo je da se boste med ji; torej smo se društveni od-igro od srca smejali, saj praxi- borniki sporazumeli in dogovo-jo, da je smeh najboljše zdra- rili, da se naše društvo korpora-vilo za otožnega človeka, in te-1 tivno vdeleži te slavnosti. Žaga smeha bo dne 12. septembra torej tem potom uradno vabimo ■ Boydsville dvorani dovolj, vse cenjene člane, da se za go-Torej na svidenje! tovo vdeležite; vsakdo naj pri I Ker, je zopet kampapja za Inese'8 seboj regalijo. Kakor pridobivanje novih članov pri omenjeno, se vrši ta slavnost K. S. K. Jednoti razpisana in to prihodnjo nfedeljo, dne 6. sep-samo še do 30. septembra, zato I tembra ob 9:30 zjutraj; naj-priporočam cenjenim sosestram, P™0 bo blagoslovljenje šole, poda bi se potrudile, da bi prfdo- tem pa slovesna peta sveta ma-bile kaj novih članic; vstopnina & z več duhovniki ki bodo pri-pri Jednoti kakor tudi pri dru- hiteli ta dan v Sheboygan, da se štvu je prosta za aktivni od- ta redka slovesnost bolj sijajno delek in za mladinski. Posebno obhaja. priporočam sestram iz drugih Zatorej še enkrat apeliramo naselbin: Beriwoocl, Bellaire inf™ vse naše člane,, da se vsi, Maynard, da poskusite agitirati brez izjeme te slavnosti vdele-za nove članice. Gotovo boste^jžite; naj ne bo pri tem nobe-imele uspeh, samo razložite jim izgovora. Natančen spo-kako po ceni se pride sedaj ta- red J"« bil oznanjen v cerkvi hko v društvo in za koliko se sada jo nedeljo. • lahko zavaruje prt K. S. K. Jed- Uradno se tudi naznanja, da noti. Ise prestavi društveno sejo na Tudi jaz zasledujem z zani- torel{ zvečer ^ septembra man jem kampanjske glasove, fob 7:3°-katero društvo bo dobilo Zlato S sobratskim pozdravom, kladivo* Nas seveda ta sreča 7jSi društvo sv- C^1® in Mene more zadeti; pa nič zato!|io<,a' št- 144: Potruditi se moramo vseeno, da bomo dali našemu neumornemu glavnemu predsedniku so-bratu Antonu Grdina lep dar: tisoč novih članov in činnk, ko-jega bo gotovo najbolj vesel, ko se zopet povrne med nas. Mihael Pregar, John VmkK \ »n* prette. tajnik. bfcgnj. NA2JjNANILO. Is urada društva sv. Abs, št *** CtoisMn. Minn., se to«! po- prav lepe pesdrave vsem O* 10» uljucfc\a*nank da so se no» in članicam. Vsem dru-1 prostori sa redne štvom želim mnogo uspeha prilfremenili, in sicer se ne bo več pridobivanju novih članov v tej »toravalo v ljudski čitalnici kampanji. pomoč v bolezni našega ljubljenca, in za tolažbo v tako »ezkth časih smrti našega dragega sina, oziroma brata. . i*1^3™0 »«Po .»hvalo za darovane vence vsem sku- P*5' SosaiMzn.kom, kakor tudi za naročene sv. maše. ™: 'n ^ Joseph Bucinel s^. (stari-stariši), American Fede-rv? ^oo' Orchestra, prijatelji, Mr. in uZn■pffL£SSUittfWW MrMin Mors DanieI Mr! in m™ ^»cisko, dužini Bacinel in Mrl i ?« J u 1 F- Osol'n' Mr in Mrs. Frank Puc, Mr. in .13 Peter °«rinc. Wr m Mrs. M. Pe-^ 5* veacc in krasno p«4* hišo lhS t n"mU!>l hvala tudl za vse aa razpolag dane avto-SJro jJoSni?^ " znana ™ imena Ustnikov, toda Bog Vam se je vršil v torek popoldne dne IS. av«. oarkve sv. JožeU na slovonako pnkopali*- ob 4. ... „ WT ______________ _ SLt^I »iegove telesne ostanke'maeri za3u* božjimi nad mezdami, kjer se z^ Bga tli Vto ^'Svr^' Ppri!rČn° V8Ci? ®*uPai i" ljubi Poffrt pokojne >■ sri iz »toveaf E****** KrwetoSo, mati. F«>peat City, Pa. avgusta, 1925. Se živeči ustanovniki in prvi odborniki društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, Illinois. , R«te, Wa^Sf Fr^n^Opeka,^"^f™* JerCb' nadzort,ik; John Umek' tajnik; Frank Remigar, podpredsednik; John Jerina, predsednik; Jakob ™ .,e¥e n" des,K>: AartiJ Švete Anton Leben, Josip Drobnič, John Merlak, Frank Svete, Math Zitko. iretja vrsta od leve na desno; John Turne, John Podboj, pobiralec denarja; Frank Bsrle, Math Slana, Frank Artač. Slavnost 25 letnice dru- delovanja John Jerina in John žgar, tajnik John Umek, pod-stva »v. Jožefa, it. 53, Waukegan, 111. Umek, je takoj ob ustanovitvi tajnik Frank Opeka, blagajnik pristopilo 49 novih članoc, 16 Jakob Rode; nadzorniki: Jakob Jappel, Frank Jereb; pobiralec denarja J. Podboj. članov je pa pristopilo s prestopnimi listi, torej je društvo net»eljo 6. septembra pra- ob ustanovitvi štelo 65 članov. znuje društvo sv. Jožefa, št. 53 srebrni jubilej ali 25 letnico svojega obstanka. Tu podajamo kratko zgodovino društva sv. Jožefa, št. 53 od njegove ustanovitve do danes: Od teh 65 članov je danes še 18 čvrstih in krepkih članov, katere vidite tu na sliki, razen Alojzij Plestenjaka, ki se nahaja v državi Utah. Prvi odborniki društva so bili Ustanovljeno je bilo 28. ok to- j sledeči: Predsednik John Je-bra, 1900. % Vsled neumornega j rina, podpredsednik Frank Rem- članov in šest članic aktivnega oddelka in trije člani mladin skega oddelka. Blag jim bodi spomin! j .. ^ V teku 25 let je društvo iz-Pripomniti moramo, da so vsi plačalo iz svoje blagajne okrog ti odborniki še danes zvesti $20,300 bolniške podpore ter za člani društva in vneti agitator- pogrebne stroške $2,275. Na ji K. S. K. Jednote; le enega ni'Jednoto je poslalo $76,400.33. več med živimi, to je Jakob^Jap-1 Skupno izplačali brez raznih pel, katerega je kmalu po usta- društvenih stroškov $101,975.-novitvi povozil vlak. Vseh 33. Društvo ima danes na raz-skupnih smrtnih slučajev je bi- j polago v svoji blagajni $5,900 v lo že 33 in sicer umrlo je 27 j pomoč svojim članom člani- cam. Društvo šteje danes 415 članov in članic v obeh oddelkih. To je nekoliko kratke zgodovine. Upamo, da se bo tudi društvo v bodoče krepko razvijalo, rastlo in ' napredovalo. Ustanoviteljem društva želimo, da bi ostali še čvrsti in zdravi, ter da bi z isto navdušenostjo1 praznovali zlati jubilej ali petdesetletnico društva. Naše iskrene čestitke celokupnemu članstvu tega društva! tirajte svoj želodec. Jejte zmerno, pažite, da bo hrana dobra in pravilno pripravljena in da boste zauživali pravilno količino. Vso hrano dobro in temeljito prežvečite. Ako imate slabe zobe, pojdite k zobozdravniku, da vam jih izboljša. S slabim orodjem ne morete nobenega dela temeljito ip dobro opraviti, tako tudi hrane ne morete dobro prežvečiti, če nimate dobrih zob. Ako imate zdrave zobe, pazite nanje! Čistite in umivajte jih redno vsak dan in kakor hitro opazite na zobovju kake nedostatke, pojdite k zobozdravniku. Zapomnite si, da če danes zanemarite svoj želodec, se jutri lahko pojavi rak. -—o- V sedanji kampanji bo menda dobila naselbina Barberton, 0M posebno častno nagrado, ker ima družino broječo 15 članov, vso s padajočo k naši Jednoti. Živel sobrat Stangar. MOŽ JE MORAL PRATI -ŽENA JE BILA BOLNA j t'n ion town. Ga.. — John L. Mindala ii mesu te vnrt ilovek. fetlri leta > I pral dom ale perilo. kajti njerora lena i« bila med tem «Mom Jako bolaa. Sedaj u mere tapet opravljati svoje delo. Mm. Miudala je bil* trikrat operirana in adravili »o jo »a »to raalitalb bolezni, v reaaici ni iaela niietar dr ure? a kot trakuljo. ki je bila tekom dveh ar odstranjena ix njen«-ra telesa. Toda prodno so do*naii. kaj Ji je. je njen oioi, ki je plumber po troll] »k or., ve« denar ca tdravnike in zdravila. Tai*a Mrs. Miudala Je priila pred dvemi tedni k njima aa obink ter takoj uraefla. kaj je i njeno «inaho čakati Je bilo treba te ten dni. da so dobili zdravilo ii Pittsburgh*., poleni je pa V sel o le raaio fesa sa u smrten,., trakuljo. ki je bila it ievijev dolgo. .Spravili so Jo v steklenico 'alkohola, kjer Je vsakomur na ogled. Dosti motkih. fcuisk in otrok se tdravi za k»ko dru«ro bolezen in sicer neuspešno, do-HOtt-i ovce; jemali so jih v suženjstvo, kjer so morali zaštonj opravljati najtežje posle. Suženjstvo je odpravil nepozabni predsednik Abraham Lincoln; od tedaj so bile strte verige aVtokracije, ker se 'je delavcem priznalo svobodo, neodvisnost in »amosfcoj nost. V resnici lahko primerjamo Delavski dan z drugimi zna nimi postavnimi prazniki, ker nas spominja na veliko važnost delavskega stanu, njegovega solidarnega združenja in nastopa. Naravno, da v nobeni državi na svetu ne vladajo take razmere, da bi bil vsak človek srečen In povsem zadovoljen. Tako je tudi v Ameriki. Delavska masa tvori sicer veliko ulogo narodnih zadevah, tocla brezsrčni kapitalisti jo preradi izkoriščajo v svoje dobičkanosne namene. Koliko stavk je bilo že rfHo kapitala zadušenih! Koliko žrtev je že padlo v veliko žrelo moloha! Baš sedaj se zopet borijo antracitni premogarji za izboljšanje plače. Vprašanje nastane: Kdo bo v tej borbi zmagal? Borba za kruh delavčeve družine je res huda, Vseeno pa moramo vpoštevati dejstvo, da so razmere delavcev dandanes vse drugačne in boljše, kot so bile na primer pred 50 leti; delavstvo se vedno bolj zaveda svojih pravic in prebuja. V pondeljek, dne 7. septembra bomo zopet obhajali praznik tlela. Pri raznih nianifestacijah bodo Zopet nastopile nepregledne vrste vitezov dela, da dajo s tem duška svojemu ponosu in zavesti. Naj bi jim vsakoletni Delavski praznik donašal še več ugleda in še več uspeha! Slava in čast organiziranemu delavstvu ! Iz urada začasnega predsednika K. S. K. Jednote. Bratje in sestre. Izvanredna kampanja za 1,009 novih članov je otvorjena. Le še kratek čas imamo, 30. septembra se bo kampanja zaključila in mi moramo svoj cilj doseči. Žito vas, dragi bratje in sestta, ponovno uradno poživljam in opominjam k vaši dolžnosti, da stopimo vsi na noge ter v tem čist pridobimo 1,000 ali več n6vega članstva obeh oddelkov. Koliko Veselja bomo s tem napravili našemu glavnemu predsedniku tobratu Antonu Grdini, ko v sredi meseca septembra zopet Stepi na ameriška tla. Zato na delo! Vsaka naselbina naj se organizira in prične kampanjo. Ako bomo to storili, naš cilj bo dosežen. Ker je glavni odbor določil posebno nagrado v obliki častne zastave na one društvo, ki bo tekom te kampanje pridobilo največje število članstva obeh se pričakuje, da bo tekmovanje dokaj vroče. Naj. Že tekom zadnjih 43 let je v naših Združenih državah lepa navada, da se vsak prvi pondeljek meseca septembra obhaja kot praznik, posvečen celokupnemu organiziranemu ameriškemu delavstvu. Prva parada kot na Delavski dan se je vršila leta 18$2 v New Yorku, povodom zborovanja tedaj obstoječe unije Vitez dela (Knights of Labor). Kot postaven praznik je bil ta dan uradno proglašen dne 15. marca, 1887 v državi Colorado, zatem v New Yorku, New Jersey, Massachusetts, ntd. Ta dan nam živo predočuje, kaj vse pomeni organizirano delavstvo; kaj vse pomenijo spoštovanja vredne delavčeve roke in kaj vse zmore inteligentno delavstvo, brez katerega bi svet nikakor ne mogel obstojati. Bili so časi, ko je bil delavec samo slepo orodje podjetnikov ; ravnalo se je ž njim kakor z živino; saj so še do leta 1863 1344 jrmj RA7ismf ck 1 t -1 * a* 4. v Ameriki delavce kupovali in prodajni na trgu kot vole inJvM. t i ^ ~ 65 Iet' clan društva Sv' ovce; jemali so iih v suženistvo k£\so Zr^JlI^L* * & 1925. Vzrok smr- tk SKPTBttBEft, 1 m. Jn članic, it. te. r-^ Jtara 50 let, članica dru-Puluth, Minn., umrla 26. julija, ha golši. Zavarovana za $500. 