Stanovska oroanizzacifa JUV Iz druitev Vablla = JUU — SRESKA DRUŠTVA KAMNIK, KRANJ, LITIJA, LJUBLJANA - MESTO, LJUBLJANA - VZHOD, LJUBLJANA - ZAHOD, LOGATEC in ŠKOFJA LO- KA prirede 5. fcbruarja 1938 ob 149. uri skupno zborovanje v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani. Na dnevnem redu bo poročilo predsednika sekcije tov. M. Kumlja o delu naše stanovske organizacije in o situaciji, predavanje: »Ali nam je narodno-obrambno delo potrebno?« in predavanje s skioptičnimi slikami: »Po Koroški«. — Ta dan se mude v Ljubljani na svoji koncertni turneji bolgarske učiteljice. Pridite vsi! — Uprava kamniškega društva. = SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LE- VI BREG zboruje v soboto 12. febr. t. 1. ob VA0. uri dop. v krčevinski šoli. Med drugim je na sporedu zanimivo, za proučevanje naših krajev zelo važno predavanje prof. g. Baša: »Zgodovinske slike kulturnega gospodarskega in nacionainega razvoja severnih obmejnih Slovencev«. Ob 'A9. uri je odborova seja. Članarinski dolžniki so že precej poravnali, lc še tudi ostanke! Radi važnega predavanja in drugih važnih tekočih zadev vsi k zborovanju! — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKO- FJA LOKA bo zborovalo v soboto dne 5. februarja v veliki dvorani filharmonije v Ljubljani. Vse ostalo glej objavo sreskega društva Kamnik! Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO KAM- NIK je zborovalo 18. dec. 1937. v Domžalah. Navzočih je bilo 82 članov(-ic) = 70 %. Po uvodnih in pozdravnih besdah tovariša predsednika je predaval profesor dr. Kolarič o »Osnovnih načelih slovenskega pravopisa z ozirom na šolo«. Seznanil je navzoče z vsemi odtenki razvoja slovenskega pravopisa na podlagi fonetike in etimologije od Trubarja do danes. Kakor se je prvotno naslanjal naš knjižni jezik na Trubarjevo dolenjščino, se je tekom časa le izvršila bistvena izprememba s tem, da je jezik prevzemal gorenjske oblike, ker so sorodne drugim slovanskim jezikom. Vsak fonetičen govor postane sčasoma historičen. Vzrok, da se Slovenci ne naslonimo na fonetiko, leži v naši razcepljenosti narečij. Slovenski pravopis izloča etimologijo. Navadno kopiramo ljudski glas, ker za etimologijo ni časa in so tudi odločitve subjektivne. Tudi po Brezniku se niso knjižna načcla prenesla v prakso. Bili smo preveč ekstremni. Osnovno načelo pravopisa je večinska raba izrazov. Odločevalo je ljubljansko narečje na gorenjski podlagi. G. predavatelj je mnenja, da se pravopisne napake ne sme prestrogo soditi. Učencl se lahko poslužujejo pravopisa tudi pri šolskih nalogah. Opozoril je na slovnične napake, frazeologijo in stilistiko. Manj pravil in več svobode za slovnico in stilistiko. Poudarjal je tudi metodično stran začetnega bralnega pouka (dolgo, kratko, ozko, široko poudarjeni glasovi). V debati, v katero so posegli mnogi tovariši, se je izkristaliziralo mnenje g. predavatelja: Vsak narod in jezik ima svoje pravice; pustimo vsakemu svoje, a naše ne pustimo kratiti. Tov. predsednik je nato podal situacijsko poročilo ter seznanil navzoče z delom, predlogi in sklepi, ki so določili smernice bodočemu delu v sekciji na predsedniškem zboru v Celju. Tov. tajnik ju obravnaval dopise in v imenu odsotncga tov. blagajnika apeliral na vpis naročnikov SŠM. Soglasno je bil sprejet predlog odbora, da bo »razgovor o aktualnih šol. vprašanjih« stalna točka naših zborovanj. Vprašanja naj se pošiljajo pismeno na tajnika, da jih bo uprava društva pravočasno rešila in odgovorila na prihodnjem zborovanju. Mesto odsotnega gospodarskega referenta je poročal o Učiteljski tiskarni in zadružništvu deloma tov. predsednik, deloma pa tov. nadzornik, ki je s stališča zadružnika UT konkretno navajal vse prednosti, ki jih nudijo naše gospodarske ustanove svojim članom. Jos. Napokoj, F. Chvatal, predsednik. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI je zborovalo 15. jan. 1938. Navzočih pri zborovanju je bilo 92, t. j. 94,5 % članov. V spomin 201etnice smrti dr. Evangelista Kreka nam je prof. g. Smole v svojem prekrasnem referatu pokazal veličino enega največjih slovenskih mož - politikov. Drugo predavanje tov. Antauerja Evgena, zgodovinski razvoj računstva pri raznih narodih je zainteresiralo vse navzoče. Oba predavatelja sta žela za svoja izčrpna izvajanja vse priznanje. Po podanem situacijskem poročilu jc članstvo predložilo sledečo rcsolucijo: 1. Ukinitev celibata učiteljic. 2. Zahteva stalnosti na mestu in v službi. 3. Zahteva po avtomatičnem napredovanju. 4. Vrnitev draginjskih -doklad poročenim učiteljicam, »Za enako delo, enako plačilo«. 5. Z ozirom na rastočo draginjo naj se vrnejo doklade, ki so predvidene v U. Z. iz leta 1931. Antauer Evgen, preds. Kramberger Jožko, taj.