1906, R. 40. ' — Star 58 let, Član društva ti ft' umrl l\ ^ 1925. všrovšn za $500. Pristopil fc Jednoti 231 IGNAC KASTELIC — Star 45 let, Član društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, Ul., umrl 21. julija, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan Za $1,000. Pristopil k Jednoti 8. julija 1900, R. 30. 86. 4971 ANNA PRIMOZlC — Stara 48 let, Članica društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, S. Chicago, 111., umrla 30. julija, 1925. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 19. junija, 1911, R. 38. r 87. \ 10255 FRANK SChMIDBEftGER — Star 56 let, član dru-štva sv. Janeza Krstnika, št. 60, Wenona, 111., umrl 26. julija, 1925. Vsrok smrti: srčna bolezen. ZavaroVhn za $1,000. Pristopil k Jednoti 18. septembra, i906, R. 46. 88. 1354 JOSEPH JERIČ — Star 73 let, član društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., umrl 4. avgusta, 1925. Vzrok smrti: srdna bolezen. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. aprila, 189$, R. 50. v 89. 18490 IGNATZ GftUM — Star 48 let, član društva Marije Vnetovzetet št. 77, Foreet City, Pa^ jumrl 28. ylija, 1925. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1,000. Vstopil k Jednoti 17. decembra, 1908, R. 82. 90. 1675 KATARINA JAKOVCICH — Stara 54 let, članica društva Marije Čistega Spočetja, It 80, S. Chicago, III, umrla 29. julija, 1925. Vzrok smrti: rak na prsih. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 5. mfcrea, 1902, R. 44. $1. 15709 ANtON HOČEVAR — Star 40 let, član društva Friderik Bartga, št. 93, Chisholm, Minn., umrl 3. avgusta, 1925. Vzrok smrti: samomor. Zavarovan za $1,Q00. Pristopil k Jednoti 5. jandarja, 1910, R. 30. 1 92. 21431 FRANK KRAINZ fetar 26 let, član društva sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kanš., umrl 28. julija, 1925. Vzrok smrti: ubit v premogokopu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 18, februarja, 1916, R. 16. i 93. 1344 JOHN BAZNIK — Star 65 let, član društva sv. ■ B3«69 JOSBfctt lU, Cleveland, ft_______ Dodpore $50, za izgubo palca 98*1 URSULA HtfRVA _________________ fa, št. 141; Sridgeport, Ctmn., operirana t avgusta, 1925. Opra-do podpore |104. ■' HHH 11603 ANNA Iroex»Ud - Članica driištva Marije Čistega Spočetja, It. 160, Kansas City, Kans., operirana 18. julija, Opravičena do podpore $100. 151. 8208 CfcCELIA KAPS — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, 0, Operirana 22. julija, 1925. Opravičena do podpore |10O. 159. 962 MARY NOVAK — Članica društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, 0., operirana 14. junija, 1925. opravičena do podporo $100. 11916 AKNA D. BftOZENiCH — Članica društva sv. Mihaela, št. m, Pittsburgh, operirana 12. junija, 1925. Opravičena do podpore $100. , 161. 11843 ROSE UDOVlCtt - Članica društva šv. Ane, Št. 173, Milwaukee, Wis., operinma 29. julija, 1925. Opravičena do podpore $100. 162. 18263 FRANK KOBAL — Clan društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., operiran 19. julija, 1925. Opravičen do podpore $50. > J • 163. 25280 JOSEPH KAMNIČAR — Clan društva Presvetega Srca Jezusovega, St. 177, Chesterton, Ind., poškodovan 10. julija, 1925. Opravičen do podpore $250 za zgubo leve roke. 4 MLADINSKI ODDELEK. Zaporedna št. 209. 7288 ALBERT PIRMAN — Star 5 let, 3 mesece in 12 dni. član društva Marijfe Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., umrl 25. julija, 1925. Vzrok smrti i jetična možganska mrena. Pristopil k Jetnoti 27. aprila, 1921. Bil je Član-4 leta, 2 meseca in 28 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 6 let. Opravičen do podpore $140, kateri Znesek je bil nakazan 5. avgusta, 1925. 210. 9338 ŠTEFAN HOFF — Star 5 let, 4 mesece in 6 dni, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., umrl 27. julija, 1925. Vzrok smrtj: vnetje slepiča. Pristopil 24. aprila, 1923. Bil je član 2 leta, 3 mesece in 3 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 6 let Opcavičen do podpore $140, kateri znesek je bil nakazan 22. avgusta, 1925. Žil. 9632 CLARA SIRANOVIČ — Stara 5 let, 1 mesec in 24 dni, članica društva Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., umrla 3. avgusta, 1925. Vzrok smrti: opeklina. Pristopila 20. julija, 1923. Btia je članica 2 leta in 13 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 6. let. Opravičena do podpore $140, kateri znesek je bil nakazan 28. avgusta, 1925. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, Ul., 29. avgusta, 1925. KAMPANJSKI GLAS0VL Povej jim, da bo- John Jerič: BRATJE IN SfeSTRE, NE GLEJMO — TEMVEČ DELAJMO! Izredna kampanja za našo ugledno K. S. K. Jednoto je teku. Kolikor se da dognati iz prvih poročil, vlada precejšne zanimanje za to kampanjo. A ti: rak na jeziku. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti-6 maja, 1896, R. 50. ^ x I 94. 'I 11302 MARIJA KOSOGOVIČ — Stara 23 let, članica dru _________________________ 8V,\ Barbar* ,št 92' Pittsburgh, Pa., umrla 16. avgusta, I tako še ni, kakor bi moralo biti. 1925. Vž^ok smrti: jetika. Zavarovana za $1,000. Pristopila Veliko jih je, ki v tem oziru ni-k Jednoti 13. aprila, 1924, R. 22. te. . / _______ — t 8603 TINA HORNBECK —'Stara 23 let, članica društva pridobivanje .............. sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa., umrla 30. julija, 1925. Vzrok članic za našo K. S. K. JednotO. smrti: eclampsia. Zavarovana ža $1,000. Pristopila k Jednoti Veliio jih je, ki pravijo, bodo 16. junija, 1918, R. 16. ' InteAa poškodovanih in operiramih članov in članic. Zaporedna št, 146. majo še tistega širokega vpogleda, kako velike važnosti je novih članov in že drugi, jaz se pri tem ne bom siiU v ospredje, v to so poklicani bolj društveni uradniki in u«|iuicuiia at. »« uvij ui uoncm uiouinivi 111 4203 ANTON BOGOLIN — Član društva sv. Štefana, št. uradnice, itd. Bratje in sestre, Chicago, pore $100. III., Operiran 20. julija, 1925. 147. Opravičen do pod- napačna je ta misel, če jo kdo gpji. Mi vsi smo poklicani, da delamo vsak v svojem delokro- if i, ueidiiiu i«« v ovujcui uciui 20960 JOH^ PLUT — Cteq društva sv. Jožefa, Št.12, Jo- za večjo In močhejšb k. 8. T.. ----_ . IK je^noto Ne g^o nekateri, temveč vsi moramo delati, Če hočemo doseči. Uspeh. Vem, da vsak ni rojen agitator, da nekaterim je agitator stvo prirojeno. Kakor ni vatic ------ - -— — Ul UOVTO O V. UV/WIO, OV. U, »V bet, BI., eperiran 11. avgusta, 1925. Opravičen ido podpore $100. • . ,• 148. ^ . 11225 FRANK ZADEL — Clan društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, operiran 24. juUja, 1925. Opravičen do pod-pore $100. 149. ........... 22046 MATT GRZINA — član društva sv. Janeza Krstni- sposoben za prodajalca, agenta, ka, it 18, Biwabik, Minn., operiran 15. junija, 1925.' Onravičan I iakn tudi ni vsak enako nnnan. do podpore $100. 160. v ---- ------------ 11296 JULIA KOCHEVAR — Članica društva Marije Po- K. 8. K. Jednote ima gotovo ka-magaj, Št 78, Chicago, Ul., operirana 6. avgusta, 1925. Opra- kega prijatelja aU prijateljico, vičena do podpore $100. 151. 2449 KATARINA IONTES — Članica društva av. G§no-vefe, št. 108^ Joliet, lil., operirhna 22. julija, 1925. Opravičena do Podporo $100 10519 JOSEPHINE PAVShIk - Članica društva sv. Ane, št 120, Forest City, Pa., opetittm 27. julija, 1925/ Opravi- len« de podpore $100. 8748 Fifto — Članica društva sv. Ane, št ki kaj na njega drži. Vidiš, tu sproži pogovor o K. S. K. Jednoti in Če še niso pod njenim okriljem« zainteresiraj jih, raa-loši jim kaj in koliko je ta n? Ugledna katoliška pokorna or- i- ____• ganizacija že storila ka sjovensko ljudstvo V Povej jim, kaj pomeili bil Slovenskega delavca v zavarovan pri dobri dočnost je zavita in nerazumljiva. Danes smo zdravi — jutri nam že lahko zapoje mrtvaški zvonec. Naslikajte jim obupno stanje zapuščene uboge slovenske delavske družine v takem slučaju. In videli boste, da ne boste brez uspeha govorili za K. S. K. Jednoto. To lahko pravim stori vsak član in članica med svojimi prijatelji in ^nanci. Kadar je razpisana kampanja za pridobivanje novega članstva, tedaj smo mobilizirani prav vsi, da gremo na delo vsak v svo-jerti krogu in delamo za prospeh in napredek naše slavne K. S. K. Jednote. Našo K. S. K. Jednoto imenujemo pogostokrat, da je najdražji narodni biser ameriških Slovencev. Tako trdijo In pritrjujejo Vsi zavedni pravi Slovenci v Ameriki. In dragi Slovenci ne motimo se. Če pogledamo na K. S. K. Jednoto s katoliškega stališča, kar moramo, ker K. S. K. Jednota poleg podpornega in dobrodelnega značaji tudi mogočno upliven katoliški značaj, potem vidimo še druge valne vrline in zasluge, ki jih ima V sebi fe najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Vsakdo ve, da v združenju je moč. - Bodi še tako pravičen, še tako doner, imej še tako kristalne čiste ideje in načrte, zastonj jih oznanjaš, nikamor z njirhi ako si sam. Pa poglej, kadar se take ideje zasnuje potom organizacije, takoj do-taka ideja svojo veliko važnost vzbudi veliko pozohiost in vo gre za njo. Zakaj? >, ker je otganizfoija A njo. V mislih imam razne prireditve. čfe jo priredi kak posa-mezhik, kako malo zanimanja je fit stvar. Če jo priredi društvo, je vse drugo življenje, tu je moč ortanizacije. Se ne spominjate lanskih katoliških shodov; kako veličastni so bili ti shodi in zakaj? Zato, ker so jih prirejala katoliška društva pod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote. Tu se je čutila moč, tu se je čutil mogočen upliv K. S. fe Jednote kot organizacijo. Ta upliv je bil tako mogočno upliven, da je privedel na take shode Široke mase našega vernega katoliškega ljudstva od blizu in daleč v naselbinah, kjer se je vršil. Ljudstvo je javno v manifestacijah pokazalo in izrazilo svojo veliko ljubezen do katoliške jednote. In ti 'slučajih so pokazali, kako velik, po-mehljiv in kako važen faktor je ravno K. S. K. Jednota za našo katoliško stvar med ameriškimi Slovenci. Ti veliki dogodki zadnjih dveh let so jaspa priča, Jcako je naša K. S. K. Jednota med svojim ljudstvom priljubljena in da je resnično to, kar se jo pogostokrat imenuje najdražji narodni biser ameriških Slovencev! In zato, ker je ta mogočna organizacija tako potrebna in tudi koristna katoliški stvari ameriških Slovencev, smo vsi katoliški Slovenci v Ameriki, vsi z našimi voditelji vred poklicani, da za njo agitiramo in delamo na vso moč, da pridobimo kolikor mogoče slovenskega ljudstva pod njeno okrilje. Zakaj kolikor večja in močnejša bo K. S. K. Jednota, toliko močnejša bo naša katoliška misel, toliko močnejše zaledje bodo imele naše katoliške župnije po naselbinah. Zato bratje in sestre, vidite kako i velike važnosti je, da se pridobiva naši ugledni organizaciji novih članov in članic! Kjer so v naselbini močna društva K. S. K. Jednote, ta naselbina je dobro katoliško organizirana. Saj katoliška Jednota skrbi tudi, da so njeni člani dobri, praktični katoličani. Ona jih s svojimi pravili k temu opominja in navaja. In to je velike vrednosti. Zato po- ' navijam: vsi katoliški Slovenci svojimi voditelji vred, smo poklicani, da zastavimo vse svoje moči, da se našo katoliško Jednoto dvigne do najvišje točke v številu njenega članstva. Zato bratje in sestre na delo v tej kampanji! Naj ne bo nobenega brata in sestre med nami, da ne bi vsaj nekaj storil v tem času za svojo podporno organizacijo K. S. K. Jednoto. Združimo vse svoje moči in pojdimo neustrašeno na delo in dosegli boipo to, po čemer hrepenimo, da bo naša K. S. K. Jednota ne samo najstarejša, temveč tudi največja slovenska prganizacija v Ameriki! Vsi in vse v naselbine krepko na delo za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto! NAPREDEK POSOJILNIC Tajnik Lige stavbinskih in posojilnih društev v Združenih državah ameriških poroča o iz-vahredno lepem napredku, katerega so imeli ti denarni "zavodi lansko leto. Leta 1924 je bilo v Združenih državah registriranih 11,844 takih društev z 8,554,352 Člani: njih celokupno premoženje je pa znašalo $4,765,937,197. Od leta 1923 se je število članov teh važnih društev ali zvez pomnožilo za 1,351.472, torej za 18.76%, v imetju pa za $822,-997^17 ali za 20.87%. Med slovenskimi stavbinskimi in posojilnimi društvi je gotovo največja The International Building & Loan Association v Cleve-landu, ki ima nekaj nad $1,300,-000 premoženja. --o Jetnišničar: "Arestant Još-ko Uzmovič — za vas je prišlo pismo, pa nima znamke — pla-čati je treba 20 vinarjev." JoŠko Uzmovič: "Prosim pokorno, ali bi ne mogel tudi teh tO vinarjev odšedetlr OFFICIAL ORGAN of tk« JUVENILE DEPT. of K. & K. J. (G. C. S. tJ.) Issued erery first Wednesday in the Month. Bator's Addrett: Bor. j. j. QasB. »47 E. 80 th SC Cleveland, Okie. GLASILO MLADINSKEGA NOVO PRISTOPU MESECA JULIJA, 1925. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 14, Butte, Mont., 13510 John Sagar. K društvu sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., 13537 Rose M. Flajnik. K društvu sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 13538 Albert W. Vidina. K društvu sv. FrMičiška, št 46, New York, N. Y., 13525 Mary Rovtar. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., 13511 Mary Brule, 13512 Fanny Brule, 13526 Martha Bevec. K društvo sv. Antona, št. 72. Ely, Minn., 13513 Annie Skubec. K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 13532 Hed-vika Jazbec. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 13527 Frances Miroslavič. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 13533 Alvin F. Schweda, 13534 Irene Schweda, 13535 Marion Schweda. K društvu sv. Alojzija,' št. 95, Broughton, Pa., 13528 Margaret Jelenčič. K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 13514 Albin Papež. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 13529 Steve Kelihar. K društvu sv. Jožefa, št 148, Bridgeport, Conn., 13515 Stephen Legan, 13516 Mary Legan, 13517 Joseph Legan, 13518 Martin Legan, 13519 John Ze-lich, 13520 Stephen Zelich, 13521 Karol Zelich, 13522 Peter Zelich, 13523 Joseph Zelich, 13536 Anna Gerics. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 13524 Milan Novak. K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa. 13530 Joseph Sečič, 13531 Mary Turko-vich. K društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 13500 Alice Stukel, 13501 Margaret Stukel, 13502 Angeline Stukel. Kdruštvu sv. Antona Pado-vanskega, št 185, Burgetts-town, Pa., 13503 Ljuba Moškim, 13504 John Moškun,. 13505 Joseph Moškun, 13506 Anna Moškun, 13507 Anna Suder, 13508 Hilda Suder, 13509 Mary Suder. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. - o—-— Ksaier Miško: Srečnemu otroku. * šara zelenja in cvetja, to? Le vafeH se, otrok moj, veseli se! Zakaj glej, prišli bo jesen, in travnik bo prazen in pust Ne ene cvetke ne bo več na njem, da bi ti razveseljevala oko, osrečevala ti srce. A glej, čudovitejša nego katerakoli teh pisanih rož in čudovitejša nego ves ta cVetoči m dehteči travnik je slednja besedica, ki vzcveti iz ljubefrti tvoje mamice. Veseli Se, otrok moj! ZafcftJ glej, prišla bo jesen tudi V travi ob poti sediš, o dete, zreš tja čez pisane loke, dvigaš solnčne oči v višave, potapljaš jih v neskončnost sinjega neba, od vzhoda do zahoda, od juga do severa oblitega z zlatim blagoslovom dobrotnega solnca, in se smehljaš, smehljaš. Kaj te tako veseli, otrok moj, kaj te tako osrečuje? £ Ker je ves travnik ob tebi poln rož, ena sama ogromna ko-hned najboljših učenk. Bila je ko ti ne bo več cvttfefc beseda materina. Tedaj, otrok moj, se ne boš mogel več radovati, kakor se raduješ danes. e e e Kaj se ti tako kreše oko od radosti in sreče, otrok moj- Ker tako toplo, tako lepo sije solnce, zato? Veseliš se solnca, ljubiš ga? Veseli se ga, ljubi ga, otrok moj mali! A glej, topleje nego solnce sije oko tvoje mamice. Več rož nego solnce z neba ti seje in ti bo sejala na življenja pot ljubezen in skrb materina. A solnce zaide. Pride noč, hladna, neprijazna in strašeča. Kadar ugasne oko tvoje mo-mice, ti ne bo sijal nikoli več dan, kakršen ti sije sedaj, otrok moj mali . * . o John Jerič: Mati, ko bi te jaz poznala. "Kaka s reža, de bi mladina vedela, da more n*jti sveta la utehe um na enem meats, namreč aa materinem srcu! K« bi vedela, da more ajeno gori* prav rasume-ti samo a je no »rec! Ko U vedela, da so sa njene upe ia sada najbolj*« lestvica iskustvo matere! Ko bi v odela, da more r.je-no srečo najprtsrjneje « njo vlivati samo matiT —Toepfer.— Gorje mq, ki mora sedati za tujo mizo! Vsak grižljej mu greni zavest, da je odvisen. Mnogo dobrih ljudi je na svetu; a Bog je le eden in materino srce le eno. Tega izreka se je čestokrat spominjala tudi Andrejčkova Micka. Mati jo je zapustila, ko še ni bila leto dni stara. Umrla je nahaglo-ma. Ko je revica komaj prišla k pameti, ji je umrl tudi ljubljeni oče. Očeta se je Micka spominjala — matere ne. Kako krasno je udarjala ob njeno srce beseda mati, kadarkoli je slišala druge otroke klicati svoje matere se je globoko zamislila: o, ko bi jo moglft tudi jaz poklicati tako le. O mati, ko bi te jaz poznala . . . Kot šestletno siroto jo je sprejel pod svojo hišo brat njenega očeta, njen edini sorodnik, stric, ki je imel tudi otrok. Naravno je, da je bila Micka tukaj bolj kakor pastorka. Domači so bili prvi, le kar je ostalo je dobila tyicka. To življenje, ki se je zdelo Micki bolj" grenko, kakor veselo, jo je naredilo resno in nekam zamišljeno. Bila je mlada deklica, a tako pametna, tako resna, da so jo ljudje občudovali. Življenje ji je teklo naprej. Hodila je v šolo, pa tudi tu ni našla popolne tolažbe, po kateri je hrepenelo njeno otroško srce. O materi je sanjala, katere ni poznala. Sorodniki so ji pokazali, kje počiva in spi večno spanje njena mati. Pogostokrat- je hodila na njen grob in goreče molila za njo. Vselej, predno je odšla od groba, je vzdihnila: "O mati, ko bi te jaz poznalat* Andrejčkova Micka je rastla in dosegla 12. leto. V šoli so pripravili otroke sa prvo sveto obhajilo. Micka je bila ena iz- vedno resna in nikdar je ni bilo videti razposajeno kot druge otroke. V samoti je drobila svoj kruhek, ki ga ji je delila tuja roka. Kakor angelj se je pomikala k mizi Gospodovi s gorečo svečo v roki tisto nedeljo, ko je prejela v svoje srce Gospoda prvokrat V življenju. In to je prišla is cerkve, je videla vse druge v objemu svojih mater, in žalostno je povesila svojo glavo, ovenčano z lepimi kodri — za roke sto peljale matere svoje hčerke, jih na- vduševale in se jim smehljale. Micka pa je odhajala proti domu sama in milo je vzdihovala v svojem srcu: "O mati, ko bi te jaz poznala!" Na kresni večer je bilo. V dotični kmetski vasi so vaški fantje vozili že celi teden drač-je za kresni večer. Veliko kopico dračja so imeli in edep izmed večjih fantov jo je pod-netil, ko je odzvonil ob devetih večerni zvon pri sv. Florijanu. Plamen je zaplopotal, pokalo je dračje in plamen je švigal visoko v zrak. Največji ogenj je bil daleč na okoli. Po okolici so ,se slišali streli iz pištol, bilo je slovesno slavljenje kresnega večera. Mladina, je bila vsa zbrana okrog ognja, z njimi so bile matere. Ta in oni je zadremal v maternem naročju. Ogenj je pojenjaval in matere so začele spravljati otroke proti domu. Andrejčkova Micka je na ta večer odšla na grob svoje nikdar njej poznane mamice. Vroče je molila za svojo mater in se v duhu z njo pogovarjala. V teh mislih je zaspala. Grob matere se je nahajal blizu cerkve ne daleč od zvonika. Zaspala je in sanjala o materi. Nad goro so se prikazali črni oblaki, ki so prihajali vedno bližje in kmalu so zagrnili čelo vas. Začelo se je bliskati in vedno glasnejši grom je prihajal. Vaški fantje, ki so se mudili do zadnjega pri kresnem bgnju, so se hitro porazgubili, da se umaknejo pred prihajajočo strašno nevihta Potegnila je močna šapa, ki je dvignila vse, kar je mogla. Nekak viharni vrtinec je- zaplesal -nad vasjo in vmes je švigal blisk. Ze so kaftale prve debele kaplje — ko se silno posveti, kakor bi plamen objel celo vas. Cerkovnik, ki je imel hišo poleg cerkve, je gledal skozi okno prbti cerkvi na pokopališče. Videl je goreč curek, ki se je dotaknil zvonika in po njem je švignil goreči curek proti zemlji." Dobro je videl na grobu ležati neko malo osebico, ki jo je ta 'trenutek plamen skoro objel. V zvonik je udarila strela in začel je goreti. Dež je lil kakor bi se vlivalo iz Škafa. Cerkovnik je tekel na pokopališče in pobral je malo osebo in jo prinesel v hišo. Bila je Mfcka — to pot mrtva. V desnici je še krčevito držala rožni venec, v malem žepku njenega predpasnika pa so našli mali molitvenik, na katerega platnici je bil zapisan mal odstavek: "Vse bi dala — da bi svojo mamico poznala ..." To pot je bila že pri svoji materi — Bog jo je uslišal. Spoznala je svojo mater! -o- Vaclav K os »ta k; Čudežni zvonec. Bila je nekoč mati in ta mati je imela sina, ki ga je ljubila iz vsega srca, bolj od vsake druge matere. Ce bi bilo po njenem, bi ga nč bila pustila od sebe niti za en dan. Oče pa je bil razumen in resen mož. Rekel je: "Kaj hočem s sinom doma? N%j gre po svetu, da bo kaj poizkusil, jn ako bo pameten in se bo kaj koristnega naučil, mu bora dal vse imetje, da bo ž njim gospodaril. Ce bo pa prišel domov raztrgan in pokvarjen, bom po tem spoznal, da bi ne bil dober gospodar, ter bom izročil posestvo drugemu sinu." 0f Kar je oče rekel, je bilo materi sveto. Nič ni ugovarjala in, je smu s solzami v očeh pripravljala brašno. Ko je odhajal od doma, ga je spremila daleč iz vasi, globoko v gozd. Pri križu na razpotju se je pa poslovila: "Zlati sin, pomni besede, ki ti jih je 6če govoril. Varuj se v svetu slabih tovarišev, imej odprte oči in marljive roke, da se boš vrnil kot izkušen človek domov.* Ko bi mogla jaz s teboj, bi ti gotovo ne zašel; ali tako moram pa ostati doma in te ne morem varovati in opominjati, ko boš hodil križem daljnega, popačenega sveta!" V tem je stopil iz goščave neki starček v dolgem ko nebo modrem plašču in je dejal: ■ "Ne jokaj, ljuba žena! Tu ti nesem zvonec. Kadarkoli boš z njim'zvonila, vselej ga bo slišal tvoj sin, in ko bi bil tudi kraj sveta. Poslušaj, kakšen glas ima." In starček je zazvonil, in po vsem gozdu so se razlegli srebrni glaski: "Bim-bam, bim-bam, bim-bam!" — kakor bi sto zvončkov hkrati zvonilo* Mati je jokala od samega veselja, sin pa je poslušal ves prevzet, a starček*je priklonil snežnobelo glavo, pogladil si je z levico dolgo brade, se prijazno nasmehnil in brez prestanka zvonil: "Bim-bam, bim-bam, bim-bam!" O, dajte meni ta ^vonec," je prosila mati, mati, "če bom znala tudi jaz tako Zvoniti." Starček ji je podal zvonec in rekel: * - "Seveda znaš! ^li če bo tvoj sin dober, mu bo glas tega zvona kakor tvoj lastni glas, kakor tvoje materino svarilo." Mati je vzela zvonec in začela zvoniti. In res, po vsem gozdu so se razlegali zopet srebrni glaski: "Bim-bam, bim-bam, bim-bam," da sta bila mati in sin vsa vesela. » "Bog vam povrni, zlati mož!" je vzkliknila mati iq mu hotela dati roko, a starčka že ni bilo nikjer. Kakor je prišel, tako je odšel. "Torej, ljubi sin," je rekla mati, "s tem zvoncem bom vsak dan zvonila. Precej zjutraj, ko bom vstala, potem opoldne, ko bom klicala naše na kosilo in -nazadnje še zvečer, preden bom šla spat. Kadarkoli boš ti moj zvonec zaslišal, zmisli se name, da se te spominjam, in da te prosifn, da bi ostal dober. Tako torej, zlati moj otrok, idi v imenu božjem, in spremljaj te angel njegov!" In sin je odšel v daljni svet, in ne duha ne sluha ni bilo več po njem, ko po čebelici, ki se je bila zaletela v gozdu. Ali vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer je prišla mati na griček pred hišo in je zazvonila "bim-bam, bim-bam, bim-bam!" in njen sin je slišal zvonec, kjerkoli je bil. Zjutraj ga je zbudil iz spanja, in bilo mu je, kakor bi stala mila.mamica ob njegovi postelji ter mu voščila dobro jutro. Opoldne, ko je sedel za tujo mizo ali je p{i kje ob poti jedel suh« krajec kruha, in mu je ho« telo pri tem od žalosti in bridkosti počiti srce, je zopet sladko zapelo: "Bim-bam, bim-bam, bim-bam,'" kakor materina popevka, ko mu jo je nekoč pe-vala nad zibko. Tako je imel mater na vseh potih v mislih in v srcu ,in spomin nanjo mu je bil angel-varih in obenem uteha. Tri leta so minila ko sen, in ko se je sin naposled, ko pravi mož vrpil domov, ga je oče ljubeznivo objel, sin pa je hv no poljubil materi roko in z mokrim očesom: "Tvoj zvonec, o draga mati, me je varoval!" ——o- J. E. Bogomil: Najboljši prijatelj. Pred desetimi leti je bilo. Pogovarjala sva se z uradnikom, ki ga je služba zanesla v naš kraj. "Gospod, to vam pa rečem: Otroci morajo imeti močnega angela varuha." "Odkod to veste, gospod?" ga vprašan*. "Na svojem fa»tu vidim, gospod! Kolikokrat je že padel, pa kako padel! Jaz bi se bil že davno pobil do mrtvega, ko bi tako padel. Fantu pa hi nič. Pade, malo pobrta, včasih tudi malo poemevka, pa se pobere in živi naprej čil in zdrav kot* prej." Skoraj v istem času mi je pravil o čudnem pripetljaju neki železničar, ki se je vozil z vlakom z Dolenjskega. Ce se prav spominjam, je bilo nekje blizu Žaline. "A, kaj pa je bilo?" "Koj vam povem." "Iz Novega mesta smo vozili proti Ljubljani," je pripovedoval železničar. "Na nekem ovinku .je zagledal vlakovodja otroka. Sredi železniškega tira je sedel in s kamenčki se je igral. Vlakovodja je poskušal vse sile, da bi ustavil vlak. Pa ni šlo. Železniški stroj je shropel Čez dečka in še nekaj voz za njim. Potem 4£jftel?4rlak*T)b6tal. Vsi smo mislili, da je otrok mrtev. Gremo gledat,'toda otroku se ni prav nič zgodilo. Vzeli smo ga izpod vlaka in odpeljali naprej. Toliko vam pa rečem: Sam angel varuh ga je rešil. Drugače si te reči ne ^torem razložiti." In vi? Koncem maja letošnjega leta sem šel v šolo v Martin j i vrh. Varuh in gospodar naše šole, Brenceljnov Groga, mi pove takoj, da je padla v torek z vrhnjega odra pri kozolcu Bohinj-čeva Micka in da se je močno poškodovala. "Danes popoldne je gotovo ne bo v šolo," mi je zatrdil mož. " Ko so pa jeli prihajati popoldanski učenci — glej! — se je med prvimi prismejala tudi Bo-hinjčeva Micka. . fn vendar je padla skoraj 10 metrov globoko. In če bi bila padla na vso tisto navlako, kar jo je bilo takrat pod kozolcem! Pa ni! Angel varuh je imel gotovo pri t^m padcu zraven svojo močno roko. Ljubi moj! Zdaj pa odpri knjigo svojega lastnega življenja. Morda boš tudi tam našel kaj podobnega. In četudi ne najdeš i ničesar — dobrota je sirota, ce jo tudi sam angel varuh izkaže — vseeno se spominjaj rad slednji dan svojega najboljšega- prijatelja. dogati revež. J$nez Merva je gledal in mislil. V stisnjeno pest je včasih poškilil, se zasmejal pa zopet mislil. Ni mu šlo v glavo in sam sebi ni verjel. V zmrzu-joči roki se mu je svetil zlat cekin. Kako je prišel naenkrat do takega bogastva, si sam ni mogel pojasniti. Ponoči je spal na nekem podstrešju. Zjutraj se je ves tresel dd mraza in zaman prosil po hišah, da bi se za silo *fc>o-krepčal. Ves potrt in zmučen je sedel pred mestom na klop in se mirno udal kruti usodi. Skoro brez zavesti vsled mraza in lakote je sedel že kaki dve' uri. In glej! Kar pride mimo eleganten gospod, Stopi .k njemu, mu stisne cekin v roke in odide. Vse je trajalo komaj par sekund. Zlat cekin! In kako se sveti, kar blišči. Zopet in zopet ga je ogledoval, pa le skrivaj, da bi ga kdo ne videl in da se prepriča, da je vse res. Zdaj je bil bogat. Smel je naročiti celo pečeno klobaso in kruha boljše vrste, kolikor poželi, yeselo je vstal in se napotil v bližnjo pe-karijo. "Dober dan! Takole masleno štruco, kakor jo tam vidim, bi rad." Debela, pa vendar gibčna prodajalka z belim predpasnikom, je merila bolehnega moža nezaupno od nog do glave. Pred njo je stal strgan, zamazan, kosmat. Napravil je nanjo slab utis in. ni mu zaupala. "Štiri groše stane." Hlastno je stegnil roko po kruhu in položil cekin na mizo. Prodajalka je denar že vzela, pa kot blisk ji šine neka misel v glavo. Oči so se ji iskrile veselja in zmagoslavja. Postala je živahna, brskala po predalih in blagajni. "Ne morem menjati, nimam drobiža. Malo potrpite, takoj se vrnem!" Zginila je na cesto in pokima-la svoji sosedi, ki je ravno stala na pragu. Spregovorila ^.je ž njo par besedi, ji nekaj namignila in se. na to zvito posme-jala. V nasldenjem trenutku je soseda hitro odšla. Janez Merva je vse pazljivo opazoval, ni pa vedel, kaj vse to pomeni. No, žena se je skoro vrnila in ga pomirila: "Malo potrpite, bomo že menjali." Čez kakih pet minut se je soseda vrnila; pa ne sama, sledil ji je mož postave. "A, ta je tisti falot?" je vprašal. "Ta, ta!" je vpila razburjena žena. "Že zjutraj je beračil pri meni. Ko je odšel, sem zapazila, da mi mRnjka denar. Samo v sobo semj stopila in vrata priprla, pa je izrdbil priložnost." "Kaj se je pa vendar zgodilo, ljuba gospa?" je vprašal Janez Merva. "Glejte ga, kako se dela nedolžnega. > Se vpraša, kaj se je zgodilo. Najprej mi krade, potem pa hoče biti nedolžen kot jagnje.' ' "Jaz nisem kradel. Pred vašimi vrati sem stal, ravno ko ste prišli iz sobe." "Tahi bi že ne smeli stati," se je vmešaL stražnik. "Odgovarjajte na moja vprašanja. Odkod ste prišli danes zjutraj?" "Spal sem v mestu v podstrešni sobi." "No, in zdaj nas boste hoteli prepričati, da ste zaslužili zlat cekin kar tako na lepem; mogoče stfe ga celo našli, ali kaj ?" "Ne, našel ga nisem, pač pa mi ga je podaril usmiljen gospod." "To je bil pa res dobrodušen gbspod. Pa ne. mislite, da verjamemo mi takšnim obrabljenim frazam. Vas bomo že naučili, kako se krade. Kar z rrienoj!" "Gospod stražnik, jaz ne la-žem, to je gola resnica, kar sem povedal." Stražnik je vzel denar in odpeljal ubogega reveža s seboj. "Gospod stražnik, vferjemite mi, govorim samb čisto resnico. kres? Glejte, na tejle klopi sem sedel. Tu je prišel mimo eleganten gbspod v kožuha--" Stražnik je korakal mirno in samozavestno. Odgovarjal ni nič, kot da ga ne sliši. Zgledal je, kot -poosebljena pop tava sama. Na policiji so sestavili zapisnik. "Pišete se Janez Merva in ste cek> družinski oče?" "Res je, in moja žena je odpotovala z obema otrokoma k starišem na kmete, dokler se mi nč posreči dobiti dela in zaslužka." "Seveda, vse lepo. Prenočujete pa na podstrešju?" "to se je zgodilo danes prvič, ker nisem«več mogel plačati sobe." "To priznavate, da ste beračili?" "Da, beračil sem v sili." "itaha, in pri tem ste si mislili: sila kola lomi, in ste vzeli s seboj en zlat?" "fo je laž, 0enar sem dobil v dar." "Kdo vam ga je pa dal?" "Neki usmiljeni gospod, ki ga ne poznam." "Iz kakšnega vzroka pač?" "Tega ne vem. Najbrž iz usmiljenja!" "Človek božji, takih bedarij nam Ai treba praviti. Najbolje je, če kar takoj priznate, fta šte kradli, ker bo drugače cela stvar za vas veliko slabše) izpadla." # / * "Kako naj priznam, kar To b! bila vendar laž!" ' 'iTriide se lažje, kot prizna, kaj ne? No, za nas je stvar jasna. Jutri vas odpeljejo v sodne zapore. Ste bili že kdaj prej kaznovani? Čeprav ne, nič ne de. Sest mesecev vam ne uide, to vam že danes zagotovim." Ubogi Janez Merva se je jezil iti zmerjal, pa pomagalo ni nič. Odpeljali so ga s silo. "Ali dobim sedaj svoj denar nazaj?5' je vprašala prodajalka, ko je bil zapisnik končan. - UVadnik-zapisnikar se je na-thrdnil. "Tak« hitro pa ne gre. Seveda bomo denar prihranili za vas, ampak en mesec boste Že počakali. Ko bo razprava končana, pridite po denar na sodišče." .' "Jaz rabim denar takoj." "Mi je prav žal, ampak v&e mora svojo uradno pot. Denar ni izgubljen. Le mirno pojte na svoj dom in počakajte, da bo stvar rešeha . . ." Ko se je vrnil dotični gospod k Svojim prijateljem, jim je pravil o svojem doživljaju, kako je srečal ubogega, vsega zmrznjenega reveža in ga bogato obdaril. "Nikoli," je rekel, "ne bom pozabil teh rosnih oči, ki so me tako hvaležno zrle. Videlo se je, da to ni navaden berač. Kakšno velfelje bo doma v družini, ko jim bo za*ta denar nakupil potrebnega živeža." Dokazoval jim je, koliko do-brega bi lahko napravili bogataši, če bi ne razmetavali denarja tako po nepotrebnem. Koliko hvaležnih src bi si lahko pridobili z darovi. Prijatelji so m« pritrdili. Niti on, iriti prijatelji niso sumili, kaj se je med tem odigralo z ubogim Merva Pozneje je pri-i\» resnica ha dan. Janez Mer-ta se je Vrnil k svoji družiai. ki ga je pb prestani nesreči vsa srečtla objela. Tudi zlobna že-Jta je prejela zasluženo kazen. Ukradeno blafo nima teka. "Naš Ž von." fc. JEDNOTE mm* THE SCHOOL YE AR Vacation with its joys and pleasures is at an end. The month of September has brought with it the reopening of our school. In every city, town or hamlet countless numbers of teachers and pupils can be seen returning to their books and studies. With the blessings and sincere wishes of the school they entered upon their vacation last June; with these same good wishes she welcomes them to enter upon new school year. Everyone has profited immensely by his vacation, for it is a time of rest and relief from strenuous labors; a time in which the body is enabled to renew its wim and wigor in order that full of life it may diligently and zealously and in the proper spirit resume its work The spirit of preparedness beams forth front the glowing countenance of everyone as he enters the portals of the school eager to learn and put into practice the great lessons of virtue that will direct his footsteps through the struggles and trials of life. Although we were free from the rules of school during vacation, nevertheless, idleness had to be kept aloof. How much more is it important that idleness be kept at a distance dur ing the school year? Wherever idleness reigns, there progress and success are sure to be in the background. Always re-* member that time is given to us for a purpose; it is given to us that in all our actions we may serve and glorify God, our _ Father, and by so doing we may obtain the joy of everlasting bliss. Therefore we cannot call it directly our own. It is given to us that we may profit bf.il, As you enter upon this acfeorf year resolve that in place of idleness which is the enemy to progress, zeal and diligence will be the characteristic marks in all your daily labors. Remember that yo are attending a Catholic school and that Catholic teaching is being constantly instilled into your little hearts. Therefore the work of education in the years of youth is one of supreme importance, because upon it depends the future of the pupils. Many are the Httle things which we learn in school and which might be considered trifles in themselves, but they are the foundation stones upon which our future is constructed You are daily in the midst of your venerable teachers and schoolmates; strive to profit by the good example which they constantly extend toward you. For the learning and the virtues which you have acquired, for the good habits which you have formed for yourselves, due credit must be given to the never-ending zeal of the good Sisters who have consecrated themselves to God and are sacrificing their lives to instruct and form your hearts . and minds, according to the teach ings of our Holy Mother Church. Furthermore there are several important points which you must faithfully observe in order that your career in school may be truly a happy and successful one. A well-known saying goes that "scholarship without good breeding is but half an education;" for we must bear in mind that true education is joined with character-building. This is an ideal education. To be polite is to have a kind regard for the feelings and rights of others. - Where can we find the key to friendship but in politeness? Through politeness you will gain many friends for yourselves. Be as polite to your parents, brothers, sisters, teachers and school- mates as you are to strangers. By practising the principle of doing unto others as you would have them do unto yofa, you will have grasped the lesson which Christ has taught us during his life on earth. Ever be willing to lend a helping hand to those who are struggling. You will be performing an act of charity by assisting those who are less able to grasp a certain lesson than you are. Do not be irregular in attending school, but attend regularly. Absence from school will cause you to miss certain important lessons which will retard your progress in class. A pupil who attends school regularly furnishes a source of joy and pleasure to his teachers. Punctuality at all times and places is closely linked with regular attendance. A girl or boy who lags behind and is never on time becomes a nuis ance to the rest. Earnest attention and goodwill to yeur teacher will render your work easy. Whispering, laughing, chewing gupi or eating in school is rude and vulgar, and whatever is rude and un charitable shows pride and selfishness. Labor industriously and per-severingly. You will never acquire the knowledge sufficient to carry you through life unless by daily toil and exertion. Remember that surrender means defeat. If you meet with a difficult in your studies, do not tire out but try again. Ask for assistance which will readily be *iven to you. Again we must be docile in our studies. There are many things to be learnt in this wide universe. We must learn something daily. By practicing docility we will be able to learn and grasp the meaning of the hardest lesson. Many have tried and have attained the heights of fame and reputation. This should induce us to try in order that we may overthrow all that hinders us in our orogre8s. Show obedience and reverence to your superiors. We know that in every society there must be a head whose duty it is to see that order and harmony are preserved. To this head the members owe due respect and obedience. So also in school the teacher has the authority from God to direct and command the pupils under her care. Learn then to obey instantly and cheerfully in order that your progress may be rendered possible. Every good child will earnestly strive to be ever mindful of the advice' and instruction which it has received in school. We must be thankful that we have the opportunity of attending a Catholic school. Begin school with cheerfulness and endeavor to perform all your luties zealously. Whenever you meet with difficulties utter a short prayer to our Lord who *rill afford you light and help in your studies and will crown vour labors with success. - Anthony Bratina. -o-- "GLA3&Q K. S. K. JEDNOTE," 2. SEPTEMBRA, 10g$. professionally for his leisure time leadership, just as teachers are trained to direct his mind, and doctors to care for his body. It is hardly possible to over-estimate the importance of this type of leadership. It is too vital a thing to the world of the future to be left to chance. Such leaders must have tact, sympathy and wisdom. They must be men of high character, dedicating their lives to the services of their country through its boyhood. They must have physical buoyancy and youth. They must have training. Surely no requirements of education are too high for this profession. The recreation leaders must be trained in pedagogy, for they have to haps made up in force what it lacked in finish. But he did enter vividly into the lives of the boys in his schoolroom; he was a vital factor in the dom munity and a force in building its character. The community apparently under-rated the type of his leadership, however. They paid the teacher so poorly that the young men felt that they could not afford to go into the profession. They left the ranks of teach ers, and the job of educating our, boyhood has been turned over largely to women. Now, in many respects, I believe that women are better fitted to teach than men; and they are possessed of a sublime patience, and a sympathetic understand ing. But these qualities do not teach; they must be familiar(alter the fact that during his with psychology, for young, impressionistic years, the boy minds are in their care; they | craves and needs tjie compan- A Man Companion for Every Boy. By Brother Barnabas (Reprint from the Columbia) The boy is a human dynamo. Going, doing — it is as easy to dam Niagara as to check the activity of a healthy youth in his teens. The water will dash along, do what we will. But the wind which works havoc in the garden turns the windmill industriously, and the power of the water which upsets the boat may be harnessed to run an engine. One boy out of every fourteen is haled into the delinquency court. Two things are needed to remedy this deplorable condition. A program of direct activity for the boy's leisure time, and men trained must be practiced in sports and athletic activities; they must be versed in various crafts and occupations dear to a boy's heart. ^ The boy has a simple soul. He needs not a complexity of activities, but simpler ones. He is as elemental as a savage; he wants a simple environment, not the multiplicity of activities that surround him on every side. His nervous organism becomes over-developed. The members of the family until some fifty years ago spent their * lives together. Father and the boys worked together in the fields; together they found amusement and relaxation. As the development of rural life gives way to cities, and social and industrial changes appear, the parents are now too occupied in making a living to educate the boy prbp-erly. Women have entered the ranks of industry in growing numbers. In the social classes where actual wage earning on the part of the mother is not necessary, there are numerous activities that pre^nt the former close and intimate family life. During the time of transition a third agency in the education of the boy was developed — the school for the boys of the masses. The Church was the first to realize the ,vital importance of universal education, and above 200 years ago she fostered the establishment of organizations to supply especially trained trained men for this work. For two centuries these three agencies, the Church, the home, and the school have been working together to develop and train the boy for citizenship. But this is a new epoch upon which we are entering. There is nothing to be regretted in the change from old customs, but we rfiust recognize the fact that a change has come, and we must prepare to meet the new conditions if we are to save the manhood of the world. The Church and Sunday School no longer are the vital elements in the life of our youth that they were. There remains the school. Now the boy in his teenfi is as sensative as a young plant, and as plastic as a piece of clay. He needs the companionship, craves the friendship of a man. That his home does not supply it, that his school fails 1iim and liis Church cannot meet his needs, do not change his nature. Companionship he must have, ahd he gets it where he can — in the street and up the alley. By the design of God there is a particular time in a boy's life when he seeks a man upon whom to mold his character. In the past, as has been noted, there was his father, his close companion, his ideal. With the passing of rural conditions, the schoolmaster supplied this need to a great extent He knew little about the science of pedagogy and his instruction per- ionship and friendship of an adult of his own sex. Between the ages of twelve and eighteen is the most im portant period of a boy's life. It 'is then that . his ideals are acquired, his character formed. In these years is needed the leadership of a man of high principles. He needs an ideal on whom he may model his own character. It is only a short generation ago when any girl who completed school was considered qualified to teach. It is hardly a longer time that we have been giving highly specialized in-instruction to dentists. The profession of forestry was unknown to our fathers. Recreation leadership'is still at its beginning. Shall we demand lower qualifications of those who are • going to form the characters of the boyhood of the Nation than we do of the man who conserves our forests or fillls our teeth? The agencies that are working upon the problem are striving to fill the ranks. There is no doubt that boys want and need a program of directed activity. The great need is for leadership. Yes, that very heart and work. But back of the volunteer leader, encouraging him, directing him, guiding him, is needed the trained worker. Let us not repeat the costly mistakes we made in the teaching profession. High standards of character, ability ind training are necessary for this vocation and they must meet a commensurate reward. No other profession takes so much time to master, no others so vital to the life of the Nation. The young men who enter its xanks should not feel anxiety about their compensation. They should be able to put their whole life into their profession, o THE GOLDEN KEYS. keys are is the soul of such A bunch of golden mine, To make each day with ness shine. On a golden ring these keys I'll bind, This is the motto, "Be you * kind." I'll often use each golden key And then, a child polite I'll be. -O-*- A city lady on a farm seeing a lot of calves remarked: "Oy what cute little cowlets!" "They ain't cowlets lady they are bullets," said the farmer. "I wish I were half Irish and half Jew instead of all Irish," said Finnigan. "Why?" said Dugan. "An Irishman always wants a dollar and a Jew always hat it" * Perpetual Motion. Rags make paper, Money makes money, Money makes banks, Banks make lonas, Loans make poverty, Poverty makes rags. "Were you in the army?" "Yes!" "Did you get a commission ?" "No, straight salary." What money did she have? A woman found a two-dollar bill and on coming to figure it over, found that she had five times as much as she would have had, if she had lost two dollars. How much had she? Comparison of money. Twq men in counting over their coin find that the respective amounts are such that if each had his number of dollars times his dollars, they together would, have an even amount How much has each? The Farmer's Wheat Three farmers, Jones, Brown and Smith met on their way to town. Jones had 60 bushels of wheat, Brown had 30 bushels of wheat and Smith had 10 bushels of wheat. They went to town and all sold their wheat at the same price, and strange to relate, each one received the same amount for his wheat. Why and how? An Anagram Square. berry i g r i h o n t 1 i t Recast aH these letters so that they form five fresh words which can be arraigned in the cells to read alike from top to bottom and from left to right glad- 'Good morning," that's the golden key. That unlocks every day for me. When evening comes, "Good night," I say, And close the door of each glad day. When at the table, "If you please," I'll take from off my bunch of keys. , When friends give anything to me, I'll use *the little "Thiuik you" key. "Excuse me," "Beg your pardon," too, When by mistake some harm I do. Or if unkindly harm I've given With, "Forgive me," I shall be 1 forgiven. Magic Sentences. Each of the following sentences contains the name of a president of the United States, the letters being in their correct order. 1. At first we agreed with him, but not after a longer con versation. 2. The dog ran too fast for the boy to catch him. 3. It will not be long before this style reaches the west. 4. In March snow fell in Col. Nev. and New Mexico. 5. The Hungarian polka is much prettier than the fQX trot. 6. We found the riding decidedly hard in going over the mountains. 7. His hay escaped the flood, being on high ground. 8. Do not start hurriedly, but inerease the spead later. 9. The old-fashioned gentle-the girl a damsel. 10. He preferred salmon roe to any other delicacy. In sending your answers mention also the name and nnmber of yoar Lodge. Address yoar letters: "Little Angel," 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. 1 CHAPTER XXVII. Father Baraga's First Visit to Fond du Lac, Minn. In his second letter to the Leopoldine Society, dated La Pointe, September 28th, 1835, he remarks that since his arrival he had experienced great consolation and much joy, but" also many hardships and adversities. The latter are unavoidable in the establishment of new missions in distant and wild countries. Still, the consolations and spiritual joys of the true missionary far outweigh the hardships he endures. These difficulties are due partly to the nature of the country in which he labors — heat, cold, bad roads, unhealth-ine8s of climate, etc. They are also due in part to the opposition he is sure to meet with on the part of evil-minded people, such as are found everywhere. However, the conversion of a single pagan inspire« so much consolation that the missionary readily forgets all his trials and hardships. Baraga remarks : "Truly this is a dreary country. As early as tlie 22nd of September we saw the snow flakes falling and for several weeks past rooms are being heated. Since.the 9th of August Father Baraga had a great number of Baptisms, mostly of adults. In ordei* to make those holy acts more solemn and impressive, the missionary generally baptized only on Sundays. Hence he had quite a number of Baptisms. During the month of August, the first month he spent in La Pointe, he christened 86 Indians, and during September 62. As the good Indians of Fond du Lac were eagerly asking for a priest, Father Baraga went there in September. As soon as he arrived at the village he was Alost agreeably surprised to find a large number of Indians assembled at the trader's house. As soon as he entered, they all knelt down and asked for the priestly blessing, which the pious and tender-hearted missionary gave them with a heart-full of emotion and joy. He thanked repeatedly the good fur»trader for the great interest he had taken in the conversion of those poor pagans. LIFE AND I.ABOKS Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bitbop of Marquette, Mick. P. CH RYSOSTOMU 8 VMWYST, O. F. M. •f Los Angele«, Ctl. and evening prayers, which the Indians soon learned by heart. When Father Baraga came, he found many of the Indians very much inclined to religion and well prepared for Baptism. He baptized twenty^one at Fond du Lac on the 6th of September, and 30 at I.a Pointe on the 9th of the same month. Baraga says: \ "God be thanked a thousand times! A considerable number of pagans have already been received into the bosom of the church, namely, 148. God grant that all, or at least the greater number of these new converts, may go to heaven; What a consolation for me on the day of judgment!" Rev. Joseph Prost, Redeirip-torist, under date af the 12th of November, 1835, wrote to the Leopoldine Society ^bout Father Baraga: "I have read a letter of Father Baraga to Rt. Rev. Bishop Rese, in which he complaints that his winter clothes which had been sent him had not arrived, and that he was exposed to all the rigors of a northern winter in his light summer clothes. This indefatigable apostle now teaches the Indians without an interpreter. It is truly edifying to read his letters to the Rt. Rev. Bishop, for they characterize a man of the strictest obedience to his superior" Truly this humble, self-sacrificing, obedient priest can serve as a model to all members of religious orders engaged in the Indian mission-field. It was in La Pointe that he began the practice, and ever afterward kept up, of rising at three in the morning, during summer, and at four during winter, and spend three consecutive hours in meditation and prayer. This we learn from a casual entry in his journal kept when Bishop. No wonder that a man so highly gifted with the gift of prayer and of such heroic virtues should become the instrument of God for the conversion and salvation of innumerable souls. CHAPTER XXVIII. Baraga's Labors at I^a Pointe. Between September 28th and December 28th, Father Baraga baptized 33 in La Pointe, The name of this trader, who!mostly adults. One of his con- was a French-Canadian, was Pierre Cotte. He had been trading with the Indians for upward of thirty years, and could speak their language fluently. Through a merciful arrangement >odo takoj zadali smrtni sunek na polju slovenske javnosti, da ga bo na mah ubil, da se bo so-brat Grdina kot poražen umaknil in molčal. Toda ko so se Sakserjevi pijančki. ki za jude-ževe groše napadajo mirnegA slovenskega uglednega rojaka prepričali, da sobrat Mr. Anton Grdina ni enoleten zajec, pač pa mož značaja, in sicer takega /.načaja, kakoršnega pijani Sakserjevi- najeteži kot je Peter Zgaga in drugi, še nikdar imeli niso, tedaj so spremenili taktiko. Začeli so ga smešiti, češ, osmešimo in napravimo z njega kakor pravi Amerikanec: laughing stock. Toda tudi tu jim ni bila sreča mila. In ko to vidi jo, začeli so ga napadati na Uric način, kot da svoj denar razme-tuje, da bi s tem morda zanetili zavist proti sobratu Grdina tu od druge strani, kot na primer da je bahač itd. Pa tudi tukaj ne gre. Satan in njegovi služabniki na Cortlandt nimajo uspeha. Je pač njih boj proti resnici, ta je pa nepremagljiva. Namen tega članka je pokazati članstvu K. S. K. Jednote, /.akaj umazani liberalni prodan-?i okrog švigašvagarskega lista "Glas Naroda" napadajo sobrata Mr. Antona Grdinata. Da, zakaj ga ^apadajo ^ To je tista imperativna važnost, za katero mora 27,000 članstva K. S. K Jednote zaznati! Ali ga napadajo sobrata Antona Grdinata zato, ker je on ravno Anton Grdina. slovenski trgovec v Gevelandu? Ne! Ce bi ga zato, bi ga napadali že leta poprej, ko še ni bil predaed- ni vzrok. Kaj pa je vzrok? Vzrok je to, ker je on odločen katoliški mož, ki mu je več za katoliško prepričanje, kot vse druga Vzrok je to, ker kot tak »dločen katoliški mož je bil na '.adnji konvenciji v Clevelandu izvoljen za glavnega predsednika naše ugledne K. S. K. Jednote. Liberalni prodanci, ki ogrinjajo ovčja oblačila in igrajo najgrše in najbolj podle intrige, ki jih pozna zgodovina slovenskega žurnalizma, bodisi v Ameriki ali stari domovini, vedo da pod takim vodstvom, pod vodstvo« takega požrtvovalnega in nesebičnega slovenskega moža, mora naša K. S. K. Jednota .samo napredovati in prospavati. To dragi moji, jih pa boli, da rajajo kakor obsedeni satani, kadar se spomnijo na »veti Križ. Tory ne Grdina kot oseba, Pač pa kot glavni predsednik K. S. K. Jednote, ta Cfrdiaa je "'.• " odveč, tega ne morejo videti, kajti z njim se dviga katoliška zavednost, z njo napredek lt. Š. K. Jednote, katera j« bita in bo največji trn v peti lašnjivim li beralnim korifejim pri "Glas Naroda." Zgodovina nas uči, da so cort-landtski liberalcf že <*J nekdaj neprijazni naši K. S. K. J^dnoti V Jednotini Spominski knjigi, izdani povodom 80 letnice K, S. K. Jednote beremo na 60 strani v članku Very Rev. M šavsa, najuglednejšega slovenskega duhovnega v Ameriki, ki je stal ob zibeli in sam pokladal v zibel našo današnjo mogočna K. S. K. Jednoto. Tam bereme takoj v prvem stopcu v tretjt vrsti ta le odstavek: Pravi vzrok nepotrebne, slovenstvu v Ameriki res škodljive cepitve je hMa fcažnjiva in protikatoliška gonja 'Glas Na roda' . . * In vprašam članstvo K. S. K. Jednote ali "Glas Naroda" ne vodi tudi danes in to še mnogo hujše in bolj umazano lain j i ve in protikatoliške gonje, kakor ie tedaj? Ker ima naša K. S. K. Jednota slučajno, lahko rečem, najbolj delavnega in požrtvovalnega predsednika, sobrata Antona Grdina, kakoršnega doslej še ni imela, ga to jezi in boli. Zakaj? Zato, ker ve, da bo pod njegovim vodstvom napredovala in tako na-rastla, da če Bog nam sedanjega predsednika še par let ohrani, da bo največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. 1 To, vidite, tvori tisti trn, ki prodane zapite liberalčke na Cortlandtu tako jezi, da se kar zeleni od same zavisti in zlobe zvijajo, kakor strupeni modrasi sika jo in pihajo, nevedoč, da bodo od te jeze sami nečastno m sramotno poginili. Zato je sobrat Grdina napa-dan, ker je voditelj naše Jednote. Zato, ker pod njegovim vodstvom Jednota napreduje. Zato newyorški Sakserjevi na jeteži zlivajo na njega dnevno -tvojo umazano gnojnico. Naj se sobrat Anton Grdina danes umakne iz javnega pozo-rišča, pa ga bo umazani brez-verski "Glas Naroda" takoj pu stil, niti omenil ga ne bo več. Dokler bo pa delal za Jednoto, to je za K. S. K. Jednoto, toliko časa jim bo pa trn v peti. To je tako gotovo, kakor je dvakrat dve štiri. Sedaj pa članstvo lahko mak) preštudira, kaj pomeni za članstvo in našo ugledno K. S. K Jednoto, če se napada njenega glavnega predsednika sobrkta Antona Grdina, ki tako žrtvuje in dela za njen napredek. Ali ne pomeni to, da ti ljudje iz dna srca sovražijo napredek naše K. S. K. Jednote? Jasno kot beli dan je, da! Zato napadajo onega, ki za njen napredek dela. Zdaj ste na jasnem in dobro' veste, zakaj ,pada od brezverskih ljudi okrog "Glas Naroda" po našem glavnem predsedniku K. K. Jednote. Kaj pa j« v tem oziru dolžnost članstva K. S. K. Jednote? Menda ja, da brani in ščiti in- nik K. S. K. Jednote. Torej to terese svoje organizacije. Ako je lC. S. K. Jednota napadena, je do$nost njenega članstva, da jo brani. Dolžnost članstva je, da nastopi odločno proti onim, ki jo napadajo in sramote. Dolžnost članstva je, da ne podpira takega tiska, ki napada in blati njih Jednoto. Sicer člani sami sebe bijejo po zobeh in pljujejo lastno skledo. Menda je vendar vsakemu preudarnemu članu ali članici bolj pri srcu in več njegova podporna organizacij«, kamor plačuje že leta, da s teni tako varje morda ljubljeno družino ali druga dediče za slučaj smrti ali bolezni, kakor pa kak ničvredni umazan list, ki tisto jednoto in njene voditelje blati, za katero je on kot član ali članka poklicana skrbeti da napreduje. Slab gospodar ali gospodinja, ki bi dopustila, da bi kdo »podkopavfl temelj njegove fciše. Pa tudi slab %n ali bibila,afc>ltU*fened "GtASSfrO T== našega članstva dopustil in mir no gledal, da bi kdo, kakor toi delajo cortlandtski liberalci, na-padali napredek naše ugledne K. S. K. Jednote. ' Dokazano je torej, komu škoduje, ako newyorški liberalci napadajo našega glavnega predsednika sobrata Antona Grdi na. Dokazano je, da newyorški liberalni korifeji napadajo napadajo našega glavnega pred sednika sobrata Antona Grdina zato, ker dela za napredek naše Jednote, drugače bi ga pu stili v miru. Dokazano je « tem, da so umazani čvekači, ki se zbirajo okrog Sakserjeveg* korita največji zagrizeni sovražniki naše ugledne K. S. K Jednote in njenega napredka. In te naše zagrizene sovražnike poznamo in jih vidimo pred slovensko javnostjo razkrinkane, katerih so strgana ovčja kamu-flažna ogrinjala je pa naša dolžnost, da z njimi tudi vsi člani in članice, katerim je pri sccu napredek K. S. K. Jednote temeljito obračunamo. Boj takemu tisku, ki napada ugledno -K. S. K. Jednoto! Boj takemu tisku, ki napada one, ki delajo za -napredek naše mogočne organizacije! Boj, neizprosen boj onim, ki že od nekdaj sovražijo našo K. S. K. Jednoto! Bodimo značajni in zvesti sinovi in hčere vernega slovenskega jia roda in zvesti ter zavedni člani in članice K. S. K. Jednote! Za resnico in pravico in v ob-jrambo ugledne K. S. K. Jednote so napisane te vrstice. Napisane so v obrambo in zadoščenje onih, ki so po nedolžnem preganjani in napadani . samo aeto, ker delajo iz ljubezni in nesebičnosti za večjo in močnejšo K S. K. Jednoto. Za take grem jaz rad v boj in je moja dolžnost, da grem kot član K. S. K. Jednote in sobrat za po nedolžnem napadanega sobrata. Sovražnikom ugledne K. S. K. Jednote pa kličem: na svidenje Kanah! John Jerič, U. nadzornik U.K.J. -o- PABERKI. Piše urednik. Naš kampanjski vodja Janez iz Kostanjevice si je minuli teden omislil povsem nov avtomobil; mašina je res taka, kakor bi jo človek iz škatjjice vzel! Pa kako namazana in celo z njegovimi "spring coverji* opremljena. Pravi, da bo s tem avtomobilom vozil npve člane in članice k zdravpiMrf preiskavi in n^ seje. Odbor društva Marije Magdalene .je baje že naročil pri »ojstru Widervolu krasno novo omarico, kjer bo shranjeno Zlato kladivo, v Collinwoodu pa hočejo naši Jožefovci dobiti še eno zmagovalno zastavo? Tudi jaz bi se rad vozil s takim avtomobilom, toda ker si nisva z Rockefellerjem nič v sorodu, se moram voziti le s poulično karo, ali pa rabiti gonilno silo svojih neg. Ce -ima Človek avtomobil, lahko prevaža raanolične stvari. Tako včeraj zjutraj videl nekega tujega avtofaobilista, ki je imel zadej na Fordu privezan otroški voziček, pri strani je bil pa pritrjen prazen sodček za vino ali menda celo za mleko? I * Zdaj v polentem Času in dobi počitnic je na našem St. Clair-.u avtomobilski promet bolj živahen kot pozimi; posebno okrog 5. ure popoldne vam jih toliko drv i, kakor bi šlo za stavo. Včeraj popoldne sem moral čakati pred znano dalmatinsko trgovino celih 20 minut, predno je bilo mogoče smukniti na drugi komer. Zdaj je pred našim Jugoslovanom prijetno čakati, ker stoji na cestnem hodniku dosti praznih sodov, da se človek lahko nanje vsede in pouiije par fantov grozdja. - • Naš slavni Lovski klub se že njartjivo pripravlja na lov na K, S. K. JEDNOTjj)," 2. SEPTEMBRA, 1025, medvede v Pennsylvaniji. Pravijo, da jih Je letos ondi toliko, da se komaj 'drug drugemu umikajo. Lov na te kosmatince bo res zanimiv. Samo to je vprašanje, če bodo naši spretni lov ci.vzeli s seboj tudi dosti ko-rajže? Mene hočejo imeti za kuharja medvedjih tac. Obljubil sem jim, da pojdem, samo če bom^ kuhal v zamreženem avtomobilu. V izložbenem oknu neke "downtown" trgovine sem yidel sledeči napis v angleškem'jeziku: "Dry Cleaning. — Posebno pozornost dajemo otrokom." Enkrat bo treba iti pogled*?, kako tam otroke čistijo. * j • V Dixon, 111.,, je bil neki zamorec obsojen na 90 dni zapora in $100 globe, ker je ukrade* mlado kokoš. Koliko kazni bi revež dobil, če bi bil ukradel kakega vola?! / ^ * Vresnici zelo originalno ime ima društvo neke Jednote, ki je nedavno priredilo plesno veselico z igro. Ime tega društva je "Rdeča knjiga;" predstavljali so pa igro "Kdo je blazen?" Ali bi ne bik) lepše, če bi se to društvo prekrstilo nji "Rdeča marela," ali "Rdeča srajca?" Igro 'jim pa povsem privoščim. Meseca vinotoka sem povabljen v prijazni Bressler, Pa., na vinsko trgatev. Morda pridem, če dobim tukaj' pri nas kako brento. Treba bo vprašati Knav-sovega strica, če imajo kaj te suhe robe v^zalogi? • Kar bivam v Clevelandu, sem postal brezplačni najemnik zemljišča na E. 185. cesti. Mr. Plevnik mi je za letos na svojem 'krasnem vrtu odstopil celo gredico endivje zdaj, ko'je že cimbar zmanjkalo. t Ker imam pred pisarno na ravni strehi dosti prostora, bom začel trgovino s, solato; gospodinj v bližini strehe je dosti, ki jo bodo rade kupovale seved».ievpisano in zabeljeno s slanino ji Ena stojnica bo stala pa naiSt. Clairju * 3 '<<> 1 Eden izmed mojih prijateljev mi je pravil, da je' najboljši prostor za ribolov na našem erijšjtem obrežju blizu Eddy Rd. Kadar je razburkana voda, se zaganjajo valovi v velike skale s tako silo, da vrže ribo po deset čevljev visoko. Prebrisana mladina jih torej lahko lovi brez trftka kar v vreče in košare. Zopet drugi ribič je pri terp omenil, da so ondi zadnji zelo vroči dan kar od solnca pečene ribe padale dečkom v njih košare, samo slane še niso bile! Newyorški Zgagar ima posebno piko na slike lepih kmo-igralk v plavalnih kostumih; skoro v vsaki številki priobči kako lepotico. Take slike menda zelo (?) zanimajo .slovenske delavce v Ameriki? Zadnji teden je priobčil celo znanega komedijanta Charlie Chaplina,, igralko Glorio, njenega moža in neko angleško vojvodino. Nad to sliko je bil pa napis: "Nova šarža amer. podpredsednika." Salamensko je moral biti Pfc-terček natrkan, ker je ameriškega podpredsednika zamenjal s Charlie Chaplinom! . ■ dNKffiagSk: * Radiogram. — New York, N. Y. — Peter Zgaga, največji sovražnik duhovnikov še vedno prodaja Sv. Pismo in Veliki katekizem. Za Scopesov sklad je daroval pet kvadrov. W Naš znani lastnik prve ameriške slovenske veleptičarne in ravnatelj zavoda za učenje kanarčkov, Mr. Lunka, se je te dni preselil v Coilinwood, v svojo lastno hišo. Pravijo, da si gradi na dvorišču veliko mehanič-no-električno pripravo za učenje ptičev; njegovi kanarčki bo-bo peli kakor slavčki, papige pa kakor kanarčki; velik motor za polovico HP je baš včeraj tja ___rv_____i • Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Several Gothardol. Hišni liniment za mazanja zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. C«na 10 in 60 ccntov. ZthUvajta mjpr*j pri Ukuju. W f SEVLR,' CeuAri HA?IDS IMAM NA ZAVOCI IM-PORTIRANE LUBAS-HARMONffiE nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupu-« jem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. ALOIS SKULJ, m etsilon pl, bkooklyn, n. i. kaj premufal. Dosti potrpljenja in uspeha! Lansko leto smo s pošilja-tvijo našega grozdja zopet zadovoljili VSAKEGA odjemalca. To je že peto leto našega poslovanja« in t tein času sc ni niti eden izmed naših odjemalcev pritožil z našo postrežbo, dasiravno smo v tej dobi že razposlali na stotine vagonov grozdja na vse strani. Pri nas se je začelo s trgatv ijo grozdja; pišite, aH brzojavite nam torej za cene in razne druge pogoje. Bakttlich-Predovieli Company 216 Calif. Fruit Bldg. Sacramento, Calif. OP.OROKO bi moral imeti vsakdo pripravljeno. Ako jo nimate, pišite, da se izdela in Vam pošlje v podpis in shranitev. JOS. KLEPEC, JAVNI NOTAR. 107 N. Chicago St. JoKet, 111. GROZDJE! V državi New York bo letos grozdje zaradi zelo toplega vremena zgodaj zrelo in zato bo izredno lepo in sladko. Mi bomo kakor že zadnjih pet let tudi letos razpošiljali grozdje na debelo. Vsi oni, ki nameravajo naročiti to grozdje, naj nam čim prej pišejo po podrobna pojasnila, a naši stari odjemalci naj nam sporoče, koliko vagonov grozdja nameravajo rabiti. Zaradi pičlosti pridelka naj se vsakdo čim" prej preskrbi, sieer utegne biti razočaran. New-yorško grozdje je našemu okusu najprijetnejše in'zato je povpraševanje po njem od leta do leta večje. Mi smo lansko leto razposlali blizu potdeset vagonov grozdja po raznih naselbinah. V vašo korist je, da nam poverite nakup grozdja to leto in uverjeni ste lahko, da boste dobiK najboljši pridelek. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Jugoslav American Corp. (Prej Jos. Vogrič) WW. & New ¥*fc City. iiiiiiiHtiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiuiiiiniiinuufiiuaiHuiitiiiinti A. Grdina & Sons * TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St Clair Ave. - 1053 E; 62. St Cleveland, O. Telefonska služba dan in noč: Randolph 1*81 aH pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. % Eddy 5849. lllljll!UilWlli»UIIIUUIiMUmWIMiHtltWMM«lillli|]IUMHlMiUt : "v \ Da se likvidacijske zadeve bankrotne Greenwdod State banke (Greenwood State Bank) uredi, smo prevzeli v«6 farm v okolici Willarda in Gormana. V teh krajih so večinoma sami Slovenci naseljeni. Cene teh farm so sedaj jako nizke, mnogo pod ceno drugih farm v okolici. Pišite za pojasnila in cene na: Tke Greenwood State Bank P. W. GuIIord, Special Deputy Commissioner GREENWOOD, WIS. 'GLASILO K. S. K. 2. septembra, 1925. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica. »22 N. Broadway, JOLIET, ILL. Telefon 2380-J. že izdelujem HARMONIKE, NAD 20 LET • " , ■ ki »o med vsemi druftmi Izdelki priznane z« Mjboljfte. V It-,delo van ju harmonik sem torej dosegel najboljio akuinjo in prakso. Da so moj« harmonike v resnici najbolj znane in pri. ljubljene, dokazujejo itevilna BJhvalna pisma iz vseh krajev rom držav. V zalogi {mam tudi naj no vej-Se slovenske in druge PIANO ROLLS ta PLOACE ZA GRAMOFONE. Pilite po eentk. Pri meni boste dobili vsak muzikalilni inštrument, mali ali veliki, za nizko eeno. Blago razpošiljam po eeli Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MRRVAR Music Store, mi 8T. ČLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Večno hrepenenje Nemiko spiral F. King. Poslovenil F. O. T. 191J W. 22nd 8t g Chicago, IB. SLOVENSKI KROJAČ izdeluje po meri moike obleke in vrhnje suknje. čisti, lika in po pravi j« moške in ženske obleke. VAŽNO je za vsakega rojaka, da vse svoje notarske posle poveri edinole izkušenemu notarju. Podpisani imam dolgoletno prakao v izdelovanju kupnih pogodb, pooblastil, vsakovrstnin pobotnic, oporok, dolžnih pisem, v preiskovanju stanja zemljiiC in raznih drugih stvareh, bodisi tukaj alt v starem kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZBASNIK, slovenski javni notar, 4905 Butler Street, Pittsburgh. Pa. Vaši prihranki JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STE „ JOLIET. ILL. § Wa Kedmoad. »rak. Chae. a Peer« kMk Jeeoph Dead*. »smel. M>. NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA V ZJedinjenih drl* rah je vedno pripravljena poetreči društvom wh Jedaot, trgovcem in posameznikom za vse mte tiskovine. NAJNttJE CENE TOČNO POSTBE2BO LlCEN IZDELEK 'dobite vselej v »411 ti* karni. Mi tiskatto "Gla-silo K. a K. Jednote" in mnogo dragih čaao-pisov v raznih jesOdh. 28 letna skušaj* tiskar-•tva je naša učfteljica. Establish«] 1857 PREDNO ODPOTUJETE ^^T na vaše letošnje počitnice ali na 1 obisk v inozemstvo, zglasite se gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers' Checks). Ne bojte se pri tem nobene izgube, Če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi. Mi imamo te čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah. AMERIŠKA DOMOVINA PTemoienje te banke znaša $12,000,000.00.